Št. 29. F: ^L V Gorici, dns 9. marca 1901. Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sider: vsak torek, fetrtek in soboto, zjntranje tedanje oooldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in atano z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Oorioi na dom pošiljana: Vse leto ....... 13 K 20 h, ali gld. 6'60 pol leta . . -.-V-.*-... I-."a naročilu brez doposlane naročnin? se ne oziramo. ijPBIMdRSt^^lzhaja-Tieodvišno od «8o8e» vsafe-petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1*60. «Soča» in «Primoreo> so prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwar2i v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulicij ~- t Trato v tobakarnL Lavrenolc' na trgu della Casorma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. S O Č A Tečaj XXXI. [Večerno izdanje.) UrednJBtro se nahaja v Gosposki ulici it. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. DpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuiStvu. ___ J J Oglasi In poslanica ko računijo po potit-vrstah, Če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat „ "•» 3'krat ti kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črko po prostoru. Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica, „GorlSka Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «8oČe» in .Primorca, šo .Slovansko kitfižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog igL narod! »Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. M Slovenska trobojnica o. kr. deželni šolski svet. Ob dohodu cesarja v Gorico je kupil deželni odbor — kt je imel za slavnosti od deželnega zbora neomejen kredit ter ga je tudi v obilni meri porabil — nebroj deželnih in cesarskih zastav. — Kam ž njimi? Nu, hotel se je skazati dobroti ji vega ter je daroval vsem šolam v deželi po jedno deželno in cesarsko zastavo. Ko so prejele |ole ta veliki dar, so naši možje zmajali z glavami ter rekli: Ali tako nas hoče deželni odbor potolažiti za oni tro-Šek nad 100.000 kron, porabljenih v to, da dobimo v deželi par novih baronov in vitezov ?! Učiteljska konferenca v goriškem okraju pa je sklenila prošnjo na okrajni šolski svet, naj kupi vsaki soli Se slovensko zastavo, da bodo rasobešane zastave odgovarjale resničnemu položaju. — G. kr. pomnoženi okrajni šolski svet je drage volje sprejel ta predlog učiteljske konference in dovolil potrebni troiek za nabavo trobojnic vsem Šolam v okraju. Ali zgodilo se je nekaj, kar nas pre-šinja z ogorčenim odporom proti vedno istemu sistemu, ki zatira, ponižuje in zaničuje vse, kar je slovensko. Cujte in strmite 1 Za pokneženo grofovino goriško in gra-diško imamo — c. kr. deželni šolski svet v Trstu, ki pa mora imeli vsak mesec sejo v Gorici. Zaplenjeno. Vlada ima v njem večino in deia, kar se jej poljubi, zlasti ker je od dveh deželnih zastopnikov jeden vedno — dr. Pajer, na zastopnika cerkve pa itak ni mogoče nič računati, ko gre za kaj takega, kar vladi ni ljubo. Ta najvišja Šolska oblast v deželi — ki torej nikakor ni to, kar bi morala biti po duhu zakona! — se je vmešala v prej omc njeni sklep c. kr. pomnoženega šolskega sveta ter ga — razveljavila. Ker pravih razlogov ni hotela povedati, je utemeljevala svoj sklep s pedagogiskimi razlogi, eeš, da bi trobojnica v sedanjih napetih Časih ne vplivala dobro na mladino itd. Toda okrajni Šolski svet si je svesl, da so Šolska poslopja njegova las!., kjer nima deželni Sol. svet ničesar ukazovati, in da ima torej tudi pravico, dati razobešati tiste zastave, ki se mu zde primerne, zlasti da ima pravico, da za svoj denar in na svojih poslopjih razobeSa svojo slovensko zastavo. — Zato je sklenil, priložiti se proti razveljavljenju na ministerstvo. — Ta sklep je sistiral predsednik, češ, da c. kr. pomnoženi okrajni šolski svet nima pravice, pritožiti se proti omenjenemu razveljavljenju, ker se je isto izvršilo iz pedagogiško-didaktiških razlogov. Po tej salomonski razsodbi bi se bil moral pritožiti — ožji okrajni šolski svet, ki pa tega ni storil in je najbrže s tem zamudil pritožni rok: stvar bi bila torej pokopana 1 Ta korak predsednika je potrdil deželni šolski svet! Prav zvit ovinek, ali ne? Tako so jo iz-tuhlali vrlo modri gospodje v c. kr. tržaškem nameslništvu. Mi pa, ki nismo tako učeni juristi, kakor so oni c. kr. varuhi naše mladeži, da bi se ne pohujšala ob pogledu na trobojnico, smo popolnoma prepričani, da deželni šolski svet je vskratil lastniku šolskih poslopij neko pravico, katera mu vsekakor pristujo, to je kupiti za svoja poslopja v okraju za svoj denar svojo slovensko trobojnico! In prav zato ]e žaljeni lastnik opravičen, da so sme pritožili na višjo oblast in če treba do upravnega sodišča proti kršenju svojih pravic. — Mi vemo tudi, da se pomoženi okrajni šolski svet ne bo dal ugnati v kozji rog od tržaških kron-juristov, marveč da se pritoži tudi proti temu novemu kršenju svoje pravice, to je da bo na ministerstvo svečano protestoval proti take vrste varuštvu od strani c. kr\ deželnega šolskega sveta. Samo to svetujemo, da si vzame odločnejšega pravnega zastopnika. — Dokler pa ta spor ni rešen, naj prepove, da se zastave, darovane od deželnega odbora, ne smejo nikdar razobesiti na šolskih poslopjih, katera je postavilo naše ljudstvo s svojim denarjem, za svojo deco, za svojo narodno vzgojo, Zaplenjeno. ~h> bežen do svoje domovine in svoje narodnosti. C. kr. deželni šolski svet je iz trte izvil pe-da^osko-didakliskc razloge, katerih nikjer ni, pač pa mu je pravi namen: priložiti I Slovencem v tej deželi skelelo zaušnico! Mi pa nismo tako hladnokrvni, da bi take zaušnice mirno vtikali, zato smo pripravljeni na odpor do skrajnosti. Dostavek državnemu pravdni št vu: Naj blagovoli ta članek zapleniti, da pride takoj v prvi seji državnega zbora v obliki interpelacije na ušesa visoke c. kr. vlade, Interpelacija bo imela ta dva petita: 1, Ali je visoki c. kr. vladi znano, da se plenijo v slovenskih časopisih članki, ki bi smeli na dan v vsakem drugem jeziku, kakor spričuje tudi zaplemba gornjega članka v goriški »Soči* od sobote 9. t. m. J Kaj misli ukreniti, da se to ne bo več godilo? 2. Ali hoče visoka c. kr. vlada takoj poučiti c. kr. juriste v dežf. i šolskem svetu goriškem, da jih prav .de brigati no sme, ako hoče kupiti okrajni šolski svet za svoje novce svojim šolam svojo slovensko zastavo ? Tako, zdaj smo povedali za danes dovolj I DOPISI. V Očrte!, 8. marca. (Tutti frutti.) — In vendar le so plesali! Znani gospod Jakob z »mičkano rečjo* je bil poklical o pustu k mM fante ter jih prosil »za božjo voljo", naj nikar ne plešejo. Da ga gotovo ubogajo, jim je stisnil v roke 8 svetlih kronic, katere naj zapijejo na njegovo zdravje! Fantje so bili veseli svitlih kronic, prav nič pa prošnje in ukaza g. Jakopa, da naj nikar no plešejo. Podplati so jih srbeli, noge so se nekam dvigale kakor na ples, in kaj so sklenili? Rekli so: »Ravno prav bo teh 8 kronic za godca". — In najeli so harmoniko, šli za njo po vasi in celo okoli farovža, zaplesali so vseh 8 kronic. Sment šmentasti! — Tolažili pa so se tako-ie: Društvo kaplana Abrama v Bolcu je vabilo še v časnikih na svoj pl es. Tam v Ljubljani imajo, kakor smo čitali, »Meščanski klub*, ki je pod vodstvom duhovnikov, pa se kar tepejo po* Ljubljani, da vabijo ljudi na plese in se hvalijo z lepim vspehom; plesalkam je bil kupil »pankljčke* v papeževih barvah celo sam škof ljubljanski Anton Bonaventura nepozabnega spomina ! niči« na »katoliški podlagi«, na katerih se pridno vrte katoliške device, ki si sicer služijo sv. nebesa pod duhovnim okriljem dr. Pepeta — in ako vsi ti plešejo, ne da jih peklenšček kosmate pohrusta! zakaj pa bi ne zaplesali tudi mi, krejskt fantje — ko nam je Jakop dal celo denar? In plesali so ter zaplesali so vseh 8 svitlih kronic. Ubogi Jaka, kako so ga namazali fantje!