Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
1
m	
	jw
Leto XXXV. - Štev. 4 (1737)
Gorica - četrtek, 27. januarja 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Sedma velesila sveta 4. deželni kongres Slovenske skupnosti
Januar je posvečen katoliškemu tisku ali širše rečeno družbenim ali množičnim občilom, to se pravi vsem tistim sredstvom, ki omogočajo ljudem in celotni družbi izmenjavo in posredovanje informacij. Množična občila so časopisje, radio, televizija.
Tokrat si pobliže oglejmo časopisje, ki je še vedno zelo razširjeno, saj v civiliziranem svetu skorajda ni človeka, ki ne bi bolj ali manj pogosto segal po časopisu ali reviji. Res je sicer, da je zlasti televizija odvzela časopisom marsikaterega bralca, vendar pa ostaja časopisje še vedno silno pomembno sredstvo obveščanja. Nekaterim je poleg televizije edina duševna hrana.
RAZVOJ ČASNIKARSTVA
Že daleč pred iznajdbo tiska so oblastveni organi skrbeli za širjenje uradnih obvestil. Tako so v starem Rimu poznali »acta diuma« in »acta urbis«. Vlada in senat sta naročila, da so na tablice iz mavca napisali razna obvestila ter jih nosili okoli in brali ljudstvu. Podobno uradno glasilo so poznali že v najstarejših časih tudi na Kitajskem. Celo po iznajdbi tiska (pi^va tiskana knjiga Sveto pismo je izšla leta 1455) so zlasti zaradi velikih tiskarskih stroškov prve časopise še nekaj časa pisali na roko.
Šele v 17. in 18. stoletju se je razvilo pravo dnevno časopisje, kakor ga poznamo dandanes. S francosko revolucijo pa je časopisje zadobilo tudi pomembno politično in nasploh javno obeležje in pomen.
USMERITEV ČASOPISA
Časopis, pa naj bo dnevnik, tednik, štirinajstdnevnik ali mesečnik, sega na vsa področja življenja: načrtno jih obravnaiva glede na lastno strakarsko in ideološko pripadnost. Vsebinsko in oblikovno kažejo članki na določeno opredeljenost. Že sama dolžina članka, ton izražanja, lomljenje pri časopisu lahko čisto nepomembno novico bralcu poudarijo, pomembno pa skoraj zabrišejo.
Nekateri časopisi svoje opredeljenosti seveda ne prikrivajo, saj že njihov naslov ali označba povesta, s kakšnega zornega kota časopis poroča ter skuša bralce u-strezno oblikovati in vzgajati. Nekateri časopisi pa se razglašajo za nestrankarske in ideološko nevezane, finančno pa jih vzdržuje ta ali oni, kar pomeni, da mora časopis oziroma revija zagovarjati stališče finančne organizacije ali bogatega posameznika (kapitalista), kateremu pripada.
Usmeritev časopisa velikokrat razberemo iz uvodnika, v katerem ali glavni urednik ali vplivna oseba pri časopisu obravnava kak problem z ideološkega ali strankarskega zornega kota ter nakazuje rešitve v skladu s takim gledanjem. Že izbira teme za uvodnik je značilna. Izbira je različna tudi glede na to, ali je list dnevnik ali tednik, štirinajstdnevnik ali mesečnik. S strokovnega vidika pa mora biti uvodnik v vsakem primeru kratek ter stvarno in jasno napisan, sicer ni prepričevalen.
RUBRIKE V ČASOPISJU
Poleg političnih člankov in vesti imajo časopisi in revije razne rubrike, med katerimi so najpomembnejše gospodarska, kulturna, športna ter »bela« in »črna« kronika. Nekateri časopisi imajo tudi versko rubriko. Italijansko časopisje pa je glede te rubrike precej revno. Zaradi razmeroma nizke stopnje verske izobrazbe in zavzetosti med Italijani obravnava velikokrat prav verske probleme in celo običajne verske novice dokaj netočno In to včasih hote včasih nehote.
Velika hiba pri nekaterih časopisih so tudi prispevki iz kulturnega sveta in sama kulturna poročila, ker jih nemalokrat pišejo nestrokovnjaki in zato niso napisana z vidika kvalitete.
telo »črna kronika«, s čimer označujemo vesti in poročila o tako številnih zločinih in nesrečah, je pisana pretežno tako, da vzbudi dna/no pozornost ali, kot Pravimo s tujko, senzacijo. Poročanje o
tako številnih nesrečah pa bi moralo kazati na težke socialne razmere in nakazovati pot iz njih. Tudi poročanje o zločinih bi moralo biti bralcem v spodbudo v njihovi zavzetosti za pošteno življenje. Zlasti pomebno utegne biti to za mladino, ker je silno dovzetna za branje takih vesti. Prav tako ni vseeno, kakšne so razne reportaže (tudi fotografske), podlistki in celo reklama.
Odgovorni pri časopisih seveda skušajo pridobiti čimveč bralcev, zato večkrat natresejo vse polno malovredne plaže. Namesto da bi časopis pripomogel k stvarnemu informiranju bralcev, njihovi duhovni rasti, plemeniti človečnosti in, zakaj ne, tudi k zdravemu razvedrilu, je nemalokrat njegovo informiranje enostransko z natančnim namenom, da bralca tudi pri čisto navadnem poročanju zavaja, da ga duhovno utesnjuje, razčlovečuje in »zabava« z neokusnimi domislicami.
NALOGE ČASNIKARJEV IN VPLIV ČASOPISJA
Poleg splošne usmerjenosti časopisa oziroma revije je seveda tudi zelo pomembno, kdo piše v časopis in kdo ga ureja. Glavni urednik bi moral biti zelo izobražen in razgledan človek. Imeti bi moral posluh za utripanje življenja in »znamenja« časov.
Kar se da izobraženi bi morali biti tudi vsi ostali časnikarji. Najustreznejša bi seveda bila strokovna izobrazba na visokih šolah ali fakultetah za časnikarstvo (v Ljubljani je takšna fakulteta). Poleg take fakultetne strokovne izobrazbe so časnikarju potrebni talent in bistroumnost in ne nazadnje dobro obvladanje knjižnega jezika in sprotno izpopolnjevanje v njem.
V	časopise pa ne pišejo samo poklicni časnikarji. V marsikateri časopis pišejo najboljše in na j zanimive jše članke zunanji sodelavci in publicisti. Zlasti so takšni zunanji sodelavci (pisatelji, umetniki, znanstveniki, javni delavci) potrebni za pisanje strokovnih člankov in urejanje strokovnih rubrik. Navadno prav znani kulturni delavci dvigajo kvalitetno raven časopisa.
Vpliv, ki ga ima časopisje na javno mišljenje in opredeljevanje je tolik, da so ga nekateri označili za sedmo velesilo sveta. Zato bi seveda moralo biti v službi resnice, človeka in družbe, naroda in člo-večanstva.
M.B.
V	Finžganjevem domu na Opčinah je v soboto 22. januarja ipotekal četrti deželni kongres Slovenske skupnosti (SSk). S tem kongresom je hotela deželna stranka SSk začrtati svoje bodoče delovanje, posebej še v teku bližnjih deželnih volitev in prizadevanj za dosego globalne zaščite za slovensko manjšino v Italiji.
Kongresa SSk se je udeležilo veliko število članov, delegatov, prijateljev in gostov. Sledil mu je tudi slovenski in italijanski tisk, prisotni so bili radijski in televizijski poročevalci. Kmalu po napovedanem času je predsednik deželnega sveta SSk Andrej Bratuž odprl kongres, nakar se je umestilo predsedstvo kongresa. Za predsednika je bil izvoljen Hadrijan Koršič, predsednik Briške gorske skupnosti. Kongiresa SSk so se udeležili predstavniki strank DC, PCI in MF (Furlansko gibanje), nato republiške konference SZDL Slovenije, SKGZ, SSO. Pozdravna pisma oz. telegrame pa so poslali senator Fontanari (bil je zadržan na izseljenskem srečanju v Bernu) ter NSKS iz Celovca.
NAGOVOR DEŽELNEGA PREDSEDNIKA
Najprej je bil na dnevnem redu nagovor deželnega predsednika SSk A. Bratuža. Svoj poseg je začel z dvema osnovnima vprašanjema, ki danes zanimata slovensko stranko: bližnje deželne volitve in zaščitni zakon. Pri tem je podčrtal vsa prizadevanja stranke za dosego izglasovanja zakonske globalne zaščite za Slovence v Italiji, ki mora veljati tudi za videmsko pokrajino. Prav vložitev zakonskega osnutka SSk po sen. Fontanariju iz Tridenta je našemu delu omogočila veliko večjo politično veljavo. To pa je nedvomno omogočila prav povezava SSk z drugimi manjšinskimi strankami in gibanji. To sodelovanje se bo nadaljevalo 'tudi pri delu za bodoče evropske volitve.
Bližnji cilj pa je sedaj uspeh na deželnih volitvah. Od vsega začetka dežele (leto 1964) je SSk zastopana v deželni zbornici, zato si mora še naprej zagotoviti svojo prisotnost v tem zakonodajnem telesu. Predsednik SSk se je nato zaustavil ob
Smnzn umi (Milki in siriiit
V	soboto 22. januarja zvečer so zastopniki delodajalcev in sindikatov po dolgotrajnih in težkih pogajanjih na ministrstvu za delo, ki mu sedaj načeluje demokristjan Scotti, podpisali sporazum, ki odpira pot večkrat prekinjenim pogajanjem o obnovitvi delovnih pogodb za več kot deset milijonov delavcev in nameščencev. Ta dogovor je bil za socialni mir v Italiji nujno potreben.
Najdlje so trajala pogajanja za znižanje draginjske doklade. Confindustria, zastopnica delodajalcev je pred časom sporazum preklicala in zahtevala, da se draginjska doklada zmanjša vsaj za 30 odstotkov. Minister Scotti pa je dosegel, da sta obe strani pristali na znižanje 18 °/o. Sprejet je bil tudi Scottijev predlog glede znižanja delavnega časa. V treh letih naj bi ga znižali za 40 ur, 20 ur takoj, ostalih 20 pa do junija 1985, ko bo zapadla pogodba med sindikati in Confindustrio. Plače se bodo v teku treh let povišale povprečno za 100.000 lir, letos 25.000, prihodnje leto
35.000,	leta 1985 pa 40.000. Scottijev predlog vsebuje tudi določila o davčnih raz-
bremenitvah, raznih tarifah in zdravstvenih samoprispevkih, o čemer je bil sporazum dosežen že en dan prej.
