DAR LETO 1933 24. MAJA STEV. 9 Nekaj zajedavcev na kapusnicah Izmed vseh zelenjadnih rastlin, kar jih gojimo na naših vrtovih, so k a -p u s n i c e brez dvoma najvažnejše. Kako težko že čakamo prvih kolerab ali prvih zelnatih glav. Še več užitka nam nudijo karfijole, dasiravno niso take razširjene kakor ostale vrste tega plemena. Kakor pa so kapusnice posebno priljubljena zelenjad človeku, prav tako jih cenijo razni zajedavci. Lahko rečemo, da ima malokatera vrtna rastlina toliko sovražnikov, pravzaprav bolje rečeno ljubiteljev nego vprav kapusnice. Komaj seme skali, je že v nevarnosti, ki ne mine niti potem, ko rastline odrastejo in doraščajo. Nekateri se pasejo na koreninah, drugi žive v steblu, zopet drugi pa izsesavajo ali pa objedajo liste. Še semenske rastline nimajo miru, ker je seme posebna slaščica za nekatere ptice. Prvi zajedavec vseh kapusnic je b o 1 h a č — majhen hrošček, ki živi v zemlji in je takoj na rastlinah, čim pogledajo iz zemlje. Prav v kratkem oglodajo bolhači nežne lističe tako temeljito, da rastlinice usahnejo. Pa bol-hač se ne loti samo mladih rastlinic v sejalnici, ampak hudo prizadeva tudi že večjim sadikam, ki smo jih razsadili na stalno mesto. Za nekaj časa bolhače preženemo, ako poprašimo rastlinice s presejanim pepelom, z apnom, s cestni prahom. Najbolj v živo pa jih zade-nemo, ako rastline — zlasti v sejalnici je to lahko mogoče — večkrat na dan popršimo z vodo. Ker vlage ne preneso, se jih na ta način trajno iznebimo. Druga velika nadloga na kapusnicah je zeljna muha. Pogosto opazujemo, da na zevnikih kar druga za drugo vsihajo mlade sadike. Ako potegnemo tako sadiko iz zemlje, vidimo, da imet vse korenine gnile in v ostanku srčns korenine je vse polno belih »črvičkov«. To so ličinke neke muhi podobne žuželke, ki ji zalo pravimo zeljna muha. Ko ličinke dorastejo, zalezejo v zemljo, kjer prezimijo; na spomlad se preobrazijo, in drugo leto imamo zopet nadlogo v zevniku. Edino zanesljiv in izdaten način za zatiranje je ta, da vestno pobiramo nasehle rastline in jih mečemo v posodo, kjer se nahaja kaka jedkn tekočina (n. pr. 10% arborin). Silno nespametno bi bilo, ko bi take rastline puščali na tleh ali pa metali na kompost. Na ta način bi pomagali, da se škodljivec še bolj zanesljivo širi. Jesensko globoko prekopavanje vrtne zemlje in gnojenje z apnom tudi zelo omeji razširjenje tega mrčesa. V steblu kapusnic, zlasti velja to za zelje, ohrovt in karfijole, živi ličinka k 1 j u n o t a j a — majhnega rilčkarja, ki stavi svojo zalego v stebla mladih kapusnic, včasih že v sejalnici. Čez ličinko v steblu se naredi kot lešnik ali še debelejša nabreklina, ki varuje zajedav-ca, da mu od zunaj ne more nič do živega. Ko doraste, se prevrta iz udobnega bivališča, se zarije v zemljo, kjer se preobrazi v hrošča. V enem steblu je po več ličink. Nevešči zelenjadarji sami pomagajo zajedavcu, da se množi in širi, ako bolne rastline mečejo na kompost ali jih celo zakopavajo v zemljo. Edino učinkovito sredstvo, da se rešimo tega zajedavca, je to, da vse mozolaste rastline populimo in sežgemo. Tako tudi vse kocene, najsi bodo zdravi ali bolni, na ogenj! Jesensko globoko obračanje