------- »Ofer* za kardinalove zavode nekje je bil jako medel. Dolgega priporočila kratek konec je bil ta: mežnar in trije drugi so Sli k „ofru". Župnik čaka in čaka, cepeta i nogami, jeza ga preletava, da prebledeva In zarudeva, končno pa se obrne in začne v cerkvi Se navzoče oštevati: Kateri so tisti, ki vas hujskajo proti duhovnikom, proti cerkvi? Kaj bo z Varni? Vi boste Se cerkve podirali! Prikrite to sramoto, molčite, da kardinal lega ne izve! Kadar odidem jaz, Se duhovnika več ne dobile 1 — AH glej, nlkogi. ni bilo blizu! Mislili so si pač: Mi smo reveži, ki nimamo denarja odveč. Kardinal pa hita nad 30.000 plače na leto poleg drugih dohodkov in kdo vč So kakih tajnih fondov v namene svojega pastlrstva in politike. Naj si poslavlja zavode sam, nas reveže pa naj pusti na miru. Že tako ne moremo zmagovati davkov, in on menda ni bil poklican v Gorico zato, da bo nam nalagal nove I Malikovanjc ali kaj? Poznamo kaplana, ki v pridigi, kadar izreče besede: Njegova Eminenca, Vzvišenost, naš kardinal . . . privzdigne svoje duhovsko pokrivalo na glavi prav tako, kakor takrat, ko izgovarja ime: Jezus Kristusi Ženski poslušalni svet se vsled tega pri obeh imenih pripogne jednako in potrka na prsih. Ali je kardinal že jednak Jezusu, ali je tako početje le malikovanje? Bo pač slednje! — Ljudstvo na kolenih, s pripognjenim hrbtom, trkajoče se na prsi, to pač je prizor, ob katerem se čutijo — polubogove! — Tako povišujejo sami sebe. V svetih knjigah pa se nekje čita: Kdor se povišuje, bo ponižan! Na tem svetu se povišujejo, kdo ve, kako bo za te pozemske »svetnike* —* onstran groba 1-------- V Gorici imajo delavci svoje društvo, katero ima tudi svojo bralno sobo ter vzdržuje več listov. Znakov o tem društvu v javnosti ni nič ali pa le malo. Temu se ni Katoliška »Gorica" vabi na plese v »Gital- | toliko čuditi, ako povemo, da predsednik je li Roman. Poljski spisal Henrik Sienkievricz. - fDaljf.) Poslovenil Podravski. Vedi tudi to, da je tudi Ligija taka, kakor vsi drugi. Ko bi bila moja sestra, ali moja soproga, ne mogla bi biti boljša do mene. Večkrat mi je veselja kipelo srce.ker sem si mislil, da je le samo ljubezen morala biti vzrok, da je do mene tako dobra. Pogo-stoma sem videl, da se zrkali ljubezen v njenem pogledu in takrat — ne vem, če mi boš verjel, — sem sredi teh priprostih Jjudij v revni sobi, ki je služila ob enem za kuhinjo in za triklinum, bil dokaj srečnejši nego li kdaj poprej. Ne, ona ni bila malomarna do mene, še danes se mi adf nemogoče misliti drugače. Vendar pa je Libija sama pred menoj tajno odšla iz Mirijamine hiše. Sedaj presedim cele dneve z glavo, podprto z roko, ter premišljujem, čemu je to učinila. Pisal sem ti, da sem jej ponudil, da jo hočem vrniti Aulovim. Odgovorila mi je, da je to nemogoče, ker so Aulovi odšli v Sicilijo in pa radi tega, ker bi po sužnjih izvedel o tem cesar ter bi mi jo utegnil odvzeti. Resniea, ona je vsekako razvidela, da jo ne mislim dalje preganjati, da se odpovem vsakoršnega nasilja in ker; ne morem nehati, ljubiti jo, niti Živeti brez nje, da jo hočem odpeljati skozi ovenčana vrata v svojo hišo in jo kot svojo ženo posaditi poleg svojega ognjišča... A vendar je zbežala? Čemu? Tu jej ni grozila nikaka nevarnost. Ako me ni ljubila, mogla je zavreči mojo ljubezen. Oni dan pred njenim odhodom sem spoznal čudnega človeka, Pavla iz Farse, ki se je razgovarjai z menoj o Kristusu in o Njegovem nauku. Govoril je tako prepričevalno, da se mi je zdelo, da vsaka njegova beseda prevrača v dim ves dosedanji red na svetu. Ta človek me je po njenem begu obiskal ter mi dejal: »Kadar Bog odpre tvoje oči ter ti sname Ž njih mreno, kakor jo je snel z mojih očij, takrat spoznaš, da je prav učinila ter jo nemara zopet najdeš.* Še sedaj si nad temi besedami lomim •glavo, kakor bi jih bil slišal iz ust Pitije v Delfin. Časih se mi zdi, da jih Že nekoliko razumem. Oni ljubijo vse ljudi, a vendar so neprijatelji našega življenja, naših bogov in ... naših zločinov; zbežala je torej od mene kot od človeka, ki pripada temu svetu in s katerim b; morala živeti tako, kakor smatrajo kristijani za pregrešno. Nemara porečeš, da me je mogla odbiti ter jej ni bilo treba oditi. Toda kaj, ako me ona ljubi? Pa je hotela vbežati tej ljubezni ! Pri sami misli na to bi hotel poslati svoje ljudi v vse kote Rima, ki bi kričali po hišah: «vmi se, Ligija!« Toda časih nastanejo trenutki, v katerih ne razumem, čemu je to učinila. Jaz bi jej vendar ne branil, verovati v Kristusa in še sam bi mu postavil oltar v atriju. Ako imam jednega boga več, kaj mi to more škodovati, in čemu naj bi ne veroval vanj jaz, ki v stare bogove mnogo ne verujem ? Zanesljivo sem prepričan, da kristijani nikdar ne lažejo, a oni vendar trdč. da je On vstal od mrtvih. Tega ni mogel Učimti človek. Oni Pavel iz Tarse, ki je rimski državljan, ki pa kot žid dobro pozna stare hebrejske knjige, mf je pravil, da je prihod Kristusov bil napovedan pred tisoč leti od prerokov. To vse je nadnaravno, toda se li mar ne dogaja marsikaj nadnaravnega povsod? Saj še sedaj ni povsem potihnila govorica o Apoloniju iz Tijane. To pa, kar je trdil Pavel, da ni cele kopice bogov, marveč da je samo jeden, smatram tudi jaz za pametno. Tudi Seneka je tega mnenja in pod njim še mnogi drugi. Kristus je živel, dal se je križati, da je odrešil svet ter je vstal od mrtvih. Vse to je živa re3nica, radi česar ne poznam vzroka, čemu bi moral biti na: sprotnega mnenja, čemu bi Mu ne imel postaviti oltarja, ko sem že vendar nameraval postaviti ga Se-rapisu. Ne bilo bi mi tudi pretežavno, odreči se tujih bogov, saj itak vsak količkaj razumnejši Človek vanje ne veruje več. Toda zdi se mi, da bi še tega vsega kristijanom ne bilo dovolj. Ni jim zadosti, da kdo spoštuje Kristusa, marveč je treba, da po Njegovem nauku tudi živf; tako torej stojiš pri obrežju morja, katero ti svetujejo prekoračiti peš. Ko bi jim to tudi obljubil, bi oni vendar le čutili, da so prazne besede. Tebi je znano, kako ljubim Ligijo, ter veš, da ni ni« česa, česar ne bi izvršil za njo. Vendar pa ne morem na njeno željo vzeti na svoje rame Sorakte aii Vezuv, niti spraviti na dan trazimensko jezero, ali spremeniti svoje črne oči v modre, kakoršne imajo Ligijci. Ko bi ona to zaželela, hotel bi učiniti tudi to, toda to ni v moji moči. Nisem sicer modrijan, nisem pa tudi tako bedast, kakor si si ti nemara časih mislil. (Dalje pride.) Se vedno don Antoniol Med zavednimi de- j lavci se čuti živo potreba po