Podpisani sporazum ni zadovoljil ne sindikatov ne delodajalcev, je pač sad kompromisa na obeh straneh. Zato ne moremo govoriti ne o premaganih ne o zmagovalcih. Gotovo pa pomeni sporazum velik uspeh za vlado. Politično ozračje je postalo mnogo manj napeto in nevarnost predčasnih volitev se je močno oddaljila. Če bo vlada prestala še eno oviro: odobritev gospodarskih dekretov s 9trani parlamenta, sme upravičeno gledati z optimizmom v bližnjo bodočnost.
Protest Movinske vladi
Jugoslovanska vlada je izročila albanskemu veleposlaniku v Beogradu ostro protestno noto, v kateri je rečeno, da je Jugoslavija že več kot 30 let predmet neupravičenih napadov in obrekovanj s strani albanske vlade, njenih državnih in političnih osebnosti, še zlasti pa prveiga sekretarja albanske partije Enverja Hoxhe. V zadnjih dveh letih se je ta protijugoslovanska politika še bolj ookrepila in dobila najbolj grobo obliko in vsebino, kar je prišlo do izraza zlasti v govoru Hoxhe 10. novembra 1982 in v njegovi knjigi »Titoisti«. Albanska vlada se odkrito vmešava v jugoslovanske notranje zadeve in javno poziva podtalne elemente na Kosovu, naj se upro Beogradu in zahtevajo odcepitev pokrajine.
■	Avstrijski zvezni kancler Kreisky je 21. januarja na Dunaju sprejel predstavnike koroških Slovencev. Pogovori naj bi bili potekali v mirnem in konstruktivnem ozračju. »Manjšina se mora v Avstriji počutiti vsaj tako dobro kot večinski narod,« je Kreisky dejal. (Pristal je na načelo stalnega stika s slovensko manjšino in potrdil,, da je zvezna vlada pristojna za izpolnjevanje 7. člena državne pogodbe, ki se nanaša na slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji. Očitno je bližina parlamentarnih volitev Kreiskega napravila bolj odprtega kot je bil doslej do koroških Slovencev..
Določen je bil tudi datum za ponovno srečanje, ki naj bi bilo 21. marca. V tem času naj bi Kreisky razčistil s koroškim deželnim glavarjem Wagnerjem vprašanje, kaj spada pri manjšinskih zadevah v pristojnost dežele in kaj v pristojnost zvezne vlade. Slovenske predstavnike preveva upanje, da bo Wagner to pot pokazal bolj konstruktiven odnos do manjšine in da sestanki ne bodo zgolj predvolilno taktiziranje.
■	Tri dni se je pretekli teden mudil v Zahodni Nemčiji sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Kar petkrat se je sestal z z a hod n on e m š k i m zunanjim ministrom Genscherjem in socialdemokratskim kandidatom za mesto kanclerja Voglom. Pred svojim odhodom se je pogovarjal tudi z vodilnimi zahodnonemškimi politiki Straussom, Brandtom in drugimi. Na splošno so ta Gromikov obisk v nemških krogih ocenili za koristen, čeprav ni prinesel konkretnih rezultatov. Gromiko je znova zavrgel »ničelno opcijo«, ki jo zahtevajo države Atlantskega zavezništva, tj. Zahod bi se odpovedal svojim raketam v Evropi, ako bi Sovjetska zveza prav tako umaknila vse svoje rakete iz evropskega prostora. Sovjetsko stališče pa je v tem, da bi SZ umaknila le del svojih SS 20, Američani pa ne bi smeli namestiti novih raket Crui-se in Pershing v Zah. Evropi.
Novo papeževo potovanje v inozemstvo
Konec februarja bo sv. oče spet šel na pot. Tokrat bo obiskal pet srednjeameriških držav in dve otoški državi v Karibskem morju. Povsod se bo zadržal en dan. Tako se bo ustavil v Guatemali, Hondurasu, El Salvadorju, Kostariki, Panami, Dominikanski republiki na otoku Hispa-niola in na Haitiju na istem otoku. V glavnem mestu Haitija Port-au-Prince bo prisostvoval zasedanju Sveta latinskoameriških škofov (CELAM) in se udeležil evharističnega kongresa.
Dokument kanadskih škofov
Kanadska škofovska konferenca je pred kratkim izdala dokument »Moralna razmišljanja o gospodarski krizi«. V krogih kanadskega gospodarstva in politike je dokument povzročil živahno razpravljanje. Poročilo, ki ga je izdelala socialna komisija kanadskih škofov, namreč kritizira kapitalistični gospodarski sistem in spričo 1,5 milijona brezposelnih (pri 24 milijonih prebivalcev) zahteva »novo vizijo« za družbo. Vsaka gospodarska politika, je rečeno v dokumentu, mora postavljati potrebe ubogih nad potrebe bogatih. Važnejše kot iskanje kolikor mogoče visokega dobička morajo biti pravice delavcev.
Prebivalstvo Jugoslavije ob koncu 1982
Zvezni zavod za statistiko v Beogradu je objavil, da je imela Jugoslavija 31. decembra lani 22.740.000 prebivalcev ali v primerjavi z letom 1981 172.750 več. Med republikami ima največ prebivalcev ožja Srbija in sicer 5.742.000, sledijo ji Hrvaška s
4.631.000 prebivalci, Bosna in Hercegovina
4.204.000, Vojvodina 2.042.000, Makedonija
1.955.000, Slovenija 1.912.000, Kosovo
1.677.000 in Črna gora 597.000.
Naravni prirastek v Jugoslaviji je bil povprečno 7,6 na tisoč prebivalcev, vendar so razlike z ozirom na razne pokrajine ze-
lo	velike. Tako je na Kosovu znašal kar 25,6, v Vojvodini pa komaj 1,8.
problemu idejne in politične samostojnosti stranke. Ta deluje že od začetka na osnovah političnega pluralizma in ne sme podlegati nikakim pogojevanjem od strani kogar koli. Kot manjšinska stranka mora SSk obdržati vezi z matično domovino, pri tem pa ohraniti lastno identiteto. Bratuž je še govoril o vlogi zamejskega politika in slovenskega izvoljenega predstavnika nasploh.
POROČILO DR. ŠTOKE
Za njim je spregovoril deželni tajnik SSk Drago Stoka. V svojem tehtnem političnem poročilu je deželni tajnik v glavnem povzel vse probleme naše zamejske politike in vlogo SSk v nji. Štoka je v svojih izvajanjih poudaril temelje političnega delovanja edine slovenske stranke v Italiji. iNjeno delo je v našem prostoru izredno pomembno in delikatno. Z zaščito, h kateri težimo, si moramo priboriti vse svoje pravice. K temu gre vse naše delo, zato se SSk bori na vseh ravneh. V tem smislu podpira zamisel enotne slovenske delegacije, ki pa bi morala bolj odražati pravilna sorazmerja političnega življenja med Slovenci. Nedopustno pa je — je dejal deželni tajnik SSk — da npr. predsed-sednik slovenske vlade na svojem obisku v Trstu ne prizna takega pluralizma in se pogovarja samo z eno komponento slovenske manjšine. Drago Štoka je pri tem tudi omenil nedoslednost nekaterih italijanskih strank (zlasti socialistične) v odnosu do slovenskih zadev.
Nadalje je prikazal pomen sedanjega sodelovanja SSk v deželni večini skupno z DC, PSDI, PSI, PRI in PLI. Vloga predsednika VII. svetovalske skupine, ki jo ima slovenska stranka, je silno pomembna in se je pokazala prav v zadnjem času, ko je komisija dodelila znatne vsote za razvoj vseh področij dežele, tudi tiste s pretežno slovenskim prebivalstvom.
Deželni tajnik SSk je nato obravnaval še druge aspekte naše problematike. Zahteval je srečanje enotne slovenske delegacije z jugoslovanskim zunanjim ministrom, ki naj se uvrsti v boj za prizadevanja slovenske manjšine za dosego zaščitnega zakona. Ob koncu se je deželni tajnik SSk zahvalil vsem članom in vsem volivcem ter podpornikom za njih sodelovanje in pomoč pri skupnem delu za slovensko stvar.
POZDRAVI GOSTOV
Na vrsti so bili pozdravi gostov. Za DC je prinesel pozdrav pokrajinski tajnik iz Trsta Coslovich, za PCI deželni svetovalec Iskra (v delegaciji sta bila še Calabria in Jarc), za Furlansko gibanje član vodstva MF Jacovissi. Spregovorili so nato drugi gostje, predstavniki političnih in kulturnih organizacij: Race za SKGZ, Turk za SZDL, Paulin za SSO.
Po kratkem premoru se je nato nadaljevalo zasedanje z razpravo o političnih poročilih predsednika in tajnika. V njej so sodelujoči poglobili posamezne probleme in dali vrsto koristnih predlogov za nadaljnjo politično akcijo.
VOLITVE
Po dopolnitvi deželnega statuta so sledile volitve novih strankinih organov. (Predložena je bila ena sama lista. Predsednik Rafko Dolhar, tajnik Andrej Bratuž, podpredsednik Ivo Jevnikar, podtajnik Gradi-mir Gradnik, člani tajništva: Terpin Marjan, Ferletič Marija, Paulin Damjan, Špacapan Mirko ml., Brešan Karel, Maver Marij, Tul Alojz, Harej Zorko, Terčon An-tek, Gombač Boris, Prescheren Simon in Venosi Salvatore. Lista je bila nato potrjena skoraj soglasno. Kongres je še izbral glavnega kandidata za prihodnje deželne volitve, ki bo Se dalje dosedanji svetovalec Drago Štoka. Član tajništva pa je že po statutu tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti.
Deželni kongres SSk je tako v pozitivnem in stvarnem vzdušju nakazal nadaljnjo politično smer stranki, še posebej zdaj, ko se le-ta mora spoprijeti s pripravo na bližnje deželne volitve.
Problemi uerske vzgoje v družini
Medjupie je vedno mtti prih
Sz Slovenije
Takšen je bil naslov mesečnega srečanja za zakonce in starše v okviru letošnjega tečaja, ki ga prireja Slovensko pastoralno središče v Trstu.
Razgovor o tako pomembnih problemih, s katerimi se bržkone srečujejo vsi krščanski starši, je pritegnil lepo število udeležencev. Vodil ga je p. Tomaž Podobnik, ki je v ljubljanski nadškofiji odgovoren za vprašanja verske vzgoje med mladino.