zemlje in apnanje tudi ni brez uspeha. Na koreninah kapusnic naletimo včasih na druge vrste nabreklin. ki so kliu- notajevim ne je gnojil v hudih bolečinah in splošni vro čini, dekle se pa ni spomnilo, da bi povedalo zdravnikom, zakaj jo boli prs+ Jedi, ki jih obleze podgana, so zastrupljene. Na Angleškem so imeli lani teden za pokončevanje podgan in računijo, da so pobili petdeset milijonov podgan. Izračunili so tudi, da naredijo podgane na leto za več milijonov škode. ga Ne jej preslanih jedi! So ljudje, ki jim ni nobena jed dovolj slana. Pa tožijo o tem in onem. Zdravnik, ki je začel soliti svoje jedi bolj kakor navadno, je spoznal, da mu zatekajo vsled tega noge. Izpuščaji, rak, mnogo jetrnih in krvnih bolezni prihaja od premočno osoljenih jedi. Rejci gosi, k; hočejo, da bi imela gos prav velika jetra, primešajo gosji krmi soli, popra in korenčka. Prašiči, ki uživajo slane pomije in odpadke jedi, imajo presledkasta čreva. Sestavina soli je že taka, da ni da bi jo jedel z žlico. Preveč soli naredi jed žarko in neokusno. Kdor si naloži soli in se zaliva potem z vodo ali z vinom, mori samega sebe. Dobra sol je čista, se raztopi v vodi popolnoma in ne naredi gošče. Soli primešajo vode, da je bolj težka, potvarjajo jo tudi z mavcem. ga Gospodinje, ne varčujte z mlekom. Mleko je naše glavno živilo. Zdaj je tako poceni, da ga privošči lahko vsaka gospodinja svoji družini. Mleko ti prihrani mast in sladkor, mleko ti pozdravi živce. V mestu pride marsikateri družini dnevno osminka litra na glavo; pravilno bi bilo vsaj pol litra. Pa reče gospodinja: »Ne morem.« Je pa denar za cikorijo, za tobak, za mnogo drugih nepotrebnih reči — samo za mleko ga ni. Ko bi vsaka mestna družina porabila dovolj mleka, ki bilo dobro za kmeta ia za mesto. Pa zdaj so se že zelo na- vadili, da pijejo prazni in škodljivi čaj namesto tečnega mleka. In to celo na kmetih! Po močnem ruskem čaju obolijo živci in opeša vid. V Tunisu so začeli piti čaj in mnogo oseb je oslepelo. ga Dober kis je čist in prozoren, po njem ne plavajo kosmiči :n gošča; njegov vonj dregne prijetno v nos in pljuča, na jeziku ne peče in nima žarkega okusa. Če ga postaviš na okno, privabi rdeče mušice, če ga pariš na ognjišču, ostane le sled gošče. Kis, ki žge na jeziku, ima v sebi solno kislino in je škodljiv. Kis zamolkle barve je pobarvan z žganim sladkorjem ali z drugim barvilom. Zmešaj v kupici malo vode in kisa in prilij malo razproščenega vinskega kamna; če se skali voda, je v kisu žveplena kislina. To spoznaš tudi, če deneš v kis malo sladkorja in postaviš kupico v loncu vode na ognjišče. Če je žveplena kislina primešana, ostane po izparenju črna usedlina. Pravi vinski kis ima v sebi nekaj vinskega kamna, sadni kis ima okus po sadju in kis iz pivovih droži ima v sebi nekaj fosforne kisline. ga Za hripavost je najbolje, da stepeš rumenjak s sladkorjem, ga zaliješ z vrelim mlekom in izpiješ v postelji. Odeni se dobro in prepoti. Zoper trdovratno hripavost skuhaj pest lanenega semena v pol litru mleka in jemlji večkrat po žlici. Kdor je hripav, se mora varovati kajenja, mokrih nog in govorjenja. Hripavost, ki se vrača, potrebuje zdravnika, kajti