premembah, saj j tako društvo bi moralo vendar tuintem dati I od sebe očitnejše znake društvenega življenja, j Seveda s tem nočem reči, da društvo popol- j noma spi! Kako se gospodari v bralni sobi, I povem ta eksempelj: Društvo je vendar na- j menjeno delavcem v prvi vrsti, da vidi poleg i njih rado še droge dane, je prav, ali da 1 hoče kdo menda radi tega, ker se čuti vzvi- I šenega nad delavci, nekako ukazovati, to pa I nam ni povšeči. Zljubilo se je nekemu pen- j zijoniranemu c. kr zagrizeneu, zahtevati v j bralni sob} »Kikiriki«, in glej, hitro so mu ga naročili! Kaj pravijo delavci k temu ? Kaj I društvo nima drugih potreb?I „Sočo" in r »Primorca* so izbacnili, a naročili so — I »Kikiriki"! Tako vodijo delavce za nos! I V tistih časih, ko je bila pšenica v I klasih, je živel v lepi deželi tam za devetimi j gorami lepi kaplan Aloisius. Lep je bil pa I tudi uljuden in ljubezniv, z*to čislan povsod«. Usoda je igrala v tistem kraju, v katerem je živel, čudne vloge in le te so bile krive, da je moral gospod Aloisius večkrat prisostvovati zborovanjem velepobožnega društva, katero je spajalo med seboj g,čne J učiteljice različne starosti v namen predavanj, j petja, deklamacij in razgovorov. Vse je bilo j lepo pobožno nadahnjeno, vse vzorno po | nebeškem redu prirejeno, in duševni oče j tega imenitnega društva je bil neki sloveči j mednarodni krščanski socijalist Josephus de I Paula, katerega nam zgodovina črta v tako j vzvišenih besedah, zlasti ker je rešil uči- I teljsko vprašanje na tak imeniten način, da I jih čaka plačilo — onstran groba! Od takrat J dalje imamo mir pred njimi na zemlji, na I kateri nam tako lepo gospodarijo s pomočjo J božjo posvečeni gospodje. Pa da se vrnemo J nazaj h kaplanu Aloisiusu, katerega ime se J j»i ohranilo v zgodovini le zbog njegove ne- J taktnosti ali kako bi že rekel! Tista zloglasna naprednjaška stranka, tista .tolpa moralno j dvomljivih elementov", kakor jo je. imenoval takratni glavni list na svetu, se je norčevala z božjim društvom g.čen učiteljic ter jim očitala posebno »krščansko podlago". Nesram- I neži so bili ti ljudje, ali kako naj imenujemo I šele tistega kaplana, ki se je nekoč predrznil I izustiti, ko je šel na tako zborovanje, da gre na »izložbo starih.... ne, ne, ne morem I dalje, ne morem zapisati tiste grde besede, j ker nočem biti deležen tujega greha in bi j bilo pač grdo današnji dan po stoletjih žaliti J takrat živeči nežni spol. No, zadela ga je zaslučena kazen, prišel je v nemilost. Da so I ga izključili iz svoje srede, se umeje samo 1 po sebi. Ali so ga za kazen sežgali ali kako j je bil kaznovan, o tem pa so se viri pogu- J bili. Vsekakor pa je to pomembna zgodo- j vinska slika iz tiste posebne dežele s po- j sebnimi razmerami. Amen. | Iz Dornberga. — Slučajno sem se j napotil do Ajdovščine, vozeč se skozi St. Peter I in Prvačino. Mimogrede sem se ustavil v I Dornbergu, oni kraj mosta v »Zaloščeh", pri l cesti v krčmi, da nekoliko odpočijem trudno I živinče. I Prišedši v krčmo, vidim nekaj pivcev, j kateri se živahno razgovarjajo, sedem k mizi j in poslušam njih razgovor. Govorili so o bli- [ žajoči se občinski volitvi v Dornbergu. Neki I izmed pogovarjajočih se je pripovedoval navzočim, kako je županil sedanji župan v j svoji triletni dobi, sledeče: I Nekega dne v preteklem letu je dobil J naš župan od c. kr. poštnega urada vpra- j sanje, do kje je »Loco" v občini Dorberg. J Modri mož je vzel občinsko mapo v roke in i zaznamval »Loco* dornberške občine samo I v vaškem oddeiku Dornberg, izpuativši druge oddelke, kakor je Žalošče, Saksid, Brdo in Tabora meneč, da ti ne spadajo pod občino I Dornberg, temveč kam v nevidezno zračno j deželo. i S tem jeprbvzročil posameznim oddel- j kom škodo, da morajo plačevati pismonošo I in še povišek na znamkah. I Neka deklica je prosila županstvo do- J voljenje, da sme za služkinjo odpotovati v J Aleksandrijo. To ji je gosp. župan privolil in poslal očeta na c. kr. okraj, glavarstvo, J naj gre potrdit delavsko knjižico za triletno j dobo ostanka v Aleksandriji. j Z vsemi pravicami v rokah pelje na- j menjeni dan za odpotovanje oče deklico v j Trst, da od tam dalje odpotuje. I Tam ji preskrbi potrebni vozni list in j drugo za na pot in jo sprejme na parobrod. I Ni bil dolgo na parobrodu, kar naenkrat j ga potrka redar na ramo in ga vpraša po ) i imenu; naznanivši isto, mu javi redar, da j deklica ne sme odpotovati vsled brzojavne prepovedi županstva. Ubogi siromak, kaj mu je početi, toliko stroškov, kedo mu jih povrne! Pusti deklico v Trstu in odpotuje po železnici v Gorico na c. kr. okrajno glavarstvo, da se prepriča, ali v resnici lahko županstvo zabrani deklici potovanje v Aleksandrijo, katero mu je dovolilo, naj deklica s prvim pa-robrodom odpotuje, in g. župan mora očetu po svoji krivdi brezpotrebno provzročene stroške takoj povrniti. — Občina Dornberg ima svoje obč. po-I slopje, katero je svoj čas rabila, ko je imela kaplana, za kaplanijo, sedaj je tam obč. pi-I sama. Za pisarna se rabijo sama 2 sobir drugo je prazno. Imel je g. župan obilo ponudb za oddajo ostalega praznega poslopja | v najem. Zakaj ni storil tega? Najbrž radi tega I ne, ker občina ima zadostno dohodkov. Kaj I pa obč. doklade na izravne davke? I Lepo gospodarstvo! j Vsled trudapolnega prizadevanja smo dobili v Dornbergu c. kr. orožniško postajo. Za orožnike nastaniti, je vzelo županstvo J poslopje v najem s pogodbo, da zgradi novo J poslopje za vojašnico na obč. stroške. Vku-I pila se je v ta namen zraven ceste hiša, da | se predela v orožniško vojašnico. V ta namen | | se je potrosilo za načrte in drugo lepega I denarja in nazadnje spet poslopje drugemu | prodalo! Meneč, saj bodemo gradili na obč. j zemljišču ! Vprašanje je, koliko bode to več I stalo, in kedaj se zgradi. I V slučaju, da županstvo vojašnice v 3 I letih ne gradi, bodo orožniki iz Dornberga j po pogodbi kam drugam premeščeni, j Seveda gosp. županu m vse to nič, ker t se je odrezal: Kaj nam je potreba c. kr. I orožnikov v občini. Kaj nam zato, naj se jih premesti, kamor hoče. I Poglejmo, kak lep mir imamo sedaj, I ko imamo c. kr. orožnike, koliko slučajev J tatvin in drugih je manj in še nekaj dohodkov. Po dokončani prepovedi omenjenih I slučajev je pripovedovalec z vso pravico pri-I poročal, naj takih mož spet ne volimo pri I občinski volitvi; taki niso za v starašinstvp. I Izberimo si može, kateri imajo kaj v glavi I in ne tistih, kateri podpirajo sedanjega žu-I Pana. i Res more to biti inteligenten vseVe- 1 doči župan, prav rad bi ga poznal. Slišal sem, da je jako strasten klerikalec, vidi se, I kako mu njegov modri klerikalizem iz glave I gleda. r ,-.. Torej, dragi Dornberžani, priporočam j in želim Vam tudi jaz, da si izvolite iz svoje | srede može v občinski zastop, kateri bodo I znali bolje gospodariti in bodo bolj razumni, I kakor je sedanji Vaš župan. I Primerjaje na pretekla leta, ko je bil J med Vami še moj pokojni prijatelj, je res J žalostno sedaj v Dornbergu; v pomenu be> j sede bil je Dornberg isti čas najbolj šteta J in vzorna občina, sedaj pa propada v vsakem i obziru, in nimate več nobenega, kateri bi si i