Začetna ugotovitev na srečanju je bila, da je potrebno, da si starši in duhovniki vzajemno prizadevajo v skrbi za versko vzgojo. Toda ostaja dejstvo, da prihaja dobra krščanska mladina iz dobrih krščanskih družin. Zato tudi mladostnika ne moremo versko dobro vzgajati, če ni bil v otroštvu deležen dobre vzgoje v okviru družine.
P. Podobnik je celotno problematiko uokviril v troje bistvenih vprašanj, ki so jih udeleženci srečanja v sproščenem razgovoru razvijali ter jih navezovali na lastne izkušnje.
Najprej se je razvil pogovor o tem, kaj sploh je verska vzgoja v družini. Toda še pred tem je bilo potrebno obrazložiti pojem vzgoje, saj se verska vzgoja uokvirja v celostno vzgojo, katero prešinja. Verska vzgoja pomaga otroku, da postane dober človek ter da mu vera osmišlja vse njegovo življenje. Toda za spoznavanje Boga in smisla življenja ne zadošča samo molitev v tradicionalnem smislu. Zlasti pri doraščajočem mladostniku je potreben pogovor in tako se verska vzgoja lahko spremeni v obojestransko vzgajanje, ko se ob mladostniku vzgajajo tudi starši. Poudarjeno je bilo še, da Sv. Duh veje tudi med nekristjani, ki lahko svoje otroke prav tako vzgojijo v dobre in poštene ljudi.
Nato se je razvil razgovor o vprašanju, kako versko vzgajati v družini. Tu je bilo
»Kulturno društvo Ivan Trinko« je tudi za leto 1983 izdalo svoj koledar. Uredil ga je veliki občudovalec Ivana Trinka duhovnik Jožko Kragelj.
Letnemu koledarju sledi pesem Štefana Tonklija »Ob 120-letnici rojstva msgr. Ivana Trtnika«. »Let 120 je minilo, J kar je seme rahlo vzklilo / v zemljo korenine gna-
lo,	/ s silno se močjo obdalo.« Tudi Ljubka Šorli je zapela pesem Trinkovemu rojstnemu kraju, Trčmunu: »Tu rojstni dom Zamejskega stoji, / ki zemljico je svojo srčno ljubil. / O, zdavnaj že ta raj je sosed snubil / in barantal za rod, ki tu živi.«
Urednik nato prikaže lik Ivana Trinka, zvestega sina Beneške Slovenije, vsestransko izobraženega umetnika s čutečo dušo in vodnika svojega zatiranega, a tako globoko ljubljenega ljudstva. Bog ga je vsestransko obdaril in nanj razlil svoje sedmere darove Sv. Duha. V prvi vrsti je bil vnet duhovnik božji, narodni buditelj, u-metnik besede v verzih in prozi, glasbenik, skladatelj, slikar in dober poznavalec sedmih jezikov. Znana je njegova mladinska knjiga »Naši paglavci«, ki je izšla pri go-rišiki Mohorjevi leta 1929. V celoti je objavljeno pismo, ki ga je Ivan Trinko v skrbi za zatirane beneške duhovnike in ljudstvo naslovil na papeža Pija X., ki pa ni prišlo do njega.
Doslej skoro nepoznano je obdobje, ko je bil Trinko pokrajinski svetovalec. Koliko dobrega je naredil za svoje ljudi na tem mestu, ki ga je obdržal polnih 22 let, od 1902 do 1923. A vse bi ostalo nepoznano, kajti seje so se vršile za zaprtimi vrati, če ne bi pisec tega članka, univ. profesor Martin Jevnikar odkril v videmski knjižnici zapisnika teh sej. Iz njega se da marsikaj razbrati. Msgr. Trinko je mnogo pripomogel s svojimi nasveti za izboljšanje živinoreje. Zavzel se je za zanemarjene in od vlade pozabljene slovenske obmejne kraje v Benečiji, ki nikakor niso bili zgled sosednjim deželam Avstro-Ogrs/ke. »Seje so bile na strokovni višini,« zaključuje M. Jevnikar svoj članek. »Trinka, kot Slovenca in duhovnika niso gledali postrani, čeprav ni molčal, tudi ob kočljivih vprašanjih. Njegovi trezni in stvarni predlogi in ugovori so mu pridobili pri vseh svetovalcih ugled in spoštovanje.«
Vinko Beličič opisuje svoje prvo srečanje s Trinkom v družhi sedaj že pokojnega pisatelja Metoda Turnška. Dolg članek je napisal Jožko Ošnjak, ki je Trinka obiskal med vojno vihro kot partizan pred 40 leti v družbi dveh tovarišev.
Boris Pahor zanimivo pripoveduje, kako je o Ivanu Trinku sodil Srečko Kosovel, »ki ni bil samo pesnik Krasa, napovedovalec družbenih sprememb, zamišljeni Evropejec, zaskrbljen zaradi usode, Jci se napoveduje svetu, ampak tudi naš pretreseni
zlasti poudarjeno, kako zelo potrebni so dobri zgledi staršev, kako vplivajo dobre knjige in revije in kako dobrodošla in nujna je pomoč zunanjih dejavnikov od duhovnikov in ostalih vzgojiteljev do dobrih organizacij in primerne družbe.
To vprašanje pa se je nujno navezalo na tretje, ki je iskalo odgovore na ovire v verski vzgoji v družini. Tu pa so udeleženci našteli toliko ovir, da vseh potem sploh ni bilo mogoče nadalje razviti.
Razgovor so poglobili zlasti o tem, ko otrok sam odklanja vero, k,ar se v puberteti dogaja zelo pogosto. Tako odklanjanje pa ni nekaj nenavadnega. Mladostnika skušajmo razumeti in imu pomagati tudi v tem težkem obdobju njegovega življenja, ko doživlja nekako drugo rojstvo. Biti moramo zelo razumevajoči, a v načelnih vprašanjih ne smemo popuščati.
Med razmimi drugimi ovirami so udeleženci srečanja omenili slabo družbo v šo-
li	in zunaj nje, vpliv množičnih občil, zlasti televizije (»nov družinski član«, kot se je nekdo izrazil), materialistično in potrošniško miselnost, preobremenjenost staršev in otrok, slabe zglede doma in v okolju, pomanjkanje dobrih vzgojiteljev, občestvenosti v župniji in dobrih družin, premalo sodelovanja med starši in duhovniki, politični in družbeni sistem in še kaj.
Razgovor o tako številnih in pomembnih vprašanjih je izzvenel v spoznanje, da je otroke treba ljubiti in zanje moliti. Našo vztrajnost v tem bo dopolnila božja milost.
Naslednje srečanje bo v sredo 23. februarja v Marijinem domu v ul. Risorta, kot običajno ob 20. uri. Frelat-arhidiakon Jože Kvas je dal svojemu predavanju naslov »Zakon kot zakrament se uresničuje vsak dan«.
M. B.
brat, ki se sprašuje, kako se bomo pretolkli skozi sovražno zgodovino.« Po predavanju, ki ga je Jože Lavrenčič imel v Ljubljani Kosovel izjavlja, da ga je prevzela Trinkova »globoka duša, ki se je opila umirajočega slovenstva in začutila v sebi ukaz, da ne sme ostati tajno to, kar je krivičnega, da ne sme zamolčati tega, kar se je zgodilo v ostri obsodbi usode, da mora izpovedati misli in želje, ki so tlele v polmrtvih očeh molčečega, umirajočega naroda. Srečko Kosovel je znal prisluhniti pesmi Trinka-Zamejskega in je bil bolj sodoben z današnjo stvarnostjo kot marsikdo od današnjih mladih supermo-dernistov.«
Trinkov koledar se je spomnil tudi v juniju 1982 umrlega beneškega duhovnika Ri-na Markiča. Veliko je obetal, a umrl je komaj 42-leten.
Sledijo odlomki iz Cuffolovega dnevnika, droben prispevek k Bevkovemu Martinu Čedermacu, Senjam beneške pesmi in kotiček najmlajših pod naslovom »Moja vas«. Zanimiv je stari obredni tekst »In principi je bila beseda«, ki je uradno utihnil, pro-niknil v ustno izročilo in leta 1966 po 121 letih na Solbici v Reziji spet priplaval na površje. Milko Matičetov pravi, da »se to abstraktno, skrivnostno besedilo povzpe-nja v vrhove svetovne literature...« Koledar zaključuje kronika v slikah.	A.	C.
Preudaren dar za vse leto 1983: plačaj naročnino za »KATOLIŠKI GLAS« osebi, ki ti je draga. Drugi bi kot ti radi brali naš list pa ga ali ne poznajo ali pa nimajo sredstev, da bi ga naročili. Ti jim to lahko omogočiš!
Kako zadovoljiti Izraelce in Palestince
Avstrijski zvezni kancler Kreisky je že večkrat nakazal rešitev vprašanja Jeruzalema, najobčutljivejše točke v odnosih med Palestinci in Izraelci. Kot svoj predlog ponuja zgledno sodelovanje med Vatikanom in Italijo. Kakor je Rim glavno mesto Italije in obenem središče katolištva, katerega predstavlja neodvisna država z lastno zastavo — Vatikan —, tako bi Jeruzalem lahko ostal glavno mesto Izraela in obenem vsaj delno dobil status svetega mesta.
Brali smo, da je v nemščini izšla knjiga o dogodkih v Medjugorju. Nekateri nas nagovarjajo, naj bi tudi mi več pisali o prikazanjih v tej hercegovski vasi. Toda zakaj?
Božična številka »Glasa koncila« prinaša daljši razgovor z dvema članoma škofijske komisije, ki jo je imenoval mostarski škof prav z namenom, da razišče in ugotovi verodostojnost tega, kar se v Medjugorju dogaja. Toda odgovori obeh komisarjev so polni dvomov.