nekaj ni prav ... ga Tobak zmanjša delovno zmožnost. Na državni univerzi v Viskonsinu so preiskovali profesorji več let, kako vpliva kajenje na dijake in spoznali so, da je bilo delo tem slabše, čim več so kadili. Profesor Frandel na Dunaju je opazil v 1500 slučajih poguben vpliv kajenja na živce. Ford odpusti delavca, ki kadi pri delu in je napisal članek: »V sužnosti cigarete«. Edison ni nikdar vzel kadilca v službo. Profesor Reuter v Gradcu je izjavil, da je večine naglih smrti možkih med 40 in 50 letom krivo preobilo kajenje. Pošljite naročnino! ZA NAŠ nimni i —————■— Virgilij: Majeva Ah! kako je to lepo, kadar jablane cveto! Vsak trenutek, vsak trepet razodeva majev zlet. Vir z gora hiti v dolino in metulj z dolin v planino; ded in polž iz koče leze, blesketajo v solncu breze. Ah, kako je to lepo, kadar jablane cveto! Še nebo bi tisti čas rado vrglo se med nas. V svetem hramu se Marija z vencem belih rož ovija; angelci ob njej krilati tresejo se v zarji zlati. Ah! kako je to lepo, kadar jablane cveto! Marij Skalan: rtp »v » i ovarts s Trije so stanovali skupaj: klobasa, miš in bob. Sicer so bili različnega značaja (klobasa vedno resnobna in mnogokrat žalostna, bob zmeraj veseljaški, miš pa neumna in nad vse drzna), vendar so se splošno dobro razumeli in bili složni. Med tednom se niso kdo-vekaj brigali drug za drugega in vsak je hodil po svojih potih. Za nedelje so se pa zmenili tako, da se bodo v kuhinji vrstili in vsako nedeljo bo eden skuhal južino — kar mogoče dobro zelje: to jim je bilo najljubše. In pri tem je ostalo. Zelje, ki ga je v nedeljo skuhala klobasa, se je onima dvema, zlasti miši, posebno dobro zdelo. Zato je gospa miška zvedavo vprašala: »Povej mi, ljuba klobasica, kaj ti deneš v zelje, da je vsako nedeljo tako dobro?« E MALE »Kaj denem, ljuba miška? I, to pač ni nikaka čarovnija. Ko zelje prav vre, pa skočim v lonec in se parkrat povaljam v njem — zato je potem tako slastno.« Miš si je mislila: »Dobro. To si je treba zapomniti.« Pa je bila prihodnjo nedeljo ravno vrsta na njej, da skuha zelje. Sklenila je, da naredi ravno tako kakor klobasica. Toda oj! Ko je v drugič lezla skozi zelje, se je opekla, utonila in se raz-kuhala. Ko sta prišla opoldne domov klobasa in bob in hotela sesti k južini, je zelje v loncu še vrelo — kakor divje. Kogar pa h kosilu ni bilo, to je bila naša miš. Klobasa in bob sta jo iskala po vsej hiši, toda zastonj, »Če se le miški ni kaj hudega primerilo,« je rekla klobasa in se užalo-stila. Toda lahkomiselni bob se je za-krohotal in rekel: »Ah kaj! Bodi miš, kjer hoče. Jaz sem lačen. Lonec daj sem!« — Ko sta stresla zelje v skledo, kaj sta našla? Drobne miškine koščice in njen dolgi sivi rep na dnu lonca. Vse drugo se je bilo že razltuhalo. Ko je bob to videl, je takoj zaslutil, kako se je ta nesreča dogodila, pa se je jel tako krohotati nad miškino neumnostjo, da mu je počil trebuh po dolgem. Hitro je moral teči k čevljarju, da mu ga je zašil in od tedaj imajo vsi bobi spredaj brazgotino. Uboga klobasa se pa ni dala utolažiti. Sedla je na prag in jokala ter ihtela,, da bi se bila morala vsakemu smiliti. Ravno ko je bila v najboljšem jokanju in ihtenju, je pritekel po cesti pes. »Klobasa,« je rekel pes, »zakaj pa tako jokaš?