prizadeval za občni blagor. Ali se ne spo-I minjate več na njega, ki počiva že nad štiri j leta v hladnem grobu; on Vam je storil I obilo dobrot z nauki za nasajo amerikanskih I trt, in si prizadeval za vipavsko železnico, , katera menda vendar enkrat pride v delo. j Enakega bi spet potreboval Dornberg v raz-I svetljenje občinstva. Ko bi spet oživel, gotovo j bi z menoj vskliknil: Kam ti bredeš, oh J ubogi Dornberg! j j * Mimo gredoči potovalec. Iz Škrblne, 7. marca 1901. — Ker I ne čitam »Gorice", sem še le pred dnevi I zvedel, kako je Tone Jakončov iz Svetega, nakopičil pol predala laži glede dela na stezi* katera pelje v vinograde. Nato hočem le n&- I koliko odgovoriti. J Hvalisa se Tone v omenjeni »Norici*, j da sta dva delavca od »sloge* več naredila j kakor deset Škrbincev od narodno-napredne I j stranke. Potem pa, da so Škrbinci le zvijali j cigareto ter kadili in se pogovarjali o »Soči* in dr. H. Turna. Vedite Tone, da »lastna J hvala, cena mala" saj vsakdo se lahko po-J vzdigne in ne samo Vi. Na to Vas vprašam, I kaj ste pa vi delal isti dan, ali se ste pri-I pognil ? — Ne! Ali niste imel vi povsod prvo I besedo, ter moledoval za Gredolčiča, ter mu I našteval vse zasluge? Kako pa ste omrznil, J kadar je kdo govoril o narodno - napredni j I stranki. Na slabo ste naletel, ako ste si mislil, j da pridete s takimi zvijačami ven. Mar niste j vedel, da vejo tudi Škrbinci, kaj da je Gre-I dolčiC, Mogoče ste si predstavljali: Jaz sem I v Svetem za načelnika ali njih župana, torej je najbolje, da grem praznih rok, ter bom govoril le po potrebi. A prevarali šte se. Vedite, da mi Škrbinci Vas ne poznamo, da ste načelnik ali župan, poznan ste pa nam kot delavec in posestnik v Svetem pod naslovom: Anton Jazbec, prvi agent klerikalcev in nasprotnik narodno-napredni stranki. Prav je imel dopisnik v »Soči*, ko vas je nazivljal, že veste, kako, kajti tak človek ne zasluži drugega imena. Tone, prosim Vas, da se vsaj to navadite, kadar s kom govorite, da gledate v oči in ne v noge. Do sedaj sem si res mislil, da je Vaša stranka bolj olikana, kakor ste jo sam isti dan hvalil in drugo blatil. Tak prvi agent, kakor ste Vi, bi moral bolj vporabljati oliko in ne biti tako surov. Kar se tiče še glede dela, vas bi prosil, da če res imate v vašej »slogi* take delavce, da naredijo za deset naših, bi jih dal tudi nam, ker se jih vedno toliko potrebuje. Ob enem Vam rečem, da večjega lenuha ni bilo isti dan na stezi, kakor ste bil vi. Kaj zahtevate, da bode Lozej Josip iz Skrbine delal en dan prej, kakor vi, in drugi dan, da pridete vi »komandirat*. Na tak način bi bilo mogoče po vaši volji. Povemo vam pa, da kadar pojdemo delat, ne rabimo nobenega župana in posebno Vas ne in ne. — Pridite in delajte kakor mi! Zakaj niste prišel, da se stezo popravi Še naprej? Gotovo kaj sumite, da ni prav dobro iti pod streho narodno - napredne stranke, posebno pa isti dan. Povemo Vam, da ni treba priti, ampak vzemite štiri delavce od »sloge", ti hončajo vse. Tone — Tone, do istega dne nisem vedel, da tako dišite po »virhu* a sedaj Vas poznam. Pri vsem tem pa hvalite Boga, da imate zdrave trte, ter vodnjak zraven, da lahko prilijete. Na svidanje v vinogradu ! »Volek Obadov*. Sveto pri Komna, dne 7. marca. (Naš »klam p in".) —Znani »klampin* iz naše občine še sedaj ne more mirovati. Sedaj rnu ne ugaja to, potem mu ne ugaja ono; spi ' sam ne ve, kaj hoče. Pred nekojim časom je prosil »prijatelja", da je v njegovem imenu pisaril v »Gorico* in »Primorski List* in tam blatil po krivici zaslužne može, ki niso hoteli plesati, kakor je on godel. Ko jih je pa v odgovorih prav dobro in pošteno po hrbtu dobival, se je potuhnil v kot in nekaj časa molčal, dokler ni prebolel od prejetih udarce? Ker se sedaj ne upa stopiti v javnost, je začel dopisovati neljubim mu osebam anonimna pisma. — On se torej poslužuje naj-podlejših sredstev, ki si jih more pokvarjen človek izumiti v zasramovanje svojega bližnjega. V anonimnih listih najdemo najskrajnejše cvetke, ki zamorejo rasti samo na vrtu našega »klampina*. — Po vsej pravici mu je neki dopisnik iz naše občine pritisnil znak »lumpa* na četo, koji znak bode nosil, koder bode hodil. — In zares »lump" je taki človek, ki pisari brezimna pisma in se ne upa tega, kar misli povedati, z podpisom izreči in potrditi. To je pač dokaz, da ima slabo vest in da je prepričan, da krivično in grešno misli in deluje proti svojemu bližnjemu. Za hvaležno priznanje tako plodovitega delovanja in zaslug v dopisovanju anonimnih pisem bi morali naši klerikalci našemu »klampinu* po njegovi smrti postaviti spomenik v naši vasi, da bode ta človek uveko večen. Na kamnn-spomeniku naj bi bile z zlatimi črkami vsekane besede pesnika S. Gregorčiča: »Ne ni umrl! Še duh njegov živi med nami, Na delo nas budi in drami. Umrl on ni, V nesmrtnih delih mož Živi" 1 Domače in razne novice. Smrtna kosa. — V Trstu je umrla v sredo popoludne gospa Ana Abramova, glavarica poznate rodoljubne slovenske ro-dovine, mati g. dr. Jos. Abrama v Trstu. Bodi jej lahka, zemlja domača! Volarlčovo skladbe. — Naznanili smo, daje izdala udova rajnega Hrabr. Volar i ča prvi del samospevov s spremljanjem klavirja. Delo je obširno in lepo ter stane ba-gatelo — 3 krone, s pošto 10 vin. več. Ali uboga udova je skupila doslej komaj dobro desetino svojega izdatka! —Rojaki, zlasti vi tovariši, sezite po teh skladbah, saj so prav lepe in po ceni. Dr. Vlad. F oe rs ter, sicer strog kritik in strokovnjak, je pisal o teh skladbah v i marce vi štev. »Ljubljanskega Zvona* tako-le: Deset samospevov je zbranih v tem zvezku. Niso to bohotne rože, vzrasle, da bude strast in opajajo s svojo vonjavo, le priproste cvetke so, skromen kras zelenih gajev. Lahka je Volaričeva faktura, zato pa jasna in umljiva, prosta vsake kombinacije. Popevko hoče Vo-larič podati, ne umeteljne kompozicije; ne sili in ne trudi se k uspehom, za katere mu primanjkuje moči, ostane marveč sam s seboj zadovoljen v mejah diletantskega uglasbenja srčnih svojih čutov. S tem, kar podaje Vo-larič, je pač ustreženo najširšim vrstam pevk, in ni dvomiti, da posežejo naše pevke-dile-tantinje rade po Volaričevem zvezku; saj so te pesmi lahko izvedljive, ni pa tudi dvomiti, da se jim prikupijo, ker so vse prijazne, nedolžna pomnožitev glasbe za domačo rabo. C. Lr. kniotijska družba je imela po-polniti odbor z zaupnikom za okraje: Bole, Kanal, Komen in Sežana, — ker je odstopil gosp. Klavžar, uterneljevaje svoj znameniti korak s pretužnim dejstvom, d:i so ti okraji volili v državni zbor — z narod no-napredno stranko. Kaj ima politika v c. kr, kmetijski družbi? No, g. Gahej je hotel dati skelečo zaušnico naprednim okrajem. Najbrže je mislil, da ga bodo člani za božjo voljo rotili, naj se jih usmili in še dalje zastopa v tem društvu! Za prvo volitev se ni nihče pobrigal. Zato je bilo oddanih le 10 glasov, od katerih je dobii S gosp. A. G a b r š č e k. Manjkal mu je en glas. Ostalih 5 glasov se je razcepilo na dva druga gospoda. Druga volitev se izvrši do 15. t. m. Volilci so dobili kot glasovnice poštne z a-lepke, katere naj izpolnijo z imenom kandidata ter jih odpošljejo do 