Vprašali so ju npr., kako vplivajo dogodki v Medjugorju na pomirjenje sporov v mostarski škofiji. Komisar msgr. Zovkič je odgovoril, da ga je zelo iznena-dila trditev nekega vidca, da je Gospa rekla, da se je škof prenaglil glede frančiškanov. Vedeti je namreč treba, da v mostarski škofiji vlada zelo hud spor med škofom in frančiškani. Frančiškani so bili pod Turki edini dušni pastirji v onih krajih. Pridobili so si izredne privilegije, ki se jim sedaj nočejo odpovedati. Med drugim tudi to, da so nekatere najimenitnejše župnije vedno v rokah frančiškanov. Škof bi rad uredil drugače, a se frančiškani ne dajo. Da bi se spor poravnal, so posegli vmes vrhovni general frančiškanov
■ Sv. oče je sprejel v Vatikanu župana mesta Rim, ki pripada PCI in občinske odbornike, ki so iz vrst socialistov in laičnih strank. Prišli so mu voščit za novo leto. Župan Ugo Vetere je v pozdravu govoril o miru, ki je edina alternativa grozečemu jedrskemu spopadu, sv. oče pa je omenil v odgovoru stanovanjski problem in brezposelnost mladih, obenem pa se je občinskemu' odboru zahvalil za njegovo pripravljenost sodelovati pri sprejemanju svetodetnih romarjev, da »bodo mogli v veselem razpoloženju doživljati jubilej, ki bo prav gotovo duhovno vplival na rimsko mesto, Cerkev in vse človeštvo«.
M V Vatikanu je 32 škofov dva dni razpravljalo o miru in vprašanju jedrskega orožja. Škofje so bili iz ZDA, Vel. Britanije, Francije, Zah. Nemčije, Belgije, Nizozemske in Italije. Zasedanje je vodil prefekt Kongregacije za cerkveni nauk kardinal Ratzinger in je potekalo za zaprtimi vrati. Iz zaključnega poročila izhaja, da so škofje razpravljali b svetopisemskih in teoloških osnovah cerkvenega nauka o vojni in miru, o moralnosti jedrskega rož-ja in oboroževalne tekme.
■ Prvostopenjsko porotno sodišče v Rimu je v zvezi z umorom predsednika DC Alda Mora obsodilo na dosmrtno ječo 32 trdovratnih teroristov. Med njimi je Mario Moretti, ki si je umor zamislil in Pro-spero Gallinari, ki je Mora ubil. Skesani teroristi, šest po številu, so prejeli razmeroma nizke kazni. Tako je bil Antonio Sa-vasta obsojen na 16 let, čeprav je po lastnih izjavah sodeloval pri 18 umorih.
■ Neposredno po odhodu sovjetskega zunanjega ministra Gromika sta se v Bonnu sešla vodja italijanske diplomacije Co-lombo in njegov nemški tovariš Genscher. Slednji je Colomba seznanil o vsebini pogovorov z Gromikom. Oba sta soglašala, da je glede namestitve jedrskih raket najbolj primerna »ničelna rešitev« in da je treba na vsak način preprečiti sovjetsko prevlado na vojaškem področju.
■ Ob 20-letnici podpisa pogodbe o sodelovanju med Francijo in ZR Nemčijo so bile proslave najprej v Bonnu, nato pa v Parizu. V Bonnu je francoski predsednik Mitterand postavil sedanje odnose med državama kot zgled razrvanemu svetu. Diplomatsko soglasje in vojaško sodelovanje sta dosegli »doslej še neviden obseg«. Mitterand je podprl jedrsko oboroževanje, ker samo to lahko zastraši nasprotnika. V nobenem primeru se Zah. Evropa ne sme odtrgati od ZDA. V Parizu so bile slovesnosti naslednji dan, tj. 22. januarja, prav na dan ko sta De Gaulle in Adenauer pogodbo podpisala. To pot je govoril zahod-nonemški kancler Helmut Kohl. Obtožil je Sovjetsko zvezo, da je porušila ravnotežje v nameščanju jedrskih raket, zato zahtevata tako Zah. Nemčija kot Francija »ničelno opcijo«. Slovesnost se je zaključila s koncertom v cerkvi, kjer je pokopan Napoleon.
■ Kandidat socialdemokratske stranke za kanclerja ZR Nemčije Hans Jochen Vogel je predstavil na kongresu stranke v Dortmundu svoj volivni program. Njegova vlada se bo prizadevala, da bi v Ženevi čimprej prišlo do sporazuma o jedrskih izstrelkih srednjega dometa in da bi industrializirane države skupno podpisale mednarodno pogodbo o sodelovanju z deželami v razvoju. Voglov program predvideva
in tudi sam Vatikan. Toda zaman; spor traja dalje. Sedaj naj bi tudi Gospa v Medjugorju stopila na stran frančiškanov proti škofu. Vsaj nekoliko čudno to izgleda.
Potem sta oba člana komisije omenila, da je potrebno počakati, da se prikazanja nehajo, predno bo mogoče izreči kako trdno sodbo. Vidci pa trdijo, da imajo prikazanja vsak dan kjerkoli se mudijo. Člana komisije tudi menita, da so vidci željni slave, saj o svojih videnjih vsem pripovedujejo in dajejo zaupne izjave raznim časopisom.
Končno še to: vidci trdijo, da bo dala Gospa neko posebno znamenje (kot npr. v Fatimi, ko se je sonce vrtelo). Naprosili so jih, naj napišejo, kakšno znamenje je Gospa napovedala, da se bo ob izpolnitvi videlo, da je šlo za resnično napoved. Obljubili so jim, da bodo pismo zapečatili in ga izročili škofu do dneva izpolnitve. Toda samo en otrok se je dal pregovoriti, ostali trdijo, da jim je Gospa prepovedala kaj napisati, češ da mora ostati tajno.
Mislimo, da zgornje dovolj priča, da moramo biti še naprej oprezni glede dogodkov v Medjugorju.
tudi odločen boj proti brezposelnosti, skrb za družbeno pravičnost in zaščito okolja. Vogel se je hotel pokazati pred nemško javnostjo tudi kot velik borec za mir, zato je nedavno obiskal tako Washington kot Moskvo in se pogovarjal o reševanju mednarodne napetosti.
■ Glasilo češkoslovaške partije »Rude Pravo« je ostro nastopilo, ker je Apostolski sedež posvetil dva češkoslovaška duhovnika, ki živita kot begunca v tujini, za škofa. Dominik Hrusovski je Slovak, Jaroslav Skavrda pa Ceh. Časopis očita Vatikanu, da posveča za škofe ljudi, ki so »znani po svojem sovraštvu do domovine« in da si hoče ustvariti rezervo takih škofov, ki imajo za cilj odpravo socializma na Češkoslovaškem.
■ Malo pred pristankom na letališču pri turški prestolnici Ankari je treščilo na tla linijsko potniško letalo, ki je prihajalo iz Carigrada. Nesrečo je bržkone povzročil sneženi vihar, ki je divjal nad ondotnim področjem. Življenje je izgubilo 46 oseb, 21 pa jih je bilo ranjenih.
■ Napovedani padec sovjetskega umetnega satelita »Kozmos 1402« je tudi v Italiji povzročil precej preplaha in zaskrbljenosti med prebivalstvom. V nedeljo 23. januarja v zgodnjih popoldanskih urah je preletel Italijo, ob 23,21 po italijanskem času pa je strmoglavil v Indijski ocean
1.814 km jugovzhodno od otoka Diego Garcia, kjer imajo ZDA svoje pomorsko oporišče.
Iz Beneške Slovenije
Beneški kolendar
Slovenski beneški duhovniki, skupina »Dom« so tudi letos izdali svoj stenski »kolendar«, ki pa je mnogo več kot zgolj koledar. Za vsak mesec je namreč poleg dnevov še lep motiv iz Beneške Slovenije, mašna molitev, beneška modrost, beneški pregovori, napoved vremena za cel mesec, današnje beneške pravljice (vedno z ostjo na današnje razmere v deželi), kaj pomenijo barve in poteze na človeku pa še šaljiva zgodba.
»Kolendar« ima format večjega stenskega koledarja. Razen misli na fotografijah in dveh pesmi na prvi strani, ki jih je prispeval Luciano Chiabudini-Ponediščak je vse ostalo branje sestavil dr. Emil Cen-cig, župnik v Gornjem Tarbiju. Jezik je dosledno beneški slovenski dialekt. Če se kdo za ta res zanimivi, izvirni in privlačni koledar zanima, ga lahko naroči na naslov: »DOM«, verski list, župnij a-parroc-chia S. Volbango, 33040 Drenchia (Udine).
Župnik in župan na prižnici
Zgodilo se je v italijanskem mestu Fi-denza blizu Parme. Ko so v župnijski cerkvi priredili sklepno slovesnost za konec leta sv. Frančiška Asiškega, sta se na prižnici pojavila župnik in župan, ki je član PCI. Župan je govoril o pričevanju asiškega ubožca za mir, preprostost, poštenje, varstvo okolja. Posebej je navdušil s sklepno mislijo: Sveti Frančišek je patron vseh Italijanov, torej je tudi moj! Zupana so povabili k sodelovanju, ker se je zelo zavzemal za obnovo bližnjega kapucinskega samostana.
Novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti
V	sredo 19. januarja je komisija za odnose z verskimi skupnostmi priredila za njih predstavnike tradicionalni novoletni sprejem. Navzoče je pozdravil predsednik komisije Dušan Šinigoj, v imenu verskih skupnosti pa so govorili nadškof Šuštar, senior evangeličanske skupnosti Ludvik Novak ter metropolit srbske pravoslavne Cerkve iz Zagreba Jovan Pavlovič,
Dr. Šuštar je zaželel, naj bi bilo leto 1983 leto miru, medsebojnega razumevanja, prijateljskega sodelovanja in skupnega prizadevanja za blagor človeka in družbe. Ko je omenil resnost položaja v gospodarstvu in politiki, je izrazil veselje ob ugotovitvi, da med oblastmi v Sloveniji in med katoliško Cerkvijo v preteklem letu ni prihajalo do kakih kriz, omejitev in težav. Vsa vprašanja sicer niso rešena, vsekakor pa jih je treba reševati tam, kjer neposredno nastajajo. Zahvalil se je verski komisiji in drugim družbenim organom, da so upoštevali potrebe verskih skupnosti. Posebej je omenil posvetitev cerkve v Novi Gorici, proslavo 120-letnice Slomškove smnti v Mariboru, srečanja in pogovore ob okroglih mizah, odprtost za poročanje o cerkvenih dogodkih in verskih vprašanjih v časopisju, radiu in televiziji. Spomnil je na vsakoletno papeževo poslanico poglavarjem držav, v kateri je papež Janez Pavel
II.	posebno poudaril dialog kot zahtevo našega časa.
Svoj govor je končal z mislijo na 1950-letnico Kristusove 9mrti. Vodilne misli tega svetoletnega jubileja so sprava, edinost in mir, ki niso pomembne samo za Cerkev, ampak za vse verne kristjane in tudi za splošno sožitje vseh ljudi v svobodi, enakopravnosti, razumevanju, pravičnosti in ljubezni.