« »Kako naj ne jokam? Miš je v zelju utonila!« »Oh, strašna nesreča! Ni drugače, da tudi jaz začnem tuliti!« »Pes, pes!« je zavpil plot, ki je stal tik njega, »zakaj pa tako jokaš?« »Kako naj ne tulim? Miš je v zelju atonila, klobasa sedi na pragu m joka, pa naj tudi jaz ne tulim?« »Oh, strašna nesreča! Potem tudi jaz ne morem drugače, kakor da se podrem!« »Plot, plot!« je zavpilo drevo, ko se je plot podrl, »ali si vinjen? Kaj pa se rušiš?« »Kako naj se ne rušim? Miš je v zelju utonila, klobasa sedi na pragu in joka, pes tuli, pa naj se tudi jaz ne rušim?« »Oh, strašna nesreča! Potem pa tudi jaz ne morem drugače, kakor da osujem svoje listje.« »Drevo, drevo!« je zaklical vodnjak, kamor je padalo listje, »zakaj se osi-paš?« » Kako naj se ne osipam! Miš je v zelju utonila, klobasa sedi na pragu in joka, pes tuli, plot se je porušil, pa naj se jaz ne osipam?« »Oh, strašna nesreča! Potem moram pa tudi jaz izbruhati vodo.« Pa pride dekla z vrčem po vodo. »Ti vodnjak neumni ,zakaj pa bruhaš iz sebe vodo?« »Ktfko naj je ne bruham! Miš je v zelju utonila, klobasa sedi na pragu in joka, pes tuli, plot se je porušil, drevo se je osulo, pa naj jaz vode ne bruham?« .Oh, strašna nesreča! Potem boni pa tudi jaz svoj vrč razbila.« Pa se pripelje po cesti gospodar. »Dekla, ali si ob pamet? Vrč si razbila?« »Kako naj ga ne razbijem! Miš je v zelju utonila, klobasa sedi na pragu in joka, pes tuli, plot se je porušil, drevo se je osulo, vodnjak bruha vodo, pa bi jaz vrča ne razbila?« »Oh, strašna nesreča! Potem moram pa tudi jaz svojega hlapca nabiti.« »Gospod, gospod!« vpije hlapec, »zakaj me bijete?« »Kako naj te ne bijem? Miš je v zelju utonila, klobasa sedi na pragu in joka, pes tuli, plot se je porušil, drevo se je osulo, vodnjak bruha vodo, dekla je vrč razbila, kako naj te potem jaz ne bijem?« »Oh, strašna nesrerp! Potem tudi i:>7 ne morem drugače, kakor da bežim, dokler se ne zgrudim,« pravi hlapec, pa jo ubere in beži, beži, beži in še zdai beži, če se ni že zgrudil. Virgilij: Shod štirih veveric Veverica prva vstane in pričenja svoj uvod: Vse pozdravljam in sporočam, da smo sklepčen shod. Veverica druga vstane: Jaz predlagam naš razpust. Oreh zrem za lovsko kočo To bo hresk in hrust! Veverica tretja vstane: Jaz ponavljam važen sklep-Naredimo si pred lovcem varnosten oklep. Veverica zadnja plane hipoma na vrh visok. Videla je spodaj mačko. Shod postal je — skok! Kaj moraš vedeti Katera je najmočnejša kost v človeku? 099 L isou ia}iuauiojqo raouo>(od j. tj -B.miaior)) Koliko kočnikov ima človek? hasap !isn_[[aa j^bsa ,\) Koliko časa rabi kri, da preieče telo: ( puntaš gg-; Katero je glavno mesto Cejlona? (•oquiojo>f) Koliko kril imajo pljuča, ("BA3j bap m mtsap uj '^aj) V katero 3Vrho služijo obrvi? s jod ofal'nz.rpB-/ i; p 'ojB^j Kaj so srčni zvoki? (•JIItdop[BZ l[lll.)JS lliUCJ -iduz ui ufuB.iidpo ud aiiB}SBit ;>[ 'um§) Po ivateri strani človeškega telesa se pretaka odvodna (arterieina). po kateri dovodna (venozna) kri? tu zon -a.\ uisap od 'mi[aua(JH iite.iis uaj oj) Kakšna je temperatura človeške kože? (-j fnrdojs ouaa.idAOri)