15. t. m, po pošti. — Ako je še čas za priporočilo, svetujemo gg. članom, da zapišejo u>i glasovnice: Andrej Gabršček v Gorici. On je član že več let, stanuje v Gorici in more torej zastopati koristi rečeni h okrajev. Gospod Klavžar je pisal po deželi: »Ce je še kaj zdrave razsodnosti v nas, varujmo se, da se strankarski boj ne zanese v kmet. društvo", — ali razume to tako, da naprednjaki morajo izvoliti— klerikalca. Čuden možic! Pa predrzen nad vse meje I Par besed o davkariji v Gorici. —¦ Z zadnjimi imenovanji in promeščenji pri tukajšnji davkariji smo zgubili iz Gorice zopet enega uradnika slovenske narodnosti in dva italijanske, katera sta pa dobro poznala slovenski jezik. Nadomeste se ti uradniki s si-I novi »italijanske* Istre, kateri bodo ravnali z našimi davkoplačevalci po vzgledu »brata Jakoba*, ali pa tistega »venditore di maiali" (kakor ga imenujejo njegovi sorojuki Italijani) kateri, aasi je bil imenovan vže pred meseci za Lošinj, ne more zapustiti solnčne Gorico, | najbrže ker se mu pod pokroviteljstvom tuk. j višjega davkarja dobro godi. Morda bi ga pa | tudi višji davkar prav težko pogrešal, ker »gliha vkup štriha". Vsekako pa je karakteristično, da morajo naši uradniki koj po pre-meščenju oditi na določena jim mesta, ko se misli ta komaj ustanoviti v Gorici. Da bi davkarsko osobje brez lega nerodneža ne moglo izhajati z deli, si paft ni mogoče misliti. Pol leta je komaj, kar uraduje sedanji davkar pri tukajšnji davkariji in spremembe so že vidne! Prej je bil naš davkoplačevalec vedno v svojem maternetn jeziku uljudno postrežen, tako, da ni bilo slišati nikake pritožbe. A kako je sedaj? Ako naš davkoplačevalec vpraša kako pojasnilo v slovenščini, ga vprašajo, seveda v italjanščini, sli ne zna italijanskega ? Ce je plačevalec tako prijazen, da odgovori potem italijansko, raz-jeze se še, češ, zakaj nisi koj govoril v tem jeziku. Najlepša se je godila pa pred kratkim časom, Neki gospod je imel dobiti neko svoto. Obrnil se je zato do dotičnega uradnika in prašal, kar je potreboval, v slovenskem jeziku. Uradnik ga nato vpraša: »No la parla taljan" ? na kar mu gospod odgovori, da ne zna italijanski. Ali uradnik ponavlja le naprej prejšnje vprašanje v italijanščini, in ker gospod ni znal italijanskega, je moral uradnik prositi drugega tovariša: »la guardi lei eosa che 1* vol". Tako so torej posluženi naši davkoplačevalci pri c. kr. davkariji v Gorici. Komentar pripuščamo finančnemu ravnateljstvu v Trstu. Mislimo pa, da je skrajni čas, da se vendar da voditi od enakopravnosti, ne pa od fanatičnega davkarja, kateri ne misli jenjati, dokler ne bodo vsi uaši uradniki nadomeščeni z Istrijani po njegovi volji. Potem pa premeni davkarija svoj naslov in se bo imenovala »zavod za poitalijančevanje davkoplačevalcev". — Popolnoma je zavrgel gosp. davkar naša krajevna imena, katerim ne pusti slovenskega imena, marveč vsa morajo biti pisana v laških spakah. Županstva in drugi, ako dobite kako pismo od goriške davkarije, na katerem bo pisano krajevno ime laški, vrnite ga! Laških spak za naša krajevna imena no potrebujemo. To j«» skrajna žalitev Slovencev! Denarnim zavodom ne škodovati! — je vpil »Prim. List". Ali ti veliki ljudski ekonomi imajo tu le klerikalne zavode v mislih, vse druge bi pa oni sami podrli raje danes nego jutri. To kaže gonja proti »Trg. obrt. zadrugi*, katero smo orne-: njali. Celo s tožbami bi radi razdrli pravo veljavne pogodbe 1 Kaj takega svet še ni videl 1 Ali — BogUjhvala! — klerikalci so prešibki, da bi si izbojevali izvršitev svojih grdih nakan. To kaže vspeh obeh naših denarnih zavodov 1 — Nasprotno pa vlada v klerikalnih zadrugah le mizerija, le kolobocija, le precudno gospodarstvo z ljudskim imetjem. —- To je dokaz posojilnica v Šebreljah, Rojeva zadruga v BUjahJn -j- centrifuga*. O tej kaj veC prihodnjič kdaj p " f*'.'¦•¦'"*- ¦•*-¦ — Strahovanje trgovcev. — Domišljavi dr. Pavlica se je zopet enkrat usedel na visoki sodni stolecter napisal opomin našim trgovcem v ,PrismoJ2ncU«. Opominja jih, da naj nikar ne zavijajo nobene reci v „Sočo«, da se mladina'n^pohujšuje, ker nekateri gospodarji so že prepovedali mladini hoditi v prodajalnico k takim trgovcem. Potem pa sploh trgovci se ne smejo mešati z liberalno stranko, kajti to je v njihovem interesu l Pa tudi krčmarji ne smejo imeti ne „Soče* ne »Primorca*, ker drugače ne bo ljudij k njim, kakor ne k trgovcem. »Prismojenec* torej napoveduje bojkot trgovcem in krčmar-jem, ako ne vržejo ven »Soče« in »Primorca* ter ako se še umešavajo v liberalno stranko, Revše »Prismojenček*! Domišljavost dr. Pavlice, katerega poznajo predobro naši trgovci in obrtniki po tistih lumparijah, katere je uganjal in jiii še uganja s »Trgov-sko-obrtno zadrugo", zadeva tu le ob odpor. Glas takega človeka, poosebljene hudobije, ka-korlne je zmožen poleg njega le še vrag v peklu, rodi le ogorčenje, in sicer povsem opravičeno. Dr, Pepe, le naprej po tej poti, le napihujte se, dokler ne počite, kakor tista znana žaba v prislovici I i Kar se tiče Dugarja, je povsem resnično, da je rekel ta Pavličev podrepnik v neki kremi gospodinji: »Imale malo ljudij, pa še manj jih boste imeli, ako ne naroČite »Prim. Lista«, To je res! Tako je napovedal bojkot krernarici in kdo ve, ako res ljudi ne odgovarja. Tako uči dr. Pavlica svoje ljudi. Razdirajoči klerikalni duh po vzorcih dr. Šuster-Siča izborno deluje tudi med nami, zalo postavimo se mu združeni v bran, kjer treba, pri razsodnih ljudeh pa tako ne opravi nic!! Povsodl dr. GredolčIČ. — Kadarkoli je zaznamovati kako malo pridobitev na sploh ali Ce se kuka cesta kod popravlja, tedaj se oglasita gotovo »Norica« in .Prismojenec" ter rečeta : Glejte, to je Gredolftičeva zasluga! Povsodi ga iščejo, ponajveč pa v stvareh, na katerih je nedolžen, kakor lanski sneg. ..Norica" mu hoče šteli v zaslugo tudi popravljanja na državni cesti, Čeprav dobro ve( da državna cesta se popravlja po načrtu in zaporedoma že dve desetletji, ker državna uprava sama deluje na to, da naj bo edina državna cesta, ki vodi na Koroško, v tej stralegicno važni deželici sposobna za promet. Gradbeni oddelek v Trstu ima na čelu višjega inž. svetnika Porenta, ki je našemu ljudstvu znan, dobro govori naš jezik ter st< že lep Cas živo zanima za to državno cesto. Pa saj je bil poslan z Dunaja v Trst z določenimi nameni, kako naj se cestno omrežje v naši deželi izpopolni. Le, žal, da pomanjkanje tehniškega osebja naravnost ovira napredek na Ig stran ob vsej dobri drugi volji. Ali Čemu to pripovedovali, ker le don Antonio ima zasluge za vse, torej tudi za koroško „ cesto. Ž njim je vse, brez njega ni nič! Zadnjic smo navedli zneske, dovoljene za ceste na Goriškem, med katerimi je mnogo še neporabljenih svot. Ker ima povsod zasluge le dr. GredolciC, ima najbrže »zasluge« tudi v tem oziru, da tisti zneski stoje še vedno nedotaknjeni! Ali vendar ne čuti, ali je tako zaslepljen, da ne vidi, kako smeši samega sebe po »Norici« s takim neopravičenim in izmišljenim hvalisanjem. Drugi razsodni ljudje pa se zabavajo na raCun njegovih »zaslug«! — »Le naprej, dokler je še vetra kej* l Dva tldka. — Cerkljanska kaplana sta dva zvita ticka. To sta pokazala s svojim dopisom v »Prim. Listu«, kjer pravita do-slovno: »Da se midva nisva v »Soči« oglasila proti tej laži (namreč da sta plesala) takoj, bilo je vzrok, da nisva to smatrala za vredno, saj »Soča' sploh le laže in Ce nas po »Soči* perejo, to je za naju še Častno.