Tudi pravoslavni metropolit Jovan Pavlovič je omenil probleme iin težave našega časa ter dejal, da želi pravoslavna Cerkev pomagati pri njih odpravljanju. Podčrtal je, da je pravoslavna Cerkev v Sloveniji deležna podpore tako državnih kot tudi cerkvenih oblasti »sestrske slovenske rimskokatoliške Cerkve, kar nam je omogočilo zadovoljiti duhovne potrebe naših vernikov, ki tukai živijo in delajo«.
Ljubljanska nadškofija in njeni duhovniki
Ljubljanska nadškofija ima 365 škofijskih duhovnikov, od katerih je 223 župnikov, 39 kaplanov, 45 upokojenih, 22 v škofijskih in 12 v drugih službah, 24 zunaj škofije (7 v Rimu, 12 med zdomci in v misijonih, 5 v drugih škofijah).
Od 304 župnij jih oskrbujejo redovniki 31, 5 pa jih soupravljajo. Manj kot tisoč prebivalcev ima 129 župnij. 49 župnij nima lastnega župnika. Te župnije soupravljajo sosednji župniki.
Za duhovnike je večkrat težko vprašanje gospodinj. Od 404 duhovnikov in redovnikov, ki so zaposleni v dušnem pastirstvu, jih ima le 319 polno oskrbo, 44 delno, 41 pa si kuhajo sami.
Katoličani ne smejo stati ob strani
Ob tradicionalnem romanju katoliških mož na grob sv. Leopolda v Klosterneu-burgu pri Dunaju je kardinal Konig poudaril, da morajo biti krščanske skupnosti misijonske in evangelij izžarevati v okolico. Pomagajo naj premagati versko nevednost, egoizem in samozadostnost. Vera ne obstoji v prijetno donečih frazah, ampak v preprostih, a učinkovitih dejanjih. Tudi ni mogoče biti kristjan brez trajne povezanosti z lastno župnijo.
Kardinal je tudi spomnil prisotne, da prav v demokraciji, v kateri imajo vsi pravico govoriti in soodločati, katoličani ne smejo stati ob strani. Ne smemo se potem čuditi, če krščansko oznanilo ne oblikuje javnega življenja, če ga mi kristjani zanemarjamo.
Romunski režim je omejil število bogoslovcev
V	Romuniji je država uvedla »numerus clausus« to je omejitev števila za študente teologije različnih veroizpovedi. Ob tem je posebno prizadeta rimskokatoliška Cerkev in luteranska Cerkev, ne pa pravoslavna. Medtem ko je bila doslej Romunija za Poljsko tista dežela vzhodnega bloka, v kateri je bilo, z ozirom na 1,6 milijonov katoličanov, največ duhovniških poklicev, sme biti zdaj za vseh šest katoliških škofij sprejetih vsako leto skupno samo 30 semeniščnikov. Z zatiralnimi u-krepi hoče režim po upravni poti omejiti dejavnost katoliške Cerkve in drugih aktivnih verskih skupnosti.
Trinkov koledar 1983
OKNO U DANAŠNJI SVET
Šport:
Nnri eknitnski IM J eMnsH
I«
Med božičnimi prazniki je iz Maribora Prišel med nas novi ekumenski zbornik »V edinosti« - Kraljestvo božje (XXXVII). Letošnji zbornik Ima zelo pestro in bogato vsebino. Ekumenski delavci, člani Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda in drugi verniki bodo našli v njem primerno branje za celo leto.
Zbornik je izdal Slovenski ekumenski svet, uredili pa dr. Stanko Janežič (glavni urednik), dr. France Perko in Jože Vesenjak. Prijetno ga je opremil Peter Požau-ko. Vseh strani je 165. V njem je 16 čmo-belih fotografij, ki dopolnjujejo tekste in razna ekumenska srečanja.
Uvodni članek »Ekumenizem - naša naloga« je izpod peresa dr. Stanka Janežiča. Takole piše med drugim: »Ekumenizem je ena najznačilnejših ibesed 20. stoletja. Gibanje za vsekrščansko edinost se je iz skromnih pobud v začetku stoletja do danes tako razrastlo, da se sedaj, proti koncu 9toletja, nobena krščanska skupnost tej veliki nalogi ne more izogniti.«
Iz zbornika veje velika prizadevnost slovenske Cerkve, ki je spoznala, da je edinost božji dar, ki ga moramo med seboj uresničevati, saj se notranje vezi med katoličani, pravoslavnimi, evangeličani in binkoštniki prepletajo in krepijo.
Zanimiv je govor Ljubljanskega nadškofa A. Šuštarja v Beogradu ob srečanju s srbskim patriarhom Germanom. Iz govora veje toplota in želja po bratskem sožitju, po medsebojnem sodelovanju, spoštovanju in pristni krščanski ljubezni po svetlih zgledih tako ekumenskega patriarha Ate-nagora I. kakor papeža Janeza XXIII. Toplo je škofovo priznanje, kako so pravoslavni verniki v tragičnih dneh zadnje svetovne vojne dobrohotno in bratsko sprejeli slovenske pregnance.
V	zborniku je objavljeno »Varšavsko pismo«, ki ga je ekumenski delavec brat Roger Sohutz iz Taizeja posredoval 20.000 mladim, zbranim na srečanju v Londonu za božič 1981. Naslonil ga je na svoj obisk Poljske in drugih vzhodnih dežel. Postavil je vprašanje: »Se boš odločil za mir in odpuščanje? Mir! Ta se začenja v tebi samem in tam, kjer se ti nahajaš.«
Škof Vekoslav Grmič je prispeval študi-dijo »Ekumenski pomen A. M. Slomška -Ob 120-letnici smrti«. Ta študija nam lahko veliko pripomore k spoznavanju Slomškove osebnosti in veličine.
V	zborniku je prikazan lik bi. p. Leopolda in njegova podoba apostola duhovne-ka ekumenizma. Avtor prispevka je Vinko Škafar iz Ptuja.
Dr. France Perko razmišlja o anglikan-sko-katoliškem dialogu. V svojih prvih izvajanjih poudarja, da je ena izmed poti, ki vodijo k popolnejši edinosti različnih Cerkva in cerkvenih skupnosti medsebojni pogovor o razumevanju razodetega nauka, zlasti v tistih točkah, v katerih se razlikujemo.
Zanimivi so »Ekumenski pogovori«, pri katerih so sodelovali zastopniki raznih verskih skupnosti v Sloveniji.
Vinko Škafar iz Ptuja objavlja svoje predavanje »Evharistija v prvih cerkvenih občinah«. Srbski paroh Jovič je prispeval članek »Značaj svete liturgije v pravoslavju«. članek je objavljen v cirilici. V želji, da bi prišlo kmalu do skupnega evharističnega praznovanja dr. Janežič dodaja ■svoje misli o »Evharistiji in ekumenizmu«.
Prisrčno je opisano naše tržaško-goriško romanje po Bosni in Hercegovini, ki ga je podala Felicita Vodopivec. Zagrebška pravoslavna cerkvena občina pa je lani organizirala »Duhovno ekskurzijo po Srbiji«, kateri se je pridružila tudi skupina slovenskih ekumenskih delavcev iz Maribora. O njej poroča F. Mlakar.
Sledi »Svetovna ekumenska kronika«, ki je kot okno v ekumensko gibanje v svetu. Ta pregled je pripravila Ekumenska skupina iz Maribora.
Branje, ki ga nudi zbornik naš bo obogatilo dn je priporočljivo vsem, ki nam je ljubezen in zbliževanje med brati duhovna potreba. In zato je prav in potrebno, da vzamemo v roke to knjigo, ki vsebuje veliko bogatih misli, katere nam bodo pomagale razumeti druge veroizpovedi in se jim z ljubeznijo po evangeljskem naročilu približevati: »Naj bodo vsi eno...«
Zbornik se dobi v Gorici in v Trstu pri odbornikih ACM in v slovenskih knjigarnah.	Evelina	Pahor
81 V poslanski zbornici je zakladni minister Goria, ki je iz vrst DC opozoril na žalostni položaj italijanskega gospodarstva. Cene naraščajo v Italiji dvakrat hitreje kot v drugih industrializiranih državah, zadolžitev s tujino pa je dosegla ogromno vsoto 27 milijard dolarjev (kot npr. Poljska in Mehika).
Z GORIŠKEGA
Podgora
Med molitveno osmino za krščansko edinost je bila v nedeljo popoldne 23. januarja v župnijski cerkvi v Podgori slovesna 'liturgija v bizantinsko slovanskem obredu. Na povabilo domačega župnika g. Alfreda Juga in župnijske skupnosti sta sveto bogoslužje opravila dr. Jože Markuža in dr. Angel Kosmač iz Trsta. Pri bogoslužju je odlično sodeloval ekumenski zbor iz Gorice, ki ga vodi Zdravko Klanjšček. Posamezne dele je v slovenščini in italijanščini razlagal g. Kosmač.
Liturgijo je vodil g. Markuža, ki je v kratkem nagovoru v obeh jezikih poudaril pomen zvestobe Kristusu in njegovi Cerkvi. Prav zaradi pomanjkanja te zvestobe je proti koncu prvega krščanskega tisočletja in v drugem tisočletju prišlo do razkolov in ločitev, ki so prizadejali Kristusovo Cerkev. Ta pa temelji kot je sam božji Ustanovitelj želel na Petru in njegovih naslednikih, ki so povezani z nasledniki apostolov po vsem svetu. Tretje tisočletje naj bo za vse kristjane, kot je dejal sv. oče Janez Pavel II., tisočletje miru in sprave ter krščanske edinosti.
Verniki so zbrano in pazljivo sledili raznim obredom, kakor so npr. premiki okrog oltarja, ki predstavlja Kristusa, pokloni, pokrižanje, kajenje podob Kristusa, Matere božje, oltarja in vernikov. K razumevanju so jim pomagale primerne knjižice s slovenskim in italijanskim prevodom.
Vse drugačen v primerjavi z našimi preprostimi obredi je vzhodni obred svete maše bodisi zaradi sijaja mašnih oblačil in dolgih obredov kakor krasnega petja brez spremljave orgel. Višek maše pa je bilo sveto obhajilo pod obema podobama. Obredi so se zaključili s poljubom križa in delitvijo blagoslovljenega kruha, kar nas je spominjalo na prve kristjane, ko so se zbirali k lomljenju kruha.
Zahvala pobudnikom in sodelavcem. Le-Po bi bilo, ko bi se tudi druge slovenske župnije odločile za tako edinstveno duhovno slavje. Na koncu liturgije je zbor mogočno zapel Mnogaja ljeta - Na mnoga leta. - J. M. in A. J.
Božični koncert na Plešivem
Čeprav je božični čas že nekako za nami, pa po naših cerkvah in dvoranah še vedno lepo odmevajo slovenske božične pesmi. Za to primerno poskrbijo naši pevski zbori, ki tako radi pojejo vedno lepe in tople božične melodije. Gotovo je malo narodov, ki imajo toliko in tako občutene božične skladbe kot prav mi Slovenci.
V	tem okviru je potekel tudi božični koncert, ki ga je imel v nedeljo 23. januarja pevski zbor Novega sv. Antona iz Trsta v cerkvi pri Subidi v Krminu. Za to priložnost se je tu zbralo lepo število kaminskih slovenskih rojakov iz vseh zaselkov te prijazne briške občine na našem najzahodnejšem narodnostnem ozemlju. Koncert pa sta skupno priredila Slovenska verska skupnost iz Krmina in društvo »A. Gregorčič« iz Gorice. Koncerta pa so se udeležili še številni rojaki s cele Goriške (in seveda iz Trsta), vključno Tržiča in Ronk.
Tržaški zbor, ki ga vodi požrtvovalni dirigent Edi Race, je zapel vrsto lepih dn tako značilnih in mehkih slovenskih božičnih pesmi. Od ljudske Božji nam je rojen Sin mimo Tomčeve Presveta noč, pa spet ljudskih Prečudna je nocojšnja noč in Prišla je lepa sveta noč, do Belar-jeve Na polnoči grede, Mavove Angel božji in Jobstove Na nebu luna plava — v vseh teh smo lahko zasledili veliko prave božične poezije in pastoralnega duha poleg pristne slovenske občutenosti. Tržaški pevci so ob spremljavi orgel lepo in s pravim religioznim duhom podali vse te skladbe. Ob koncu pa so zapeli še Sveto noč in vsi skupaj zahvalno peseme.
Prej je bila še sv. maša, ki jo je daroval g. Mirko Rijavec, slovenski dušni pastir za krminsko področje. Ob koncu je vse lepo in navdušeno ogovorila pokrajinska odbornica za kulturo Marija Ferletič, ki je prinesla pozdrav goriške pokrajine in v izbranih besedah poudarila pomen teh nastopov in srečanj za vso našo skupnost.
Sledilo je še družabno srečanje v znani slovenski gostilni na Plešivem, kjer so si vsi lahko še bolj sproščeno in prijateljsko izmenjali misli. Prav gotovo sodijo tak: nastopi v zelo posrečen okvir za čim večje medsebojno zbliževanje in spoznavanje. Krminski Slovenci pa na takih skupnih manifestacijah vedno bolj krepijo medsebojne vezi. - Udeleženec
tržaške nc;
Stavka slovenskih šolnikov
Odbor sindikata slovenske šole v Trstu je za torek 25. januarja oklical celodnevno stavko. Z njo naj bi šolniki protestirali proti določilom zakonskega odloka z dne 10. januarja, ki v 3. členu preklicuje predpise o povečanju števila profesorjev na nižjih in višjih srednjih šolah in ne daje več možnosti razpolovitve razreda, četudi število učencev preseže dosedanje predpisane meje. Tudi 4. člen odloka je za slovenske šolnike nesprejemljiv, ker omejuje izplačilo draginj ske doklade začasnih šolnikov suplentov za obdobje kot so nedelje, prazniki med tednom in dnevi med počitnicami. Določba 6. člena ukinja podelitev štipendij za izpopolnjevanje učnega osebja italijanskih šol v Jugoslaviji in slovenskih šol v Italiji v matični državi, zato je prav tako nesprejemljiva. Nepojmljivo in nečloveško je tudi, da suplenti doslej še niso prejeli plač za november in december 1982 in trinajste plače. Končno: še vedno je nerešeno vprašanje globalne zaščite slovenske narodnosti in zahteva po avtonomiji slovenske šole.
V	slovenskih šolah na Goriškem pa stavke ni bilo, čeprav se je sindikat, tajništvo Gorica izrekel solidarnega s postavkami, ki so utemeljevale stavko tržaških šolnikov. Izvršni odbor tajništva Gorica je bil namreč mnenja, da bi bilo treba stavko oklicati v trenutku, ko bi ta imela večjo učinkovitost.
Nabrežina
Slomškova proslava. Pomen škofa Slomška za naše kraje je nedvomen, saj živimo narodnostno med seboj pomešani, potrošniški duh je vedno večji, verska brezbrižnost in razcepljenost prav tako. In tako je prišlo prav v Tednu za cerkveno edinost v Nabrežini do omenjene proslave, ki je bila v nedeljo 23. januarja in smo jo združili z božičnico.
Mešani zbor z Opčin je pod vodstvom
Franca Pohajača skupno z domačim zborom najprej zapel Slomškovo himno, nakar je prof. Vinko Beličič spregovoril o velikem škofu ter poudaril njegovo delo za edinost kristjanov. Zbor z Opčin je zapel še Vrabčevo »Hvaljen bodi« na Slomškovo besedilo in »Glejte, že sonce zahaja«. Vmes je Dušan Jazbec recitiral »Naši časi« in odlomek o versko-narodni zavesti. Elizabeta Jazbec in Niko Pertot sta nasula polno prgišče duhovitih Slomškovih pregovorov. Nato je mladinski zbor pod vodstvom Martine Kakeš zapel tri Slomškove pesmi, vmes pa so otroci deklamirali »Preljubo veselje« in »O zlati časi«. Zbor sta spremljala z violino Štefan Job, s piščalko pa Valentina Job.
V	drugem delu prireditve je openski zbor zapel še štiri božične pesmi. Potem je Olga Tavčar prebrala oceno letošnjih jaslic. Najlepše so postavili Dimarcanto-nio, Job, Visentin, Peric, Jazbec, Stanissa. Za zaključek je domači zbor pod vodstvom Alme Sedmak dodal še dve božični pesmi. Pred Najsvetejšim smo nato zmolili molitev za beatifikacijo škofa Slomška. Po blagoslovu smo zapeli Sveta noč pred jaslicami, ki jih prepleta sto det stara vinska trta. Na desni strani je bila Kraljeva slika škofa Slomška, ki deli duhovno hrano — dobre knjige. Ob sliki so stala štiri dekleta v narodni noši s šopkom na pfsih, kar naj bi izražalo ideale, za katere si je škof Slomšek neutrudno prizadeval.
★
Čestitke
Nadjo in Iva Jevnikarja je razveselilo rojstvo prvorojenca Petra. Staršema in malemu Petru želimo obilo zadovoljstva in zdravja v življenju.
Pred kratkim je na odseku za mehaniko fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani dosegel doktorat iz fizikalnih znanosti Tržačan prof. Drago Bajc, ki poučuje v mednarodnem Zavodu združenega sveta v Devinu.
Letošnje izredno lepe jaslice v župnijski cerkvi v Bazovici
Življenjski jubilej dr. Valentina Inzka
Te dni se koroški Slovenci s hvaležnostjo spominjajo ene najbolj značilnih osebnosti povojnega časa: dr. Valentina Inzka, ki je 22. januarja izpolnil 60 let življenja. Rodil se je pri Pregleju v Svečah v Rožu, v hiši, ki je v prejšnjem stoletju dala Koroški duhovnika, politika in narodnega buditelja Andreja Einspielerja.
Po študiju na graški univerzi se je dr. Inzko kot mlad profesor vrnil na Koroško in se vrgel v narodnoobrambno delo. Bil je najprej tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, od 1960 do 1968 pa tudi njegov predsednik. Vlada ga je imenovala za nadzornika za slovensko gimnazijo v Celovcu in za pouk slovenščine na raznih drugih šolah. Že kot visokošolec se je vneto zavzel za Mohorjevo družbo v Celovcu in je še vedno njen odbornik. V Svečah se udejstvuje v vrstah domačega prosvetnega društva »Kočna«, v Krščanski kulturni zvezi pa je bil njen tajnik. Veliko je pisal, zlasti kot urednik družinske revije »Vera in dom« ter v »Našem tedniku«, političnem glasilu krščansko usmerjenih slovenskih Korošcev. Zlasti pa si je kot kristjan prizadeval za mirno sožitje obeh narodnosti, ki živita na Koroškem. Pridobil si je velike zasluge s svojim delom
v	okviru koroške sinode. Koroški politiki bi se v tem oziru lahko zgledovali pri Cerkvi in potem bi bilo na Koroškem marsikaj drugače.
Še nekaj naj poudarimo pri dr. Inzku: njegovo doslednost in krščansko opredelitev na vseh področjih, tudi na političnem. Zato je marsikdaj doživel nerazumevanje in nasprotovanje tudi v lastnih vrstah. To pa ga ni nikdar vznevoljilo, da bi zaradi tega nehal delovati za skupnost. Delo za narod ostaja njegova življenjska izbira. Prav zaradi njegove premočrtnosti, ki jo spremlja neuničljiv optimizem, je splošno spoštovan, njegova dejavnost pa cenjena.
Dr. Inzko je tudi velik prijatelj gori-ških Slovencev. Zato je naravno, da se njegovega življenjskega jubileja veselimo tudi mi in mu v našem listu, katerega zvest naročnik je, izrekamo iskrene čestitke s toplimi željami, da bi Koroški služil še dolgo vrsto let. - j k
Jezuiti se vračajo, na Madžarsko
V	dobi stalinizma so na Madžarskem izgnali jezuitske redovnike. Po 30 letih se bodo spet vrnili na Madžarsko, tako je povedal kardinal Lekai, primas Madžarske, na srečanju duhovnikov v Vatikanu. Šest redovnikov bo vodilo duhovne vaje v Domu duhovnih vaj, ki ga bodo madžarski škofje odprli meseca maja 1983. Dom duhovnih vaj je moderna zgradba ob Donavi, kjer bo vsako leto opravilo duhovne vaje 1.500 ljudi.
MOŠKA C-2 LIGA
OLYMPIA TERPIN - RANGERS 3 : 0 (15 : 12, 15 : 11, 15 : 12)
01ympia: Zadnik, Neubauer, Špacapan, Dornik, Kuštrin, Terpin D., S. in A., Cotič M. in Š., Cernic, Košič.