« Vidite jih ta dva ttčka l Zakaj pa vendar sta se oglasila dvakrat v »Soči* in sta pretila celo s sodnijo, ako nista smatrala za vredno, oglasiti se v »Soči«, ako »Soča« sploh le laže in da je njima le Častno, ako jih perejo po »Soči*?! Zakaj vendar sta se oglašala v »Soči« ?! — Ljudje, ki tako pišejo, pač ne zaslužijo, da bi se jim kaj verovalo. Čitatelji so pač videli, da smo pustili govoriti dopisnike iz Cerkna in kaplana v »Soči", sedaj pa ta dva lička pišeta tako, kakor da nista sploh smatrala vredno, oglasiti se v »Soči*. Stvar je od nase strani s tem končana, kdor pa hoče takim ličkom kaj verjeti, naj jim le verjame: svobodno mu I Resnicoljubnost paC težko kedaj prodre posvečeno črno suknjo! .Pananje* ognja. — Pred 8. dnevi smo povedali, kako je »panal* v Kostanjevici na Krasu nune ogenj, ko je gorelo pri podžupanu Antonu Spacalu. »Prim. Lisi« pripoveduje dogodbo po »Soči«, potem pa pravi, da smo smešili duhovnika, ceš, ,da duhovnik ne pozna pananja, in Ce gre na gorišče, da ljudi nagovarja in tudi sam gasi (prosimo, Kftko je gasil kostanjeviški nune?) ali če tega t»e more, da vsaj moli, je le hvale ali nikdar K^je vredno." Dogodek, opisan v »Soči«, je resničen do pieice. Iz istega je pač razvidno, da je res hotel »panati« nune ogenj, da se je res poslužil vraže, katere bi katoliški duhovnik ne smel poznati! Potem pa, Čemu se '/adirajo v podžupana SpaCala? Kaj ima ta opraviti s poročilom v »Soči« ? Poročilo smo dobili iz povsem druge roke. Kako torej more »Prim. List" vprašati jnjega, ali je bilo potrebno, da se v. »Soci" in .Prim.« smeši domaČi du-"Jtitmnk ? • 1fcHto> morejo reči g. podžupanu Spacalu, da naj ve, da se s takimi reCmi ne kliče z nebes blagoslova! SpaCal je pogorel, sedaj pa ga »Prim. List" še zmirja radi tega, kar je s-talo o požaru v „Soči*, na čemur je Spačul povsem nedolžen. Ali je taka krščanska ljubezen ? Kar pa je bilo smešnega pri »pananju«, tisto pač je zakrivil nune sam. Zalo njega ne smeši nikdo drugi, pac pa se smeši sam J Zahvala dr. ŠusterSHta. — Na obenem zboru »Centrifuge* so sklenili dr. ŠusteršiCu v Ljubljani zahvalo, zlasti ker je kot načelnik tamkajšnje »Ljudske posojilnice« šel »Centrifugi« na roko ter posebno krepko podpiral kredit. Zapisali so mu zahvalo v zapisnik tat mu jo sporočili tudi pismeno. Kdo je dr. Susteršie, to današnji dan vsi dobro vemo, ker smo ga spoznali v državnem zboru na Dunaju. Ta mož torej, razdirajoči duh Slovenstva, stoji za »Centrifugo« kakor angelj varuh, in temu se zahvaljujejo tisti znani »liberalni« gospodje, ki stoje za »Gorice3 in hočejo biti tudi med stebri »Centrifuge«, Kam smo prišli? Iz tiste zahvale se zrcali jasno upliv klerikalne stranke na Kranjskem na naše »prave« rodoljube, ki se današnji dan klanjajo tistemu dr. Šusteršiču, katerega so še nedavno gledali po strani. Zrcali se i ž nje pa tudi listi razdirajoči klerikalni 3istem, ki je razkrojil naš narod v dva dela, v napredni in klerikalni, ki je na Goriškem razcepil Slovence, ki se v enomer zaganja v naša prepolrebna dva denarna zavoda v Gorici ter je ustanovil povsem nepotrebno »Centrifugo«. Tisto razdiranje, ki je nam le v kvar, so torej pohvalili gg. v »Centrifugi«. In delovanje s takimi pojavi naj se imenuje rodoljubno ? Kje ste z glavo I Daleč je prišel don Antonio s svojo politiko ? Srečno je prijadral pod brezpogojno okrilje dr. Susteršičn, kateri mu je danes znpovednik ter mu pomaga razdirati s tem, da ga podpira pri »Centrifugi«. Ali Vum je jasno sedaj, zakaj je hitel don Antonio prvi v Šuster-šičev klub ?! Gre dol, gre dol . . . Plinarna v Gorici. — Te dni kroži po mestu okrožnica, katera stremi v glavnem za tem, da se ne nabavi stara privalna plinarna, marveC da se poskrbi nova, oziroma nabavi električna luč. Stara plinarna je na prodaj za 125.000 gld., poprave bi stale 60.000 gld., torej bi bilo treba 185.000 gld.; s tako ceno bi bila plinarna po 30-letni uporabi prodana kot nova l Mestni svet je imel te dni tajno sejo o tej reči, ali ni prišel do nikakega pravega sklepa; odložili so vso reč za kako drugo sejo. Slovencem v mestu ne kaže, umešavati se v te nti, posebno, kar tiče gori omenjene okrožnice, ker svoje negospodarstvo naj le sami spravljajo v red, kakor so ga sami zakrivili. Zgubljeno. — Dne 7. t. m. je zgubil trgovec in voznik Andrej Peršič iz Crnič žakeljček kave ter nekaj drugega jed. blaga v skupnem ovoju od Gorice do Crnič. Kdor je našel, naj se oglasi pri goriimenovanem gospodu ali v našem upravništvu, kjer dobi postavno nagrado. Razgled po svetu. Državni zbor. — Seja dne 6. t. m. se je otvoriia ob 3. uri popoludne. Po pre-čitanju došlih spisov je prešla zbornica v razpravo vladine predloge o davku na žganje. Prvi je govoril Ceh Heinrich. Češki radi-kalec Fressel je proti temu protestiral, češ, da so oni prej vprašali za besedo. Predsednik Vetter je odgovoril na to, da on da besedo, komur on hoče. Heinrich je nadaljeval svoj govor, večkrat pretrgan po poslancu Fresselju. Omenjal je, da novi davek obleži !e uboge kmetovalce in delavce. Istotako bo trpela tudi žganjarska industrija in poljedelstvo sploh. Nemški nacijonalec Lemisch je trdil, da bo novi davek nepravično bogatil zapadne dežele, ne oziraje se na splošne avstrijske ekonomične koristi. Češki radikalec KlofaC Je obsojal postopanje mladočeške stranke, češ, da je nje opozicija le navidezna ter da ne odgovarja mišljenju češkega naroda; iLJavil je, da bi bili Češki agrarci in Češki narodni socijalisti gotovo preprečili sprejem vseh vladnih predlog, ako bi jih bilo zadostno število, in sicer tako dolgo, dokler Češki narod ne dobi zadoščenja za storjene krivice. 8. t, m. — Poslanec Rataj je v imenu Čeških agrarcev in narodno - socialistične stranke podal izjavo, v kateri očita predsedniku strankarsko, nepravično in sovražno nastopanje, kakor tudi sistematično kršenje poslovnega reda in državnih zakonov, sosebno po postopanju z nenemškimi interpelacijami, zbok Cesar smatrajo dotiCni poslanci za svojo dolžnost, da najodločneje protestiraju proti zopetni izvolitvi tega največjega sovražnika češkega naroda, ter isjavljajo, da se ne udeleže volitve predsednika in ostalega predsedništva. . &a to Je zbornica prešla na dnevni red to je na volitev definitivnega predsedništva. Na vontvi predsednika je bilo oddanih5237 glasovnic-, od teh je bijo 47 praznih. Grof Vetter von der Lilie je dobi! 189 glasov in je torej zopet izvoljen predsednikom. —(Živahno pritrjevanje in ploskanje v vsej zbornici, — Na to je sledila volitev prvega podpredsednika. Oddanih je bilo 200 glasovnic. Post. Prade.j^VJl,zopet izvoljen 152 glasovi Začek je izvoljen s 191 glasovi. Predsedstvo ostane torej staro. Laški poslanci so predložili v drž. zboru interpelacijo, v kateri na nesramen naCin dolže orožnike v Istri pristranosti, kakor da bi neopravičeno preganjali Lahe, in zahtevajo e laške orožnike. Zakaj ? Dolge interpelacije kratek konec: zahtevajo laške orožnike zato, *erle Medi sedanjimi veČina Slovanov. Lahi pa bi radi imeli le laške, da bi Um veC Slovanov pehali v ječe, tim lože sleparili pri volitvah ter ž njih pomočjo strahova« vse obCine. Proti takim nakanam se moramo Slovani odločno upreti. Mandat poslanca Klofaea, ki si ga je priboril v litomišelskem okraju, bo bržkone kmalu proglašen ugaslim. Izvoljen je, kakor poročajo, protipostavno. Mož je bil izvoljen* v ožji volitvi, pri kateri je bilo oddanih 452 glasovnic. Absolutna večina je >.našala 227 glasov. Ker se je naštelo 236 Klofačevih glasov, se je naznanilo, da je izvoljen z veČino 9 glasov. Pri reviziji se je pa pokazalo, da je bilo 34 glasovnic neveljavnih, Veljavnih glasov je bilo torej 418, absolutna veČina znaša 210, in ker sta ostala KiofaGu le 202 veljavna glasovno, bi mu mnnjkalo za izvolitev osem glasov. Atentat na cesarja Vlljelum II. — Med potom iz „Ralhskeller«-ja na kolodvor v Bremenu je vrgel delavec Dietrich "VVeiland v cesarsko kočijo kos železa, kateri je cesarja lahko ranil v lice. Weilanda so takoj aretirali. Isti je baje božjasten. Cesar je nadaljeval svojo vožnjo na kolodvor, Kakor trdi „Weser Zeitung", je bil cesar Viljelm po kosu železa, vrženem proti njemu, zadet na licu pod desnim ušesom, a ni ležko ranjen, ker ni med vso vožnjo do kolodvora nic rekel o tem županu, ki je sedel poleg njega; še-lo na kolodvoru so ga gospodje »z spremstva opozorili na krvaveče lice. Oseba, ki je izvrš-la čin, je zašla pod konje lovcev, ki so jezdili za vozom. Občinstvo je prijelo zločine«, na kar so ga policisti odveli v mestno hišo. Na izpraševanju bo ga opetovano prijeli krči ali v intervalih ga je bilo možno zasliševati. O vzroku svojemu činu ni povedal ničesar; da pa trajno trpi n» božjasti, zdi se dokazano po zdravilu, ki je imol pri sebi. Novo mhihterstvo m javna dela. — Z Dunaja poročajo, da se širi v parlamentarnih krogih govorica o ustanovitvi novega ministerstva za javna dela. Za ministra bo določen baje Mladnceh Kaftan. Gimnazije In realke. — Po uradnem izkazu je v Avstriji 212 gimnazij in 106 realk, z vkup 104.980 učenci. Učni jezik je v 175 šolah nemški, v 81 češki, v 34 poljski v 8 laški, v 3 rusinski, v 6 hrvatski, — slovenski pa v nobeni! To prav osvetljuje naše razmere! Društvo poljskih Žen. — V Lvovu se je ustanovilo društvo poljskih žen za Avstrijo, Prosijo in Rusijo. Načelnica društva je znana voditeljica rodoljubnega ženskega gibanja v Galiciji, gospa Vvsluch. Namen društva je, pospeševati omiko poljskega ljudstva, zlasti med ženskami, s pomočjo društev, knjig in govorov. Ljudske Jedilnice In cajovne usla-novljajo in podpirajo društva treznosti v večjih in manjših mestih na Ruskem. Za malo denarja si je tu mogoCe kupiti Cij s sladkorjem in tečno hrano. — V Odesi je »Društvo pravnikov" ustanovilo pri taki jedilnici posebno sobo, kjer se bodo ljudstvu brezplačno delili pravniški sveti. Izseljevanje Slovakov v Ameriko ne prenehava, iz okolice Spišskega Podgradja izseljujejo se radi lakote. Delavskih ljudij tam bojda sploh ni. Iz Sv. Lovrenca je šel v Ameriko celi občinski odbor in ž njim skoraj vsi občani. Vas Polanovice in Oslavice so prazne. To je slabo spričevalo za ma-žarsko gospodarstvo. Na Reki se je zastrupila dne 7. t. m. 27 letna Olga Jekel iz dobre, spoštovane rodbine. Vzrok neznan. Samomorilka je bila znana kot krasotica. Francoz o nsodl Avstrije. — Pran-cozki politik A. Cheradame opozarja svoje rojake na narodno-gospodarski pomen Avstrije z ozirom na Francijo. On pi5e, da si hoCejo berolinski Nemci prisvojiti Avstrijo iz čisto gospodarskih razlogov, a to vsled tega, da obdrže na današnji višini svoj industrijski in trgovski razvoj, in da bi se zamogli ubraniti ameriški konkurenci. V ta namen bi oni hoteli zjediniti Avstrijo z Nemčijo v edno gospodarsko celoto od Severnega do Jadranskega morja. Cheradame računa, da bi Nemčija združena z Avstrijo imela silno premoč nad Francijo, kar se tiče velikosti in števila prebivalstva ter vojake; mogla bi tudi Francijo na industrijalnem in trgovskem polju uničiti, zato morajo Francozi varovati, da Nemčija n3 izpolni svoje pohlepnosti. j Škandal t angleškem parlamenta. — 5. t. in. se je v poslanski zbornici primeril prizor, kakršnega ne pozna zgodovina angleškega parlamenta. Na razpravi je bila j predloga o dovolitvi kredita 17 mil. funtov šterl. Balfour je predlagal konec debate. O tem se je glasovalo, in je bil predlog sprejet Ko pa bi se imelo vršiti glasovanje glasovati. Predsednik jih je poklical k redu. Ker se niso udali, je Balfour predlagal, naj se za nekaj sej izključijo, kar je bilo sprejeto. Predsednik je izključene poslance pozval, naj se odstranijo, a poslanci niso šli. Predsednik je pozval na to parlamentovega ser-genta, naj pelje izključene poslance iz zbornice. Sergent je pristopil in pozval poslance, naj gredo ž njim, a rekli so, da ne gredo, 2?. 1lhr, raora s sUo odstraniti. To se ie zgodilo. Prezident je poklical policijo v zbornico. Redarji so jednega izključenih poslancev prijeli, m šiloma nesli iz dvorane. Poslanec se je branil kakor besen z rokami in z nogami. Prezident je novic pozval irske poslance, naj respektirajo parlament, a poslanci se niso zmenili zanj. Na to je preži- ' aent imenoma klical posamezne izključene poslance, in policija jih je šiloma vlekla iz zbornice. Vsak poslanec se je branil kolikor je mogel, ostali pašo v zboru peli »Bog cuvai Irsko«. To se je ponavljalo toliko Časa, da je bil odpravljen iz zbornice zadnji izključeni Irec. Parlament je potem odobril kredit, koj na to pa se je zasedanje odgodilo. Izgredi na Portugalskem proti jezu-vitom se nadaljujejo. V Oportu je množica kamnjala baje tudi bolnišnico, v okolico Oprta je poslano konjistvo. Trtaike vesti. - Na železniški progi pod Greto so našli v torek na dvoje presekano truplo vojaka Luke Vivoda pri 97. pešpolku. Truplo je bilo nad trebuhom presekano na dvoje, obraz opraskan, obleka raztrgana. Sodijo, da se je vrgel Vivoda med dva vagona mešanega vlaka, ki je odšel ob 9.45 zveCer iz Trsta v Murzzuschlag. , Hišo št. 272. v Skorklji je podrla te dni burja. Hiša je imela kuhinjo in sobico. Lastnik je bil delavec Jos. Kožuh. Blizu cerkve starega sv. Antona so našli pri kopanju rova za plinove cevi Človeške kosti, katere je dala komisija odnesti nn pokopališče. > Kakor fiitamo v »Ed.« je gradnja električne železnice iz Trsta na Opeino že pričeta, Slovenski Jezik t cerkvi. <- Na shodu novinarjev v Dubrovniku bo utemeljeval urednik »Jedinstva" resolucijo, da naj saCne vse slovansko Časopisje delati na to, da se vrne v naše cerkve staroslovenska liturglja po geslu: s Rimom, ali s katoliškim in ne latinskim 1 Nenielja za Anglijo In proti BusIJI. —• V zadnjem Času se je pojavil v veliko-nemški zunanji politiki Čuden preobrat, Docim je hodil prej grof Bulow z ruskim zunanjim ministrom sporedno, se je v zadnjem Času čudno približal Angliji, kar se na Nemškem baje nikakor ne odobrava. Povod temu preobratu je čisto navadna zavist, da se je ruski diplomaciji posrečilo na Kitajskem doseči izrednih uspehov, med tem ko nemška politika vzlic velikemu hrupu in ogromnim stroškom, ki jih stane nemška »maščevalna« ekspedicija, ne spravi posebnega dobička. Rusija je spravila Mandžurijo docela pod svoj vpliv, si zagotovila celo vrsto novih Železniških prog ter je raztegnila svojo vplivnost sploh na vso severno Kitajsko. Nemčija se boji, da bi ji Kitajska ne plačala 270 milijonov mark vojne odškodnine ter splet-kari proti Rusiji. Buri. — Devet maršira sedaj, ko je prekoračil reko Oranje, severno v smeri proti Filipopoli. Čuje se zopet o manjših bitkah med Buri in Angleži. Tako je dne 6. t. m. 300 Burov napadlo Abedeen; po 4 urnem boju so bili odbiti. Posebnih poročil z bojišča ni, le to se lahko reče, da vojne se dolgo ne bo konec, ker Angleži umevno kar tako ne odnehajo, Buri pa se drže tako trdno, da poteče še lep Cas, predno jih ugonobe Angleži. Bazno..— Vsled velikega snega zadnjih dnij so pretrgane vse interurbannfi telefonične zveze po celi državi. — V Požunu je pogorela tovarna čokolade. Škoda je velika. — Slovencev so našteli v Celovcu le 492, leta 1890. so jih našteli še 723. Vzrok: nasilno upisavanje Slovencev za Nemce in pa nezavednost. V pisarni Saitz-ove tiskarno nasproti semenišča v Goric! prodaja se po mi — 2 kroni 60 vin. Veliki teden in Velika noč, spisal prof. Andrej Marušlč. Knjiga se pošilja tudi po pošti po povzetju. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene še 20 vin. za vozni listi Dotfre ure in po eent! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovorna ur ter Izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Rim. fl. 5*80; srebrna verižica fl. 120; budilnfc iz niklja fl. 1-95. Tvrdka ie odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priziialnih pisem. — Ilustrovan cenik zastonj! Vabilo IZVANREDNEMII OBČNEMU ZBORU „Trgovsko~obrtne registrvane zadruge" z neomejenim jamstvom v Gorici, kateri bode v nedeljo dne 10. marca 1901. oh 10. m predpoldne v prostorih MSlovenske Čitalnice". Dnevni red: Prememba pravil. V slučaju, da ne bi bilo zastopanih dovolj članov, vršil se bode dne 24. 'marca 1901. drugi občni zbor ob isti uri, v istih prostorih in z istim dnevnim redom, koji bode sklepčen — v smislu § 21. pravil — brez ozira na število zastopanih članov. _____________Načelstvo. .Hennebergova svila — le pristna, ako se vdobi dirokno od mene za bluze in obleko črna, bela in barvana od G5 kr. do gld 14-65 meter. Vsakemu franko in cariue prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto. Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg", tovarnar svile (1) (c. in kr. dvorni zalagatejj) * Curlhu. LNHRENT. CAPSICIGOMPOS. Ii Rlchterjeve lekarne v Prtjl pripoznano kot izvrstno bol nblažnjofe mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseli lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v origr« steklenicah z našo zaščitno znamko s ,.SI-l»UOM« namreč, iz HlGHTEUJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previden« s to zaščitno znamko. Rlctiferjeva lekarna „pri zlatem levu" v PRAGI. Elizabethgasse št. 6. (nova). Dunajski zobni atelje v Gorici, Raštelj št. 21, II. nadstropje. Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. BleF" Zobovje na zračni tlak (Specijaliteta). Popravljanje In prenarejanje obrabljenega zobovja. Naročila izgotavlja dobro, hitro in v ceno. Govorne ure: od 9. ure dopoludne do 5. popoludne. Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, Y Nnnsld ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. JOS. LEUZ, trgovec z deželnimi pridelki v Ljubljani. Reseljnova cesta kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor jedilno čeoulo, čebuljček, suhe gobe, semenski oves, ajdo, vsakovrstni krompir tudi po cele vagone; nadalje divji kostanj, črešniinjc, črešniinovo lubje itd. itd. Nadalje ima v zalegi prav lepo. čisto domačo ali štajersko deteljo in lucerno po nizkih cenah, potem priznani rodovitni krompir »Zgodnji rožnik" itd. itd. registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. --------------«Mn»--------------- Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva; in se obrestujejo po 4'/»%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5Va%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj iti praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315. Na dež, jubil. razstavi odlikovan s srebr drž. svnlinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetinjo Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YIMDYŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 81« se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestaviti. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Člene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Jvavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za ropolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. S Popravo izvršuje po najnižjih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 pristna bela in črna vina iz vipavskih, <^ furlanskih, Via Giarditio 8 briških, dal matinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogersko monarhije v sodih od Hfi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Postrežba poitena. Lekarna Cristofoletti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredifo redno prebavljunje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepe po- (Varstvena znamka). &varJg„i ŽOlodOB store, da zgine v kratkem času omotiea in životna lenost (mrtvost). Te .kapljice tudi store\ da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroeitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901. Glavni dobitek 60.000 kron v gotovini z 20% odbitkom. Srečke invalidne loterije a 1 krono priporočajo: G. Gentilli, V. A. Jona, Mlchelstadter & Comp. In A. Plncherle v Gorici. Zlatarna Rajko Gasparini v Gorici, Raitelj štev. 5. -¦.......¦.......-— Bogata izber dragotin in zlatih izdelkov. Velika zaloga srebrnine, vsakovrstnih zlatih In srebrnih ur. Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro. flppT Izdeluje vsako delo ali popravo po Jako usodnih cenah. "9JH Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladi! ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na gorečicl, želodčnem krču, tilcanju želodca, tožkem prenavljanju ali zasliženju, bodi priporočeno dobro in izvrstno (lomu.'o zdravilo, katero je že mnogo let v jabi. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliSčno vino. | Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišč, j krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnovljenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo, j Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, riganju, daravici (zgaga), | napenjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse le boloznij, ako človek parkrat j pije omenjeno zeliščno vino. Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanjo (madron), areno utripanja, brezsenost, kakor tudi zasedanje krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi nepvebavljivost in odstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi. Medlost, Medost, pomanjkanje krvi in oslabelost Z^V^L&"A krvi in bolnih jeler. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pom