Preteklo soboto 22. januarja so igralci 01ympie Terpin poželi svojo drugo zaporedno zmago; naše moštvo je sedaj na tretjem mestu skupno z Juventino in tržaškim Rozzolom. V prihodnjem kolu je na sporedu slovenski derbi Juventina : 01ym-pia Terpin.
Sobotno tekmo so igralci odigrali za zaprtimi vrati. Med tekmo 01ympia Terpin in Juventino je prišlo namreč do izgredov s strani gostujoče publike. Zato je športna federacija izdala kazenske ukrepe, ki so prizadeli domače moštvo.
V	soboto so bili 01ympijci stalno v premoči nad Videmčani. Domačini so prevladovali na mreži in so se borili za vsako žogo. Gostje pa se niso dali kar tako in so marsikdaj resno ogrozili domačine in to predvsem v tretjem nizu, ko je 01ympia popustila in se dala prehiteti. Kljub trenutni nasprotnikovi premoči pa domačini niso omagali in so z vztrajnostjo osvojili še poslednji niz.
MOŠKA I. DIVIZIJA OLYMPIA - SOCA 3 : 0 (15 : 5, 15 : 9, 15 : 7)
01ympia: Batistič, Pola, Malič, Devetak, Komjanc, Košič, Cotič, Trpin.
Soča: Kovic, Fajt A. in A., Petejan, Pisk, Černič M. in R., Uršič, Špacapan, Gergolet.
Prejšnji teden so Goričani premagali sovodenjsko »Sočo«. Med tekmo so stalno bili v premoči domačini, saj so se gostje po prvih akcijah zmedli in precej popustili, tako da lahko trdimo, da je za 01ym-pio bila tekma »lahka«, kar ni veljalo za prvo srečanje. Takrat je Soča igrala mnogo bolj zagrizeno. Novoustanovljena ekipa sicer vidno napreduje, nima pa še dovolj tehnične priprave.
ŽENSKA D-LIGA
OLYMPIA BERTOLINI - VOLLEY TS 3 : 0
PRVENSTVO DEČKOV OLYMPIA KOŠIČ - JUVENTINA 3 : 0 (15: 11, 15:11, 15:3)
0!ympia: Košič B. in H., Terpin A., Cotič R. in L, Špacapan S. in I., Marassi L., Podveršič.
Juventina: Cej, Vogrič A., Paulin, Mucci L., Bastiani, Zavadlav T., Bensa E.
Tudi v drugem slovenskem derbiju v prvenstvu dečkov so bili mladi odbojkarji 01ympie Košič boljši od Juventine. Pla-
vi	so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi; bili so preveč statični na igrišču. Prva dva seta sta bila vseskozi izenačena, le v ključnih trenutkih je prišla na dan izkušenost 01ympie. V zadnjem setu pa so naši fantje popolnoma nadigrali Juventino, ki ni več nudila nikakršnega odpora. S to zmago je 01ympia Košič utrdila prvo mesto na lestvici.
Knjižne novosti v Katol. knjigami v Gorici
Gačnik: Naša pesem. Note.
Doring: Telovadba za vsak dan.
Bajt: Ljudje, zvezde, svetovi vesolja. Eseji o znanstveni fantastiki.
Plutarh: Življenje velikih Grkov. Prevedel Anton Sovre.
Novak: Na drugi strani Ljubljanice. Homer: Iliada. Poslovenil in uvod napisal Anton Sovre.
Lipušček: Iran proti Iranu.
Levstikov zbornik. 1831-1887. Simpozij 1981.
Parma-Kutin: šah za vsakogar.
Kardelj: Potovanje skozi čas.
Maganja: Trieste 1945-1949. Nascita del movimento politico autonomo sloveno.
Bevk: Bedak Pavslek. Otroške igre. Izd. 1925.
Vinko Vodopivec: Lavretanske litanije. 30 ljudskih napevov. Izd. 1933.
Slikanice;
Jarunkova: O Tomažu, ki se ni bal teme. Pregl: Zdravilo za poredneže.
Kovač: Zgodbe od A do Z.
Skrivalnice.
Lenka se šeta. Pobarvanka.
Polžek orje. Pobarvanka.
Angleško javno mnenje o papežu
Angleška radijska ustanova BBC je med poslušalci napravila anketo, kdo je najbolj pomembna osebnost v preteklem letu. Večina anketiranih se je izrekla za papeža Janeza Pavla II. Izbira je tem bolj pomembna, če upoštevamo, da je v Angliji samo 10 % prebivalstva katoliškega.
Stran 4
Obnovljena občinska konzulta
Goriški župan A. Scarano je v ponedeljek 17. januarja sklical na prvo sejo člane konzulte za vprašanja slovenske skupnosti pri občinskem svetu v Gorici. Vseh članov je 15, na prvi seji je pa bilo 12 udeležencev. V uvodnih besedah je župan poudaril pripravljenost goriške občinske uprave, da nudi tudi slovenski skupnosti v goriški občini vso pomoč, ki ji po zakonih gre; temu naj pomaga tudi konzulta za slovenska vprašanja.
Nato je župan sejo zapustil, navzoči člani pa so se porazgovorili, kdo naj bi bil izvoljen za predsednika in podpredsednika. Razgovor je bil prijateljski in odkrit, kakor je bilo že v prejšnji konzulti. Na koncu so se zedinili, naj bo kandidat za predsednika prof. Vladimir Šturm, za podpredsednika pa dr. Darko Bratina, ostala mesta v konzulti se razdelijo na naslednji seji.
Po tem dogovoru so bile tajne volitve, na katerih je res bil izvoljen za predsednika prof. Vladimir Šturm, za podpredsednika pa dr. Darko Bratina. Novoizvoljeni predsednik se je na koncu zahvalil za izkazano zaupanje in zaželel naj župan, občinski svet in odbor v prihodnje bolj upoštevajo nasvete konzulte kot je bilo v prejšnji mandatni dobi. Prvo sejo konzulte bo predsednik sklical -v doglednem času.
Konzulta za vprašanja slovenske narodne manjšine je posvetovalni organ goriške občinske uprave. Imenuje jo župan; v njej je pet članov, ki zastopajo ZSKP, pet članov SKGZ, dva člana sindikata slovenske šole, po enega člana pošljejo DC, PSI in PCI. Traja od imenovanja do zapadlosti mandata občinskemu svetu.
Sokrates v Katoliškem domu
Na pobudo mladinskega kluba Smrekk je bil v ponedeljek 24. januarja kulturni večer, posvečen grškemu filozofu Sokratu. Večer je bil v mali dvorani Katoliškega doma. Nastopil je igralec iz Slovenije Jože Zupan.
Ta priznani igralec je naštudiral »Sokratov zagovor«, ki ga je po Sokratovi smrti napisal Platon, drugi veliki grški filozof. Gre za enega najbolj znanih besedil iz grške literature, ki so ga svoj čas dijaki prevajali v klasični gimnaziji, ki pa je sedaj najbrž vsem dostopen le v prevodih. Tudi Slovenci imamo takšen prevod, ki ga je oskrbel pok. prof. Sovre. V Zupanovi izvedbi je ta slovenski prevod grškega izvirnika zazvenel v vsej polnosti besede in vsebine.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je z vso pazljivostjo sledilo monologu, ki pa se ni zdel monolog, temveč živo dramsko izvajanje. Zdelo se je, da smo se preselili v stare Atene in zaživeli takratne razmere v tem grškem mestu kulture in filozofije, pa tudi političnih spletk in osebnih razprtij, ki so privedle do obsodbe in smrti tega najbolj plemenitega moža v grški zgodovini.
Topel aplavz ob koncu je pokazal, kako
so vsi navzoči z veseljem sprejeli ta izredni kulturni večer. Ob koncu je bila izražena želja, naj bi istega igralca slišali še enkrat in sicer njegov recital iz Janeza Svetokriškega. Upajmo, da se bo to zgodilo v aprilu po veliki noči. Z recitalom Sokratovega zagovora je Jože Zupan nastopil tudi na slovenskih višjih srednjih šolah, pa tudi drugod po Sloveniji in na Koroškem.
Nastop Slovenskega pihalnega kvinteta v Tržiču
V soboto 22. januarja je nastopil v Vi-valdijevem institutu v Tržiču priznani pihalni kvintet iz Ljubljane. Naj povemo, da je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Ženevi. V Tržiču je izvajal skladbe Bacha, Brahmsa, Hochbor-na, Ewalda, Soheidta in Horovvitza. Izredno kvalitetno izvedbo so prisotni nagradili s toplim aplavzom. V imenu Slovencev z Laškega jim je čestitala ga. Marija Gergo-let iz Tržiča.
OBVESTILA
Nedelja katoliškega tiska. Na upravi Katoliškega glasa so na voljo lepaki za to nedeljo, ovojnice za nabirko in pa osnutek za pridigo. Gg. dušne pastirje z Goriškega, ki omenjenih publikacij še nimajo, naprošamo, da jih dvignejo ta teden na upravi našega lista.
Predsednik SLORI sklicuje 9. redni občni zbor 27. januarja ob 18.30 v prvem in ob 19. uri ob drugem sklicu, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20.
Krmin. V okviru gledališke sezone, ki jo prireja krminska občina, bo v petek 28. januarja ob 20.45 nastopila dramska skupina PD Štandrež z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«.
V Kulturnem domu v Trstu bo v nedeljo 30. januarja ob 17. uri II. revija godb. Nastopajo: pihalni orkester Breg, godba na pihala »Vesna« iz Sv. Križa, godbeno društvo Prosek, godba »V. Parma« iz Trebč, godba na pihala iz Ricmanj in godbeno društvo Nabrežina.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo prihodnji ponedeljkov večer (31. januarja) posvečen fotoreporterju Mariju Magajni, kronistu naše povojne zgodovine. Začetek ob 20.15.
Slov. dobrodelno društvo v Trstu bo v
okviru svojega delovanja tudi letos podelilo v mejah svojih možnosti dijakom in učencem slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem nekaj mesečnih oziroma enkratnih denarnih podpor. Interesenti naij se zglasijo na sedežu v Trstu ul. Machiavelli 22/11 (tel. 65612), kjer dobijo potrebne informacije in obrazce za izpolnitev zadevnih prošenj. Uradne ure so vsak ponedeljek od 16. do 18. ure in vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Širite „ Katoliški glas“
Ustoličenje novega goriškega nadškofa
Kot je bilo določeno, bo novi škof msgr. Anton Vital Bonimarco prevzel vodstvo goriške nadškofije v nedeljo 6. februarja. Program ustoličenja je naslednji:
Ob 14.30 bo v spremstvu sobratov kon-ventualcev dospel lz Padove v Oglej. Tam ga bodo sprejeli kapitulami vikar msgr. Ristits, prošt stolnega kapitlja msgr. So-ranzo In župnik iz Ogleja ter zastopniki odbora za sprejem nadškofa. V baziliki bo kratka pobožnost v navzočnosti vernikov in gostov.
Po tem postanku v Ogleju se bo sprevod razvrstil za odhod proti Gorici. Na trg sv. Hilarija pred stolnico bo sprevod dospel pred 16. uro. Na sedežu kapitlja v hiši št. 7 pred stolnico se bo nadškof oblekel v škofovska oblačila, nakar bo odšel v stolnico. Tu bo slovesno somaševanje, pri katerem bodo koncelebrirali še msgr. Ristits, msgr. Soranzo ter osem dekanov, ki bodo zastopali svoje dekanije; slovensko dekanijo bo zastopal dekan g. Marjan Komjanc.
Pred začetkom maše bodo prebrali papeško bulo, s katero je msgr. Bonimarco imenovan za goriškega nadškofa. Po pridigi se bodo duhovniki poklonili nadškofu in mu izrazili svojo »pokorščino«. Po molitvah za vernike bodo zastopniki osmih dekanij prinesli vsak svoje darove na oltar. Med mašo bo pel stolniškl zbor »L.
Fogar«, ki se bo menjaval z ljudskim petjem. Slovenska verska skupnost bo pri maši navzoča z berilom v slovenščini, s prošnjami in s petjem zbora »L. Bratuž«, ki bo med mašo ob darovanju In pri obhajilu zapel po eno pesem. Slovenska dekanija bo nadškofu poklonila tudi slvoj dar kot ostale dekanije.
Po maši se bo nadškof vrnil v kapitu-larni sedež, kjer bo odložil bogoslužna oblačila. Ob 18. uri bo srečanje nadškofa z oblastmi in povabljenimi gosti v bogoslovnem semenišču.
Ker v stolnici ni veliko prostora, bo med mašo veljal naslednji red: v prezbiteriju se bodo zbrali duhovniki; redovniki in redovnice bodo imeli svoj prostor na obeh galerijah; klopi bodo rezervirane za povabljene goste; v obeh stranskih ladjah bo prostor za vernike. Za vstop v stolnico ne bo nobenih posebnih dovoljenj.
Odbor za sprejem nadškofa je sklenil, da pokloni novemu nadškofu opremo sprejemnice, kar v škofijskem dvorcu manjka. V ta namen bo v italijanskih župnijah posebna nabirka v nedeljo 30. januarja, v slovenskih pa bo nabirka v nedeljo 6. februarja, ker je v nedeljo 30. januarja že določen dan za katoliški tisk. Teden pred 6. februarjem naj bi po vseh župnijah bile posebne molitve za novega nadškofa. Kako In kdaj, naj organizirajo župniki.
Prizor iz igre »Namišljeni bolnik«, ki jo bodo štandreški igralci uprizorili v nedeljo 30. januarja v Katoliškem domu ob Dnevu katoliškega tiska. Z leve na desno: Božidar Tabaj v vlogi namišljenega bolnika Argana; Arganova hčerka Angelika (Mirjam Paulin); njen snubač Tomaž Diofoirus (Marjan Zavadlav); Tomažev oče (Marjan Breščak) in služkinja Toanete (Majda Paulin)
Na nedeljo katoliškega tiska 30. januarja ob 16. uri bo v Katoliškem domu v Gorici
prireditev za katoliški tisk
Nastopi dramska skupina PD Štandrež z Molierovo komedijo »NAMIŠLJENI BOLNIK«
Pred igro in v odmorih na dobitkih bogat srečolov. Prijatelji slovenskega katoliškega tiska prisrčno vabljeni!
Izlet v Grčijo
Prvi avtobus je že deset dni popolnoma zaseden. Prijavilo se je pa osem oseb za drugi avtobus. Za ta avtobus je potrebnih vsaj 40 prijavljencev, drugače ostanemo pri enem avtobusu. Vsi, ki so se že prijavili, naj nemudoma plačajo na račun 200.000 lir (če tega že niso storili), ker jih drugače ne bomo smatrali za vpisane. Izlet, združen z romanjem v Loreto in k sv. Miklavžu v Bari bo, kot smo že javili od petka 22. do sobote 30. julija.
DAROVI
Za Katoliški glas: Josip Perin 7.000; Gru-sovin, Trst 7.000; Cosmina, Trst 7.000; Marta Pintar 10.000; Ana Kuk 13.500; Ivan Brecelj 4.000; Felička Humar 7.000; Alojzija Simčič 4.000; Berta Missio 7.000; Milka Goričan 7.000; Luisa Gregorčič, Trst 27.000 lir.
Milka Goričan, Gorica: za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po 50.000 lir.
Marija Bratina v spomin g. Eržena in Filipke Bratina za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine po 25.000 lir.
Za cerkev v Štmavru: Ana Vicchi namesto cvetja na grob tete Valentine Pintar
10.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: Slavica Planinšek namesto cvetja na grob Slavice Pintar
30.000 lir.
Ciril, Sovodnje: za Katoliški glas, za Našo pot, za ŠZ Soča, za II. skavtsko četo v Sovodnjah in za lačne po svetu po 10.000, skupaj 50.000 lir.
Učenci in učitelji OŠ Rupa-Peč v spomin pokojne mame Valentine Pintar za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po 33.750 lir.
V spomin na pok. Filipino Kolmačka por. Bratina: slovenski verniki z Laškega za domači cerkveni zbor 30.000 lir.
Za cerkev na Kontovelu: Danev (št. 240) 10.000; Danev (156) 150.000; Prašelj (244) 50.000; Viktor Regent 50.000; Starc (65) 50.000; Pertot (449) 28.000; Perini (230) 50.000; Gospodarsko društvo - Kontovel
50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Albert Kralj ob krstu vnuka Andreja 5.000; Bernard Sosič ob istem krstu 20.000; N. N. ob krstu Andreja 100.000; družina Škabar, Bane namesto cvetja na grob Rože Malalan 10.000; Emil Ferluga 5.000; Marta Malalan 20.000; N. N. 30.000; razni 10.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: bratje Pavel, Ivan in Romano namesto cvetja na grob sestre Rože 30.000 lir.
Za cerkev na Banah: N. N. v spomin na teto Rožo 20.000; N. N. v isti spomin 10.000; nečakinja Karmela Malalan prav tako 15.000; družina Pepija Malalan v spomin iste 20.000; Erminija Daneu Kalc v spomin na Rožo Husu 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Rože Malalan so darovali za cerkev na Banah: družini Bane št. 10 in 110 25.000; bratje Parvel, Ivan in Romano 30.000; družina Škabar 5.000; družina Danielut 10.000; nečaka Anica in Mario Malalan 20.000 lir.
Družbenka N. N., Trst: za cerkev v Novi Gorici 100.000 in za svetišče na Sv. gori
150.000 lir.
Neva Fonzari, Trst: za Katoliški glas 50.000, za Mladiko 50.000, za Marijin dom v Rojanu 100.000 in za misijone 100.000 lir.
Lojzka Sosič, Trst: za Slov. pastoralno središče v Trstu 50.000, za Slov. Vincenci-jevo konferenco 50.000, za Marijin dom v Rojanu 50.000, za lačne po svetu 50.000 lir.
V spomin na sestro Vero: Antonija Selj za Marijin dom v Rojanu 20.000 in za misijone 10.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda pri Domju:
Olga Valetič, Trst 20.000; P.P.G., Gorica v spomin na predrage pokojne 300.000; Anica in Marija Stopar ob prvi obletnici smrti sestre Lije 25.000; Marija Germek, Trst 10.000; Svetka Volk, Trst 10.000; N. N., Trst 7.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Žuljan Romano, Ricmanje v spomin na pok. teto Katarino Valentič 30.000; družina Komar, Ricmanje 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
V tržaškem Kulturnem domu nastopi v torek 1. februarja ob 20.30 folklorna skupina »Triglav« iz Buenos Airesa.
V vrsti predavanj o preteklosti slovenskih katoličanov na Goriškem in Tržaškem bo v četrtek 3. februarja ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma predavanje
SLOVENSKI KATOLIČANI NA PRIMORSKEM OB KONCU 19. STOLETJA
Predaval bo Branko Marušič iz Nove Gorice, ravnatelj novogoriškega muzeja.
I'Mit TM A
Spored od 30. jan. do 5. febr. 1983 Nedelja: 9.C0 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Ko zorijo jagode«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Človek v sodobni družbi. 10.10 Verdi: Falstaff, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«. 14.55 Naš jezik. 15.00 športno popoldne. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli. 10.20 Verdi: Falstaff, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina.
14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«. 14.30 Šolska glasbena ura za mladino. 16.00 Slovenci v ZDA. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Mi in glasba. 18.00 »Pot v dvoje«. Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka.
12.00 Pod Mataijurjan. 13.20 Trst ponoči.
14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«.
14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna.
16.00 130 let Družbe sv. Mohorja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci.
18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Slovenska ekonomija na Tržaškem. 10.10 Koncert. 10.40 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka.
12.00 'Na goriškem valu. 14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«. 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 15.00 Beseda ni konj.
16.00 Povejmo še kaj o otrocih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor »Ivo Loda Ribar« iz Beograda. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Roža mogota. 13.20 Naša gruda. 14.10 Suhodolčan: »Trenutki in leta«.
14.55 Naš jezik. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor »J. Ungdomskor« iz Stockholma.
18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 810 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 9.00 Sobotni trim. 10.10 Goriški komorni orkester. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«. 14.30 Otroški kotiček: »Naj-dihojdica«. 15.00 Iz studia neposredno.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 M. Vilhar: »Detelja«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Sporočamo, da nas je v 88. naš predragi oče, nono in brat
ZAHVALA
letu starosti zapustil in se preselil v večno domovino
Janez Terčon (Jurčev)
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre župniku dr. J. Markuži za pogrebni obred, mašo in pridigo, udeležencem pri pogrebu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se ga spomnili na njegovi zadnji poti. Naj počiva v miru v domači zemlji.
Žalujoči sorodniki
Cerovlje- Medja vas - Bologna - Buenos Aires, 25. januarja 1983
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
» Banca Agricola Gorizia J	Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja