OBVEZNI
IZVOD
JUNIJ 2008
Ribničani glasovali ZA osrednjeslovensko pokrajino
Še je čas za pripombe na prostorski akt
Dež ni pregnal oglarjenja
Evropski podprvaki v duatlonu!
Odprto igrišče pri Sv. Gregorju
V novi sezoni rokometni spektakel
JOGA V PARKIH
vsak četrtek v poletnih mesecih v ribniškem Gradu
MEDKULTURNI DIALOG MED BEKŠTAJNOM IN RIBNICO
Ribniško društvo Joga v vsakdanjem življenju se letos prvič vključuje v vseslovenski projekt Joga v parkih, ki je letos že tretjič dobil priznanje Mladinskega sveta Slovenije za sodelovanje na natečaju za naj prostovoljca kot najprostovoljski projekt. Pokrovitelj prireditve, ki se je odvijala v vili Podrožnik, je bil sam predsednik države.
Vabimo vse, da se nam v juliju in avgustu pridružite na odru v Gradu, kjer bo od 19. do 20. ure potekala vadba pod strokovnim vodstvom.
Potrebujete lahko ohlapno oblačilo in podlogo, kot je armafleks. Vaje bodo preproste: za razgibavanje, pretegovanje, poživitev in okrepitev telesa, sproščanje in pravilno dihanje. Ni potrebno predznanje. Vadba je primerna za vse starosti s kakršnokoli fizično zmogljivostjo.
7. TEK
PO LONČARIJI
Dolenja vas, 5. julij
Športno društvo “Lončar” Dolenja vse tekače, prijatelje teka in tiste, ki radi obiščete ta lepi košček naše prelepe Slovenije, ponovno vabi na tekaško prireditev, ki bo, tako kot vsako leto, prvo soboto v juliju. Start glavnega teka, ki sodi v sklop tekov Dolenjske 2008, bo ob 18. uri in 30 minut. Otroci štartajo po kategorijah ob 17. uri. Organizatorji, predvsem pa domačini, vas že z nestrpnostjo pričakujemo. Verjamemo, da se boste med nami ponovno dobro počutili. VABLJENI!
petek, 4. julij 8008
v Sodražici
08'
8. PSOGLAVSKA NoC
•POP DESIGN-N'DIVJA« •TURBO ANGELS»OGNJEMET»
sobota, 5. julij 2008j
DAN ŠPORTA fr VAŠKI VEČER
odbojka na mivki, nogometni turnir,...
nedelja, 6. julij 8008
TRŽNI DAN
z ansamblom FRANCA MIHELIČA pekel se bo “ SODRAŠKI VOL ”
Ob zaključku šolskega leta pridejo na vrsto tudi predstavitve različnih dejavnosti, ki potekajo na šoli med letom. Ena izmed takšnih je bila tudi predstavitev našega projekta MEDKULTURNI DIALOG.
Učenci 2. B razreda smo sodelovali z Ljudsko šolo iz Bekštanja na avstrijskem Koroškem. Sodelovanje je potekalo v slovenskem jeziku z mesečno izmenjavo ljudskih pripovedk, ki so značilne za naše in njihove kraje.
Zbirko koroških in ribniških pripovedk smo 2. junija tudi predstavili. Predstavitev je potekala v prepletanju z dramatizacijami ter prepevanjem slovenskih pesmic in plesov. Zelo so nas presenetili Korošci, saj so svojo predstavitev skoraj v celoti pripravili v slovenskem jeziku. Kot zanimivost naj navedem, da se ti otroci učijo slovenskega jezika, pa čeprav njihovi starši niso Slovenci.
Druženje se je nadaljevalo še v prostorih naše šole, zaključek pa smo organizirali v obori pri Lojzu Andoljšku v Otavicah, kjer smo si ogledali še njegov mini živalski vrt. Korošci so bili nad lepotami našega kraja zelo navdušeni in so zatrdili, da se še vrnejo.
Anica Tanko, učiteljica
Lojze Slak (desno) z ravnateuem koroške šole
ČE SLAKA NE BI BILO, TUDI DOPISOVANJE NE BI STEKLO
Kako se je vsa zgodba začela? Z legendarnim Lojzetom Slakom, saj sta se na njegovem koncertu srečali učiteljici Dana Metschina in Anica Tanko. Najprej sta šoli sodelovali v projektu izmenjave medvedkov, v letošnjem šolskem letu pa je sledila še brošura ljudskih pripovedk iz obeh krajev.
Šoli, ki sta se povezali, si nista samo kulturno različni, kajti na koroški pouk poteka dvojezično, in še to le do 10. leta. Ribniška je tudi veliko večja; berkštajnsko namreč obiskuje le 50 šolarjev, a njihov ravnatelj ugotavlja, da vse več staršev vidi prednosti in potrebo po dvojezičnem šolanju otrok. Tako izobraženi se lažje spopadejo z zahtevami evropskega trga, že v ranem otroštvu pa lahko nastanejo tudi kulturne povezave takega tipa, kot smo ga 2. junija videli v dvorani Ideal, kjer so se otroci obeh šol predstavili.
Ravnatelj France Ivanec je poudaril, da se je naša šola s tem neposredno vključila v aktivnost predsedovanja Slovenije EU, hkrati pa podprla vzgojo za strpnost do drugih kultur. Projekt je bil toliko medkulturen in razsežen, da mu je poleg ribniškega župana pozornost posvetil tudi veleposlanik republike Avstrije Valentin Inzko.
Trdi, da se Evropo gradi od spodaj navzgor in da prve vezi tkejo otroci. Dodal je, da je z veseljem prišel tudi v Ribnico, ker se z njo čuti povezan preko kiparja F. Goršeta. Ta je v njegovi rojstni vasi Sveče živel zadnjih 20 let in veleposlanik nas je povabil v muzej, ki so ga tamkaj zgradili v kiparjev spomin. Seveda ni obšel tudi evropskega prvenstva v nogometu, ki se je odvijalo na Avstrijskem, saj se je junija vse vrtelo le okrog žoge in tudi otroci so si lahko privoščili kak prost šolski dan. Ribniškemu ravnatelju je tako v spomin podaril kar majico z napisom, ki obeležuje nogometno prvenstvo, darilo pa je poslal tudi župan Berkštajna.
Sprejem avstrijskega veleposlanika (desno)
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
Novice iz Doline
Sirjenje izven naselij bo omejeno Kmetijski minister na obisku
V središču
Pokrajinski zemljevid Julija geografske označbe
Kulturne drobtinice
Nova knjiga Ace Jeranta Karel Škulj Srečanje oktetov Dan državnosti
JUNIJA
PIŠEMO:
4
5
6 7
8
8
9
10
Sezona jurčkov se je začela. Ivan Stupica s svojo bero.
Nespregledano
Novi poslovni koncepti
Usföi
Zabavne strani Pogled v preteklost
Ribnica prej in potem
Bralci pišejo Od vrtca do šole
Novi levstikovci



tno09 W
Po Dolini
Otavški praznik Kopa
30
31
BERA NA SV. PRIMOŽA DAN
V Dolenjih Lazih pri Ribnici je Ivan Stupica na dan, ko goduje sv. Primož,
9. junija, našel na svojemu ‘talu’ malo pred gozdom kar 8 čudovitih jurčkov. Niso se skrivali, pravi najditelj, ampak so bili vsi na slabih dveh kvadratnih metrih. Ko smo prispeli k Petkovim, kot se pri njih po domače pravi, jih je bilo samo še sedem, »ja, enega, naj večjega smo pojedli za kosilo. Bil pa je težak kar pol kilograma,« je navdušen in v smehu dejal Petkov Ivan. Preostalih sedem je skupaj tehtalo 1,82 kg, največji od teh pa 420 gramov. Vsi so bili čisto zdravi, lepi. Ivanje dejal: »Tako debelih še nikoli nisem dobil, pa sem jih veliko pobral.« in zakaj je pomemben sv. Primož, nas je zanimalo? »Ja, star pregovor pravi: ‘Če na sv. Primoža dež pada, jurčke seje in bo dosti gob’.« Po vremenu sodeč, jih bo letos veliko, in to obilnih!
Športni utrinki
Duatlonski podprvaki Evrope Odprto igrišče v Slemenih
Tekst in foto: Zdenka Mihelič
33
35
Ji
11
S
-ti
M'
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov
Naslov:
Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 30. julijj 2008
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v
našem glasilu.
D
Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. julija 2008 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Slovo devetletkarjev
Ml
3
Razprava o prostorskem aktu še vedno teče
POSAMIČNE GRADNJE IZVEN NASELIJ BODO REDKE
18 ha najboljših kmetijskih površin bo spremenjeno v stavbna zemljišča, 55 ha novih površin pa bo na voljo za gospodarstvo. Zidalo se bo praviloma le v strnjenih in obstoječih naseljih.
fl
D
0
p
2
Javna razgrnitev izvedbenega dela prostorskega akta se je dejansko zgodila prej, kot bi se lahko, ker okoljsko ministrstvo še ni izdalo pozitivnega mnenja, a Občina je želela odprto debato še v procesu nastajanja dokumenta, je dejal direktor projektnega biroja Struktura d.o.o. Jože Slak.
K pogovoru naj bi zdaj povabili tudi ca. 9 lokalnih strokovnjakov, ki so večkrat opozarjali na to, da so izločeni iz urejanja prostora, vsi ostali posamezniki pa se lahko glede svojih pripomb vsako sredo pozanimajo na občini, kjer jim bodo na vprašanja odgovarjali strokovnjaki iz omenjenega biroja. Razprava v centru Ideal 17. junija ni pritegnila tolikšne množice, kot jo je tista o strateškem delu, vseeno pa je bilo ponovno podanih nekaj zadržkov glede razvojnih izhodišč.
Ekonomist Jože Derganc, ki projekt vodi, sicer trdi, da so osnovne usmeritve plana pravilne, a bodo sledili še določeni popravki glede urejanja infrastrukture, kjer gre za večje posege v prostor. Domačinom se še vedno med najbolj problematičnimi posegi zdi obvoznica mimo Ribnice. Po vseh treh variantah naj bi tekla pod Malo goro, a arhitekt Janez Zobec dvomi, da je katera od njih idealna. »Industrijska cona Riko bo uporabna še 20 let, dolgoročno pa bi bilo dobro razmišljati o lokaciji izven Ribnice, recimo proti Otavicam,
Nemški ali Goriči vasi, kjer se površina vse bolj zarašča. Ta industrija že nasploh zamejuje stanovanjsko gradnjo Brega,
Dolenjih Lazov in Hrastja, ki so tako odrezani od zaledja, hkrati pa se jim bo z obvoznico še dodatno poslabšalo bivanjski ambient, ki je navezan na Malo goro.« Zobec se še vedno bolj nagiba k varianti pod Veliko JoŽE SLAK goro, »ker se tja Ribnica ne bo širila in so predvideni daljnovodi, plinovodi itd.«, a Struktura d.o.o. je proti temu, ker je tam naravni prostor veliko bolj ranljiv. Obvoznica bi morala biti po njihovem tesno povezana z gospodarsko cono, pritegniti bi morala čim več prometa ter delati kar se da malo škode.
Trasa sicer ni določena, to naj bi naredili s podrobnim prostorskim načrtom. Prav tako biro ni preučeval ekonomskega vidika, marveč le vidik razvoja prostora in varovanja okolja, je dejal Derganc. Za občinski proračun naj bi predstavljala čim manjše breme, ker se predvideva kratke povezovalne ceste, sicer pa se bo 10 km obvoznice delalo najmanj v dveh fazah. Po zadnjih podatkih, ki jih je župan navezal na prometno študijo, naj bi bila naj realnejša obvoznica od Žlebiča do lipovškega mostu. Začela bi se v Žlebiču, potekala pod Malo goro, za Hrovačo
's 1 f
WT’
Jože Derganc
(kjer naj bi bila urejena nadvoz in krožišče), poleg železniške proge do mosta Lipovec. Tam bi se obvoznica spet priključila na glavno cesto in po mnenju župana uničila najmanj rodovitnih polj, a do njene gradnje naj bi zaradi počasnih državnih postopkov preteklo še nekaj let.
Medard Pucelj je kljub vsemu pokritiziral način dela Občine, ki planov za razvoj ni najprej iskala npr. pri vaških odborih in bi tako bilo zdaj manj pripomb in lažje delo, vendar Struktura meni,
da ni še nič zamujeno. »Tega, da bi se šest veljakov na vaški ravni zmenilo, kako se bo vas širila, ni več. Razprava mora biti širša in bolj odprta, časa za pripombe pa je še dovolj,« je dejal Jože Derganc. Tudi projektnemu biroju v začetku ni bilo menda lahko, ker je razpolagal s premalo poglobljenimi izhodišči s strani Občine, »a smo kasneje izluščili bistvo.« Veliko od 390 pripomb posameznikov je bilo tudi upoštevanih, a le, če so bile v skladu s strokovnimi podlagami. Te določajo zelo veliko mešanih področij, kjer se bosta lahko odvijali stanovanjska in obrtna dejavnost, predvsem pa se bo poskušalo izkoristiti prostorske rezerve. Od 672 ha stavbnih zemljišč (4,4 % vseh zemljišč) jih je v občini 211 ha nepozidanih, ena tretjina našega področja pa je varovanega z Naturo 2000. Ta bo v začetku pomembno omejevala posege v prostor, dolgoročno pa lahko okolju prinese koristi in novo tržno nišo, je menil Derganc. Pomemben premik bo akt prinesel tudi v gospodarskem delu, saj naj bi sčasoma velika cona nastala le na področju bivšega Rikovega kompleksa. V treh letih bi lahko Občina pripravila že vse potrebne pogoje za investiranje, že v roku enega leta pa bi lahko prišli do nove gospodarske cone, je povedal Derganc. Ribniški prostorski akt naj bi imel po mnenju Jožeta Slaka celo vse možnosti, da bi bil sprejet med prvimi desetimi v Sloveniji.
Razpravo spremljala in fotografirala
Alenka Pahuue
1
V Ribnici smo nadpoprečni provincialci in ČEPRAV JE PROSTORSKI AKT SVOBODOMISELN, JE OKOLJE POLNO KONFLIKTOV. ZELO TEŽKO BO PRITI DO SKUPNIH REŠITEV IN TUDI OBČINSKA UPRAVA NIMA MOČNEGA URBANISTIČNEGA ODDELKA, ZATO PRIČAKUJMO POMOČ DRUGIH STROKOVNIH SLUŽB, JE DEJAL JANEZ ZOBEC. S TO PRIPOMBO SE JE STRINJAL TUDI DIREKTOR STRUKTURE D.O.O. IN DODAL, DA JE PROSTOR DOMENA JAVNEGA, ČETUDI SMO VSI LASTNIKI NEČESA.
Ravno zato se moramo naučiti obnašati se
DEMOKRATIČNO, KER LE NA TA NAČIN LAHKO VSI ZMAGAMO. V KORIST JAVNEGA INTERESA LAHKO VEČINA NADVLADA MANJŠINO IN TAKO BO LAHKO CESTA STEKLA SKOZI VRT SOSEDA, KI SE S TEM MORDA NE STRINJA, JE BILO SLIŠATI.
Iešeto
POLJA SE ZARAŠČAJO Z BLISKOVITO HITROSTJO
Kmetijski minister napoveduje učinkovit inšpekcijski nadzor
Srečanje z ministrom je gostilo posestvo Ugar, sprejela pa sta ga župan in poslanec
Izginjajo značilna slovenska krajina, rastlinske in živalske vrste, nas opominjajo v spotih, ki se predvajajo v medijih, in nič kaj drugačna slika se ne ponavlja v naših krajih, čeprav je v teku intenzivna komasacija zemljišč. Na slabe kazalce so opozorili kmetje in predstavniki institucij kmetijskega ministra Iztoka Jarca, ki se je z njimi 12. junija srečal na posestvu Ugar. Namen visokega obiska naj bi bil ravno izmenjava mnenj o aktualnem dogajanju te zelo zapostavljene panoge, na kar kaže podatek, da ima Slovenija najmanj poljedelskih površin na prebivalca v Evropski uniji. Ta trend je nezaustavljiv, napoveduje minister. Toda napake so kmetje našli tudi na samem kmetijskem resorju, ker po njihovem mnenju prostorski načrtovalci nimajo kvalificiranega odnosa do zemljišč. »Dva človeka sta premalo, da bi obvladala celo Slovenijo, medtem ko jih Zavod za gozdove zaposluje kar 750, čeprav gre za naravni habitat, ki se sam obnavlja,« je povedal Janko Debeljak s Kmetijsko svetovalne službe Ribnica.
Razprave so se večinoma udeležili kmetje iz okoliških občin, predvsem iz Velikih Lašč, ki se ubadajo z enakimi težavami kot drugod.
»V Laščah so šikare namenjene za trajno kmetijsko rabo, najboljša kmetijska zemljišča pa za stanovanjsko gradnjo!« Ministrstvo bi moralo svoje ljudi po Gačnikovem prepričanju večkrat poslati na teren, da bi se ugotavljalo dejansko stanje, »ne pa, da sedijo v pisarnah«.
Jarc trdi, da lokalne skupnosti izvajajo velik pritisk, da bi se pozidala kmetijska zemljišča, zato bo potrebno obstoječi zakon dodelati, prav tako pa tudi okrepiti oddelek za prostorsko načrtovanje. Išče se ne samo agronome, marveč gradbenike, geodete in geografe, ki bi lahko sestavili čimbolj popolno sliko oz. imeli pregled nad zemljiškim dogajanjem.
V naslednjem obdobju, za katerega Jarc domneva, da ga bo vodila ista koalicija, naj bi oblast ustvarila pogoje, da bosta kmetijstvo in gozdarstvo postala bolj konkurenčna. Razpisi naj bi bili bolj ciljno naravnani, povezovati se bosta morala tako industrija kot kmetijstvo, potrebni bodo dodatni ukrepi na področju kmetijske politike, boljše delo državnih služb in učinkovitejši inšpekcijski nadzor.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
Večer na vasi 3008 V petek, 35. julija
Dan pred kmečkim praznikom bo Športno društvo Velike Poljane organiziralo že 4. tradicionalni Večer na vasi. Letos smo povabili dramsko skupino Scena iz Dobrepolja, ki se bo predstavila z nizom skečev in z ostalim bogatim programom.
Prireditev se bo začela v petek ob SO. uri v Štruklovem skednju (Velike Poljane 19), kije na koncu Poljan v smeri proti Grmadi, za zadnjo hišo na levi strani ceste.
V skednju je velik in lepo ohranjen lesen pod, ki bo najprej služil kot oder, nato pa kot plesišče na družabnem srečanju z živo glasbo.
Kmetijstvo sicer v bruto družbenem proizvodu ne predstavlja KAKŠNE POMEMBNE POSTAVKE, A VSEENO POMEMBNO VPLIVA NA PODOBO KRAJINE, JE DEJAL JOŽE TANKO, KI JE VODIL POGOVOR Z MINISTROM. MNENJU SO SE PRIDRUŽILI TUDI RAZPRAVLJAVCI, MED DRUGIM UPOKOJENI KMET IZ VELIKIH
Lašč Milan TEkavec, rekoč, da od vasi do vasi leze gozd,
ZEMLJA PA SE VZDRŽUJE SAMO ŠE NA RAČUN SUBVENCIJ.
MILIJON DRŽAVNIH EVROV ZA KOMASACIJE
Med postopkom lastniki ne morejo poslovati z nepremičnino oz. zemljišči
Država bo za ribniško komasacijsko področje porabila milijon evrov, v zameno pa bo imela urejen kataster kmetijskih zemljišč, saj zdaj obstajajo velike razlike med dejanskim in vrisanim stanjem. Občina bo preko komasacij lahko uredila potno mrežo in ne bo potrebovala pridobivati soglasij za služnost v primeru urejanja kanalizacije, vodovoda ali ostale infrastrukture, pravi podžupan Vinko Levstek, ki na občini bdi nad tem področjem. Trenutno je odprtih 6 komasacijskih področij na 900 hektarjih, od tega je na štirih že pridobljeno 80-odstotno soglasje lastnikov (Breže, Sajevec, Bukovica, Otavice). Največje težave so po Levstkovem mnenju trenutno v Jurjeviči in Kotu, kjer so med 200 ha sporni le manj kot 3 ha, a bodo poskušali lastnike prepričati, da je poseg koristen. Ob koncu postopka bodo vsi lastniki prejeli izpisek, na katerem bo vrisana oblika parcele, določena njena dejanska raba in
flEŠEFO
vidni mejniki. S takim izpiskom bodo nato lahko uveljavljali razne subvencije.
Dokler pa postopek ne bo končan, ne bodo mogli trgovati z nepremičnino ali jo dedovati, in tako v Dolenji vasi lastniki že 6 let čakajo zaključek komasacije. Po besedah podžupana se Občina trudi pospešiti ga pri državnih organih, vendar naj bi bile tam ovira pogoste kadrovske menjave. Lastniki se morajo zavedati, da se s komasacijo ne rešuje vprašanje lastnine, marveč le ureja meje in potno mrežo, je povedal podžupan. Občina je do sedaj uredila že 16 km poti, preostalih 8 pa bo financirala država, ki se je finančno vključila v komasacije in jih bo po novem financirala do leta 2013.
Tekst in foto Alenka Pahuue
Podžupan Vinko Levstek
5
■ rxu 1KX1	aoiyvoixi
r* s ■ ci čara* s;
< PABERKI Z JUNIJSKE OBČINSKE SEJE
Zaključni račun za leto 2007 soglasno sprejet
Zaključni račun za leto 2007 so svetniki na junijski seji sprejeli soglasno, potem ko so dodali sklep, da naj predsednik Nadzornega odbora France Mihelič na naslednji seji pojasni poročilo odbora in obrazloži njegove sklepe, ker niso bili skladni z zapisnikom. NO sicer na delo pregledanih proračunskih porabnikov (lekarne, zdravstvenega doma, vrtca, Miklove hiše, glasbene in osnovne šole) ni imel pripomb, je pa med drugim sprejel priporočila, ki govorijo o tem, da naj se obrazložitve odloka o zaključnem računu piše v bolj jasni in preprostejši obliki, poenotena naj bodo navodila za poročila javnih zavodov in doda naj se konsolidirana bilanca Občine. Prav tako nivo transfernih dohodkov v primerjavi s sosednjimi občinami ne dosega primerljivega deleža v celotnih prihodkih.
Miha Klun seje dotaknil tudi dela Turistično- informacijskega centra, »ki je daleč od tega, da bi se vodil po načelih gospodarske aktivnosti«. TIC naj se zato po njegovem mnenju izloči iz Miklove hiše ter gre pod kako gospodarsko panogo.
Investitorji v bivši Kasarni lahko začnejo z gradnjo
Odslej bodo lahko z obnovo ali gradnjo objektov začeli tudi investitorji v bivši Kasarni, saj so svetniki potrdili arhitekturne smernice. Šest znanih vlagateljev naj bi se ukvarjalo z obrtno in storitveno dejavnostjo, smernice pa naj bi bile čimbolj prilagojene njihovim željam in potrebam. Menda se ni upoštevala le ena želja po ravni strehi, vse drugo je upoštevano.
Željka Valčiča je zanimalo, ali se bo ‘šlo na roke’ tudi vlagateljem v ostalih gospodarskih conah. Danilo Hočevar z oddelka za okolje in prostor je povedal, da investitorji v bivši Kasarni do sedaj sploh niso imeli dovoljenja za posege in je bil ta ukrep nujen. Enak problem je tudi v obrtni coni Breg.
Lekarna s
10.000 evrov za turizem
presežkom prihodkov za več kot 91.000 evrov
Lekarna Ribnica se lahko veseli izplačila povečane delovne uspešnosti v višini dobrih 45.000 eur, medtem ko bo preostanek porabljen za vzdrževanje stavb in opreme. Lekarna zaposluje 9 delavk, od tega 4 magistre farmacije. Že leto in pol deluje tudi podružnica v Sodražici, a analize kažejo, da ustvarja priman-jkljaj.
Občina Ribnica ima odslej tudi Pravilnik o sofinanciranju programov na področju turizma. Sofinancirale se bodo razne prireditve, akcije in brošure, za razpisano vsoto 10.000 eur pa bo lahko kandidiral vsak, ki ima registrirano turistično dejavnost. Benjamin Henigman je dejal, da se o turizmu pogovarjamo že 20 let, a ni učinkov, Janez Zobec pa meni, da je treba ljudi pripraviti na to, da se v turizmu sploh najdejo. Potreben je dober program, drugače bo sprehod po trgu še vedno nudil le pogled na prazne hiše in ga spremljal vonj po kebabu ...
Poraba proračunske rezerve je v domeni župana in za kaj se je leta 2007 največ porabljal denar? Za kape z logotipom Občina Ribnica, ki jih župan rad nosi na mnogih prireditvah in jih tudi redno podarja, ca. 3515 eur, ter za sanacijo sanitarij v občinski stavbi 3689 eur. Sledijo sofinanciranje proslave območne organizacije NOB, nabava športnega kompleta za mali nogomet, pokroviteljstvo grajskih večerov, organizacija koncerta New Flamenco Orchestra in nadzor Stanbiro, če omenimo le tiste račune, ki so presegli mejo tisoč evrov.
Svetniki za južnoslovensko pokrajino
Župan je podal sklep o pokrajini, po katerem v 3. točki podpira umestitev v osrednjeslovensko pokrajino, »vendar ocenjuje, da bi lahko še lažje uveljavljala svoje interese, če bi bila osrednjeslovenska pokrajina manjša in bolj homogena.« Ravno ta točka je razburila svetnike, še posebej Janeza Zobca, ki je dejal, da tako meglenega sklepa nikoli ne bo podprl. »Jasno moramo povedati, za kaj smol« Miha Klun je sprva zagovarjal stališče, da moramo biti taktni pri izoblikovanju stališč, a se je potem strinjal z večino, da moramo biti proti osrednjeslovenski pokrajin, če hočemo s tem vladi dati jasen signal, da smo za lastno, južnoslovensko pokrajino. Benjaminu Henigmanu še vedno ni jasno, kako nam ni uspelo zlobirati lastne pokrajine, a mu je Klun odvrnil, da se je to poskušalo do zadnjega trenutka. »A cela opozicija je bila a priori proti, zato smo ostali pri kompromisu - osrednjeslovenska pokrajina.« Henigman je prepričan, da minister Ivan Žagar ni opravil ‘izpita’, poslanca Tanko in Drobnič pa se nista izkazala pri lobiranju.
Spremljala ALENKA PAHUUE
OSREDNJESLOVENSKA POKRAJINA SE NE ŽELI ZDRUŽITI
Občine so se na referendumu zelo razdelile, tudi ribniško-kočevsko področje
Glasujte po svoji vesti, je bil napotek ribniškega in sodraškega župana potem, ko sta se vrnila s srečanja 15 županov, ki je bilo 12. junija na Vrhniki. Kakorkoli se boste odločili, ne bo slabo za nadaljnjo usodo ribniško-kočevske regije, saj naj bi bilo tudi vladi jasno, da je v odločanje poslala preobširno osrednjeslovensko pokrajino. Ta naj bi segala od avstrijske do hrvaške meje, v njej pa so ostale občine, ki naj ne bi zadovoljevale kriterijev za ustanovitev lastnih pokrajin. Ta brisani prostor sta poskušali zapolniti stranki SDS in SLS, ki sta v zadnjem trenutku vložili amandma, po katerem bi se v novo pokrajino združile občine od Polhovega Gradca, Logatca, Vrhnike, Cerknice, Grosuplja do Ribnice in Kočevja. Taka pokrajina naj bi nosila ime Notranjsko - dolenjska, bila pa bi ena izmed revnejših v državi, zato si župani omenjenih občin obetajo več denarja za razvojne projekte. Še pred 22. junijem je zaživela ideja tudi o Kamniško-zasavski pokrajini, tako da se je osrednjeslovenska pokrajina že razdelila, volivci pa so to na referendumu le še potrdili. Množično so ga bojkotirali, občine pa so imele zelo deljena mnenja.
REZULTATI REFERENDUMA
(23. 6. 08; SLO volil, udeležba 10.94%)
Volil.udeležba Ribnica 15.54% Sodražica 16.38% Kočevje 11.17%
L. Potok 21.69%
ZA PROTI 63.23% 36.77% 55.26% 44.74% 31.04%	68.96%
23.54% 76.46%
Kriteriji za ustanovitev lastne pokrajine so se precej spreminjali in če je bila najprej v igri številka 100.000 prebivalcev na pokrajino, je nazadnje krožila številka 150.000, čeprav te meje že zdaj ne dosega kar nekaj predlaganih pokrajin. Iz igre je brez posebnih pojasnil, ki bi jih slišali v javnosti, izpadla ideja županov, da se ustanovi samostojna pokrajina od Barja do Kolpe in mnogi to pripisujejo slabemu lobiranju vseh treh
s
Rešeto
tukajšnjih poslancev: Drobniča, Tanka in Vebra. Slednji je bil tudi edini, ki je ljudi pozval, naj na posvetovalnem referendumu glasujejo proti predlagani osrednjeslovenski pokrajini, ker bi to pomenilo, da jasno dajejo znak, da ustanovimo drugo pokrajino.
Katera je to, je bilo razvidno na zadnji seji ribniškega občinskega sveta, ker so svetniki soglasno potrdili sklep, da smo za južnoslovensko pokrajino. Tudi oni so nato predlagali, naj občani glasujejo proti osrednjeslovenski pokrajini, a tak sklep so izdali šele tri dni pred referendumom. O tem, ali to pomeni, da so tudi za najnovejši predlog o notranjsko dolenjski pokrajini, pa ni bilo govora.
Predlagana pokrajina je po svoje delana na silo. Notranjska je vseskozi želela svojo pokrajino in ni bila zainteresirana, da se priključi ribniško-kočevskemu področju. Ravno tako so taktizirale občine iz obljubljanskega obroča, ki si Ljubljane sicer niso želele v isti pokrajini, a tudi k nam niso hotele. Jug se jim zdi vseeno geografsko preveč oddaljen in z njim nimajo pretiranih povezav. Tako kot se je nam zdelo oddaljeno Novo mesto in je bila naša subregija proti dolenjsko belokranjski regiji - razlog naj bi bila oddaljenost, ni zgodovinskih povezav in ne prometnih tokov. Enake zadržke imamo zdaj lahko do polovice notranjsko dolenjske pokrajine, a vprašanje je, koliko manevrskega prostora nam je za odločanje še ostalo. O sedežu pokrajine na Vrhniki ni želel govoriti še noben izmed 15 županov (povabljenih jih je bilo 22), a bržkone bo veljalo enako pravilo kot drugod. Največja, razvojno najmočnejša in Ljubljani najbližja občina, tako da se po tihem sklepa, da bi sedež prevzelo Grosuplje. Toda to so za zdaj le taktiziranja, kot so bili mnogi poskusi o sestavi naše pokrajine. Veliko prebivalcev ribniško kočevske regije je že na začetku intenzivnih procesov ustanavljanja pokrajinskega sistema trdilo, da nismo na seznamu najbolj zaželenih figur na slovenskem zemljevidu, ker smo že od nekdaj zapečateni kot od Boga pozabljena zemlja. Da nismo dovolj močni in ne prepričljivi. Tudi sedaj, ko naj bi bili ob koncu procesa, še ne vemo, kam nas bodo dali oz. ali nas bo kdo vzel. Zgodovinsko enotno področje, ki je geografsko povsem zaključena enota in največja v državi, si ne more izboriti lastne pokrajine.
Alenka Pahuue
JULIJA PRVI IZDELKI Z GEO < OZNAČBO ‘SUHA ROBA’
Projektni svet, ki se bori za pridobitev geografske označbe ‘suha roba’, seje 16. junija ponovno sestal po skoraj dveh letih, zato so člani ugotavljali, da se vsa zgodba dogaja prepočasi.
Zapletlo se je pri označevanju izdelkov, ki bodo pridobili geografsko označbo, ker naj bi se oblikoval enoten znak in naj bi izdelki ne nosili več nalepk ter ustvarjali zmedo pri kupcih. Dogovor z oblikovalcem še ni končan in tako zadeva še vedno stoji, čeprav naj bi do 15. julija komisija za dodeljevanje označb le-te že podelila 30 prosilcem. Prva podelitev je bila sicer mišljena že ob lanskoletnem sejmu, a nekateri izdelki niso ustrezali vsem kriterijem in so bili premalo estetsko dodelani. V tem času je prišlo celo do zlorabe nalepke, ker jo je izdelovalec prilepil na izdelek, za katerega ni dobil pozitivnega mnenja komisije in bo sledila sankcija.
Dogovor o enotnem nastopu izdelovalcev s pridobljeno geografsko označbo ‘suha roba' in konceptu promocije se bo tako sklenil nekje do konca tega leta in zaživel v prihodnjem. Ena izmed osnovnih tem bo tudi lokacija, kjer se bodo taki izdelki prodajali. Delno se za to lahko uporabi obstoječa muzejska trgovina, ki po besedah direktorice Miklove hiše že ves čas čaka na te izdelke, a bodo izbrani le tisti, ki bodo ustrezali kriterijem muzejske trgovine. Kje bi torej lahko bila osrednja promocijska trgovina v Ribnici, se je spraševal Janez Mate. Franc Jaklič je predlagal, da naj se uporabi trgovske kanale Kmetijsko - gozdarske zbornice, ki svoje izdelke že prodaja Mercatorju, sodraški župan Blaž Milavec pa meni, da bi bilo treba trgovski prostor najti tudi izven Ribnice in zajeti veliko širše geografsko področje.
Predvidene geografske označbe
Miha Klun je v pismu, ki gaje naslovil na projektni svet, predlagal, da naj se muzejska trgovina raje preoblikuje v osrednjo trgovino za izdelke geografske označbe suhe robe. »Blagovna znamka Muzejska trgovina se ohrani, pri čemer za izbor in prodajo teh artiklov ostajajo isti kriteriji kot do sedaj«. Osnovna ponudba naj bi se obogatila z izdelki z višjo dodano vrednostjo, za cenejše izdelke pa bi bil namenjen avtomat za suho robo Urban. Svet Miklove hiše je s Klunovo pobudo seznanjen, vendar meni, da po takšnem preoblikovanju to ne bi bila več muzejska trgovina, kot jo je zasnoval dr. Janez Bogataj.
Območna obrtna zbornica Ribnica kot nosilec projekta še vedno čaka tudi na potrditev poklica suhorobar, ker je vprašljiv uradni naziv. Suhorobar bi moral po definiciji obvladati 11 panog, čeprav so predlagatelji že v katalogu zapisali, da bi moral biti vsak naziv bolj specifičen, npr. suhorobar-pletar, suhorobar-posodar... OOZ zdaj od centra za poklicno izobraževanje želi pojasnila, zakaj postopek priznanja stoji, neuradno pa je sekretar Pavel Hočevar izvedel, da se zatika tudi zaradi želje OOZ, da bi se za suhorobarje izobraževali na srednji šoli v Kočevju. Podobne želje imajo namreč tudi drugod po Sloveniji, na primer v Veržeju, kjer se govori o obrtni šoli.
Malo bolje kaže rokodelskemu centru, ki naj bi nastal na Marofu. Trenutno občina posodablja dokumentacijo, drugo leto pa je mišljena obnova objekta, ki naj bi potekala v dveh fazah: 1000 m2 obnove starega dela in 700 m2 novogradnje. Projekt je vreden 1,4 mio EUR, od tega naj bi iz regionalnih razvojnih sredstev dobili 890.000 EUR in Center bi v obdobju petih let kot osrednja točka že lahko povezal vse rokodelske dejavnosti po Sloveniji, je dejal Janez Mate.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
Rešeto
-<
/
f 1
l>K<>e5 11 Psi ■< !
t GOREČI ŠKOF ANTON VOVK
Nova knjiga ribniškega kaplana Aca Jeranta
V zgornjih prostorih ribniškega župnišča je bila 6. junija predstavitev knjige s pomenljivim naslovom »Goreči škof«. Roman govori o škofu Antonu Vovku, ki se je rodil v Vrbi, v isti hiši kot France Prešeren (le 100 let kasneje), ter vodil ljubljansko škofijo v težkem obdobju, ki je nastopilo za Cerkev na Slovenskem v času komunizma. »Svojo neuklonljivost revolucionarni oblasti je drago »plačal«, saj so ga hotele takratne oblasti umoriti in so mu pripravile zažig, ki pa k sreči ni popolnoma uspel. Prav ta dogodek, ki tako zaznamuje Vovkovo življenje, je dal pričujoči knjigi tudi naslov.«
Na začetku predstavitve same knjige je vse pozdravil ribniški župnik in dekan Anton Berčan ter spregovoril o takratnem času, predvsem po letu 1945, ki je bil po njegovem mnenju hujši kot turški vpadi, ker so preganjali kristjane in duhovnike... Aco Jerant je preštudiral več knjig in dokumentov, pogovarjal pa se je tudi z ljudmi, ki so škofa poznali in doživljali takratni čas, ter pogovore prelil v knjigo. O knjigi in dosedanjem delu ribniškega kaplana je spregovoril Božo Rustja, urednik Ognjišča, kjer je knjiga Goreči škof tudi izšla. »Aco Jerant nadaljuje plemenito tradicijo slovenskih duhovnikov pisateljev, saj je izpod njegovega peresa prišlo več daljših leposlovnih del različnih žanrov in vsebine.« Med otroškimi so leta 2003 izšle, kot nekateri pravijo »najboljše šmarnice« z naslovom Serafinček izbere življenje, in leta 2006 Pes Tai na kmečkem dvorišču. Dalje knjige o sv. Frančišku Asiškem, pri katerem se pisatelj zelo navdihuje: leta 2001 Umbrijski biser 1, leta 2008 Umbrijski biser 2, pričakovati pa smemo tudi še tretji del tega romana. Roman o sodobnem življenju Razmišljanje za rešetkami z odličnimi fotografijami UbaldaTrnkoczyja je izšel leta 2003, zanj je pisatelj dobil navdih in snov ob srečevanju z zasvojenci v Piranu. S tematiko preganjanja Cerkve in vere se je Aco Jerant začel ukvarjati že pred leti, ko je v Ognjišču kot podlistek izhajal njegov roman Moč odpuščanja (leta 2004 in 2005). V prihodnji številki Ognjišča pa bo začel izhajati nov Jerantov podlistek na temo skrivnosti vesele
ga dela rožnega venca z naslovom Ki si ga Devica. V knjigi Goreči škof se je kaplan Jerant lotil zanimivega in »romana vrednega« življenja ljubljanskega škofa Antona Vovka. Pospremi ga od otroške zibelke na pot priljubljenega kaplana in ljudskega župnika, kanonika in ravnatelja semenišča pa vse do trenutka, ko pade nanj breme vodenja ljubljanske škofije v težkih časih po drugi svetovni vojni. »Kot lev se je boril za pravice svojih vernikov in Cerkve. Bil je res pravi pastir, ki svoje črede ne zapusti, ko jo napadejo volkovi. Se več! V bran svoje »črede«, če uporabimo svetopisemsko simbolično govorico, je zastavil svoje življenje«, je dejal Rustja.
Anton Vovk, škof in od decembra 1961 tudi nadškof, je umrl 7. julija 1963, leta 1999 pa se je pričel postopek njegove razglasitve za blaženega.
Najbolj značilen dogodek iz njegovega življenja, po katerem je dobil roman tudi naslov, je sramoten zažig^ na železniški postaji Novo mesto leta 1952. Škof jo je odnesel z opeklinami, ki so se mu zaradi sladkorne bolezni počasi celile. Je pa na sebi od takrat nosil vidna znamenja tega požiga »in postal resničen pričevalec za Kristusa.« Kot je urednik Rustja povedal, lahko naslov Goreči škof razumemo tudi kot tisti škof, ki je goreče opravljal svojo službo. »To je škof Vovk tudi bil. V težkem povojnem času je bil strelovod, ki je prvi »lovil« vse strele, ki so letele na Cerkev«. Tudi to Jerantovo delo odlikuje živ in neposreden slog, ..obogaten zlasti z odličnimi, neposrednimi in iskrivimi dialogi. Na predstavitvi knjige je sodelovala tudi Mladinska glasbena skupina I.K.S, ki je s pesmijo polepšala večer.
Aco Jerant (levo) v pogovoru s predstavnikom založbe
DUHOVNIK,
ORGANIZATOR,
POLITIK:
KAREL ŠKULJ (1883 - 1958)
Dvojna obletnica: 125 let rojstva in 50 let smrti je bila spodbuda, da se želimo v župniji Dolenjavas spomniti duhovnika, organizatorja, politika Karla Škulja.
Rojen je bil 10. aprila 1883 v Ponikvah pri Dobrepolju. V duhovnika je bil posvečen 15. julija 1907 v ljubljanski stolnici. Po novi maši je služboval najprej šest let kot kaplan v Loškem Potoku in eno leto v Ribnici. Nato je bil še pet let kaplan v Dolenji vasi, kjer je leta 1919 postal župnik in to uradno ostal vse do svoje smrti, 22. julija 1958 v Buenos Airesu. Dejansko pa je župnijo vodil do septembra 1943, ko se je zaradi groženj umaknil v Ljubljano. Po vojni je najprej deloval med begunci na Koroškem, leta 1948 pa je prišel v Buenos Aires, kjer je takoj organiziral dušnopastirsko in kulturno delo med Slovenci. Že kot kaplan v Loškem Potoku je po vzoru svojega učitelja Janeza Evangelista Kreka začel družbeno delovati, kar se je sčasoma razvilo v politično delovanje. Izkazal se je kot odličen organizator. V Loškem Potoku je ustanovil Izobraževalno društvo, Društvo tesačev, Orla, Vincencijevo konferenco, Šolarsko kuhinjo, Kmetsko zvezo, Živinorejsko zadrugo, Rafaelovo družbo, Ljudsko knjižnico ter organiziral klekljar-ski in gospodinjski tečaj. Zgradil je tudi Društveni dom, v Dragi pa Hranilnico ter posojilnico in javno knjižnico za Slovence na Kočevskem.
Že leta 1913 je bil izvoljen za poslanca v Kranjski deželni zbor. S tem se je začela tudi njegova politična pot. Leta 1920 je bil izvoljen tudi v ustavodajno skupščino v Beogradu. Poslanec je ostal do diktature 1929. Svoje politično delovanje je vseskozi razumel kot priložnost, da gospodarsko, socialno, kulturno in izobraževalno pomaga slovenskemu človeku. Kljub političnemu delovanju svojega duhovniškega dela in poslanstva ni nikoli zanemarjal.
8
Zdenka Mihelič, foto Anton Berčan
Hešbfo
Ko je 30. septembra 1919 v duhu svetosti v Novem mestu umrl župnik Franc Ksaver Vrbovšek, je bil kaplan Karel Škulj imenovan za župnika v Dolenji vasi. V 24 letih vodenja dolenjevaške župnije se je kot župnik neumorno prizadeval na dušnopastirskem, prosvetnem, socialnopolitičnem in gospodarskem področju.
SREČANJE OKTETOV PRI NOVI ŠTIFTI NAPOLNILO CERKEV IN SRCA
Nerazumljivo je, daje bil vsa ta leta Karl Škulj povsem zamolčan. Zato se ga ob 50-letnici smrti in 125 - letnici rojstva želimo spomniti z razstavo o njegovem življenju in delu, ki bo odprta v petek, 25. julija, po večerni maši ob 19.30 v prostorih župnišča v Dolenji vasi. Izpod peresa njegovega pranečaka dr. Eda Škulja pa bo izšla tudi knjiga o življenju in delu Karla Škulja, ki naj bi bila po načrtih takrat tudi predstavljena; v nedeljo, 27. julija, pa bo ob 10. uri maša zanj.
Vse, ki imate morda doma kakšne slike, dokumente ali kakšno zanimivo pričevanje o župniku Škulju, vabimo in prosimo, da nam jih posredujete oziroma posodite, da bi si mogli pridobiti in oblikovati čimbolj celostno podobo o njem. Hvala!
Vse je storil za versko in moralno oblikovanje svojih faranov. Ljudi je vabil in povezoval v razne družbe in bratovščine: Dekliška in mladeniška Marijina družba, Marijin vrtec, lil. red, Bratovščine sv. Družine, svete Uršule, svetega Rešnjega Telesa, svetega Rožnega venca, Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Zanje je prirejal različne shode, govore, duhovne vaje. Družine je z velikim uspehom spodbujal k posvetitvi Srcu Jezusovemu. Mlade je zelo spodbujal tudi k različnim dejavnostim v prosvetnem društvu. Zato je blizu župnijske cerkve kupil hišo in jo leta 1927 preuredil v prosvetni dom. Župnik Karel Škulj je pomagal ljudem tudi na gospodarskem področju. Zato je takoj po prvi svetovni vojni spodbujal organiziranje Nabavne zadruge, deloval je v Lesni in Gozdarski zadrugi. Ustanovil je Lončarsko in Rešetarsko zadrugo, ki je tudi z njegovo pomočjo veliko pripomogla k razmahu rešetarstva v Ribniški dolini. Imel je tudi veliko zaslug za izgradnjo občinskega doma v Dolenji vasi. Politično pa je bil vseskozi aktiven in pomemben član SLS.
Njegovo delo ni bilo vezano le na župnijo Dolenja vas, temvečje deloval tudi veliko širše. Ne moremo mimo njegovih izrednih prizadevanj za kočevske Slovence. Ustanovil je Slovensko stražo, s katero je povezoval Slovence na Kočevskem, ki so bili takrat v manjšini in precej ogroženi od Nemcev.
V	ta namen je pripravljal v različnih vaseh slovenski dan. Za njih je ustanovil tudi časopis Kočevski Slovenec in v Mozlju zgradil Narodni dom. Tako je odločilno pripomogel, da se Slovenci sredi nemškega okolja niso izgubili.
V	vsem svojem delovanju se je izkazal kot velik narodnjak. Bil pa je tudi oster nasprotnik liberalnih in komunističnih idej, ker je bil prepričan, da te za slovenskega človeka in slovenski narod niso dobre. Zato je v vojnem času za komuniste postal hud nasprotnik, ki bi ga bilo treba odstraniti. Večkrat so mu grozili, zato se je po padcu Italije umaknil v Ljubljano, po vojni pa najprej na Koroško in nato v Argentino. Komunistični režim je župnika Škulja po vojni s svojo propagando uspel prikazati kot narodnega izdajalca, vendar njegovo delo priča o nasprotnem.
Branko Potočnik
Rešeto
Okteti Dolenjske, Bele krajine in Zasavja se redno vsako leto srečujejo na koncertu v gosteh pri enem izmed sodelujočih. Tokratni gostitelj je bil Oktet Gallus iz Ribnice, ki je še osmim oktetom zaželel dobrodošlico v deželi suhe robe in lončarstva 23. maja v cerkvi Marije Vnebovzete pri Novi Štifti.
Tokrat so se zbranim pridružili tudi trije okteti od drugod - iz Ljubljane, Domžal in okolice. Vsi trije so imeli veliko željo, da bi sodelovali in ker so nekateri standardni okteti odpovedali sodelovanje ali prenehali z delovanjem, so lahko zapolnili vrzel. V Marijinem svetišču je vse pozdravil pater Filip, župan občine Sodražica Blaž Milavec pa se je Oktetu Gallus tudi zahvalil, da so za srečanje izbrali Novo Štifto. Devet moških pevskih zasedb se je predstavilo s po dvema pesmima, nabita cerkev zvestih poslušalcev pa je vsako nagradila z močnim aplavzom. Domači Oktet Gallus, ki je koncert odprl, je skozi kar 33-letno delovanje veliko nastopal po Sloveniji, bivši Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in Nemčiji. Nastopili so tudi v hiši Kernjakovih, ko je bil legendarni skladatelj Pavel Kernjak, katerega skladbe zelo radi pojejo, še živ. Redno se udeležujejo vseh srečanj oktetov, na srečanjih izbranih oktetov pa že nekaj let dosegajo lepe uspehe. Ob 30-letnici so izdali zgoščenko s 25 pesmimi, ki prikazujejo razvoj okteta skozi vso 30-letno dobo delovanja. Trebanjski oktet, ki se je predstavil kot drugi, deluje 28 let. Za seboj ima veliko priznanj ter številne nastope v občini Trebnje in izven nje, pa nastope na številnih revijah, tudi na reviji izbranih oktetov Slovenije. Posneli so dve zgoščenki. Vse to jim uspeva kljub številnim menjavam v zasedbi, od začetka poje samo še en član okteta, najmlajši po stažu pa ni v zasedbi niti eno leto. Naslednji nas je navdušil Oktet Jurij Dalmatin, ki se je ob ustanovitvi leta 1964 imenoval Boštanjski fantje. Danes spada med slovenske oktete z najdaljšim stažem. Lansko leto so bili organizator in gostitelj koncerta oktetov v Sevnici. Trnovski oktet se je predstavil kot četrti. Prvič so zapeli skupaj leta 1987 in vse do danes ostali zvesti prepevanju narodnih, posvetnih in sakralnih pesmi. Že leto po ustanovitvi so pod vodstvom profe-
sorja Jožeta Trošta (še pod imenom Oktet Zvon) posneli Božične pesmi in kolednice. Naslednji nastopajoči so bili na koncertu oktetov Škofijski fantje - šest nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije iste generacije (1988) iz cele Slovenije. Skupaj so začeli prepevati v drugem letniku gimnazije, koncertirali pa so doma in na prireditvah tudi v tujini, še posebej pa velja omeniti nastope v Filharmoniji, Cankarjevem domu in gostovanje v Nemčiji. Grajski oktet sestavljajo fantje, ki so pred ustanovitvijo radi prepevali podoknice dekletom širom po Moravški dolini, zdaj pa vsako leto pojejo v okviru grajskih večerov na gradu Tuštanj, ob božiču pa priredijo koncert božičnih pesmi v vrhpoljski cerkvi. Med letom nastopajo po Sloveniji, sodelujejo na revijah, kulturnih prireditvah, praznovanjih, pesem pa ponesejo tudi na Triglav, saj je njihov cilj uživati v prepevanju, spoznavati svet in širiti dobro voljo. Oktet Lipa Trebnje je nastal spontano iz skupine mladih ljubiteljev glasbe v januarju 1990, ko so želeli svojo ljubezen do ubranega fantovskega petja dvigniti na višjo raven in jo posredovati širšemu krogu poslušalcev. Izvedli so vrsto odmevnih samostojnih koncertov ter nešteto nastopov po Sloveniji, v televizijskih oddajah ter gostovali med rojaki v Berlinu. Lipa je bila tudi pobudnik in prvi organizator sedaj že tradicionalnega srečanja oktetov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki je tokrat preraslo te meje. Ob 10-letnici delovanja so izdali zgoščenko Zori rumena rž, ob 15-letnici pa drugo, z naslovom Zapojmo pesem. Kot predzadnji je nastopil Oktet Valvazor. »Prepevamo 22. leto - zunaj in znotraj, na suho in na mokro in vse sorte; se dobro razumemo in nimamo radi kakšnih velikih slavospevov«. Zadnji so nastopili Šentjurski fantje, oktet, ki bo revijo gostil prihodnje leto. Po petletnem premoru so se v mesecu marcu fantje KD Šentjurski oktet ponovno zbrali in pričeli z resnim delom. Novo zasedbo vodi profesor Tomaž Tozon. Želja skupine je gojiti slovensko narodno in umetno pesem ter jo na najboljši način posredovati čim širšemu občinstvu. Vse pesmi je organizator tonsko posnel in pričakovati je zgoščenko s tega koncerta, ki je s kvalitetnimi izvedbami napolnil cerkev na Brinovem griču.
Zdenka Mihelič Foto Metka Lesar
5'
;i/>e rxj i.isioim«!	rxj >1 r i - e: 111
inj i.i/si<»ki >i rxj>1 r i.i: i r i>■
»NAJ ZIVI NASA SLOVENIJA!«
Biti ponosen na svojo državo, jo ceniti in spoštovati
Ob 17. obletnici osamosvojitve Slovenije je 20. junija v dvorani centra Ideal potekala osrednja občinska prireditev ob Dnevu državnosti. Poleg župana Jožeta Levstka so seje udeležili poslanec in slavnostni govornik Jože Tanko, podžupan Vinko Levstek, občinski svetniki ribniški dekan Anton Berčan, veterani združenja vojne za Slovenijo, skavti in drugi povabljeni.
Pred proslavo je v župnijski cerkvi sv. Štefana župnik Anton Berčan ob somaševanju kaplanov daroval mašo za domovino. Na začetku so ob slovesnem vstopu v cerkev ribniški s kavlje prinesli slovensko, pa tudi evropsko, ribniško in skavtsko zastavo ter jih postavili ob oltarj. V pridigi je ribniški župnik Berčan poudaril Cankarjeve besede, izpostavljene že v uvodu v mašo, »mati - domovina - Bog. To so največje vrednote. To je temelj in vse tisto, za kar je vredno, da se človek v svojem življenju trudi in zahvaljuje. Smo na majhnem koščku pod Alpami. Toda če si majhen, še ne pomeni, da nisi trden. Želim si, da bi imeli v sebi več državljanske pripadnosti in da bi bili pripravljeni narediti kaj tudi za svojo državo ter se znali zanjo zahvaljevati.«
Nato se je proslava nadaljevala v dvorani Ideal, kjer je župan Jože Levstek izpostavil zgodovinska dejstva dogodka pred 17. leti ter dejal, da nam je uspelo povezati življenje in sanje in da smo lahko na državo ponosni. Slavnostni govornik Jože Tanko je izpostavil samo odcepitev Slovenije, kratkotrajno, a premišljeno vodeno vojno, našo uveljavitev v evropskem in mednarodnem prostoru in pospešeno gospodarsko rast.
"So se pa nakopičile tudi težave. Velika večina jih je nastala predvsem zaradi odločitev nek-danje politične elite. Z mnogimi se je povsem deformirala tranzicija. Preobrazba družbene lastnine v privatno je potekala zelo nepregledno, politično in protekcionistično, največkrat preko skrivnih družb brez javno znanega lastnika... Sedaj, ko smo zelo zaostrili zakonodajo in so začele delovati nadzorne institucije in preiskovalni organi, poskušajo prikrite lastniške spremembe legalizirati. Kot papagaji ponavljajo, daje vse potekalo zakonito." (iz govora J. Tanka)
Ob zaključku tečaja risanja, slikanja in kiparjenja
Kaj je abstraktno? Odnehati ali poskušati razumeti? Med drugim smo spregovorili tudi o umetnikovem boju s samim seboj.
Vidim mavrico, pot, barve, belo svetlobo, cilj ... Vse je tako preprosto. Pa je res?
... Motiv ni pojem, ki bi ga mogli zakoličiti in dokončno definirati. In likovna vsebina ni istovetna z vsebino likovnega dela v pravem pomenu besede, marveč je pojem.
In smo zaključili z junijem 2008. Na pikniku. Mar res? Ali je to morda le nov začetek?
In smo začeli z januarjem 2008. Likovno delo je sestavljen pojav, tako kot vsak drug rezultat človekove miselne dejavnosti. V tako imenovani upodabljajoči umetnosti, tj. v slikarstvu in kiparstvu, imamo v splošnem dve poti, po katerih se približamo likovnemu delu in ga dojamemo ...
Je šlo zgolj za likovno izražanje pod strokovnim mentorstvom akademskega slikarja in akademskega kiparja? Bilo je mnogo več kot le to, da je bila potešena želja po likovnem ustvarjanju in spoznavanju likovnega izražanja. Bil je beg iz vsakdana, druženje, pogovori, razmišljanje. Kaj je umetnost? Kaj je etika?
Udeleženka tečaja Mojca Jelušič
Mojca Jelušič: Venera, 2008
Mavrica
Mavrične barve izpodrivajo kaplje dežja.
V vijolični obleki na pot se odpravljam z iskalci zlata.
Umazana reka toku sledi, modra posteljnina mi zakriva oči.
Nemir zelene trate me v meglenem jutru zbudi, plevel podaja mi roke, da z njim zaplesala bi.
Letošnja modna - oranžna puščavo krasi,
božajo me žarki ledenega sonca, ledeno rumene dlani.
V rdeči vidim le kri.
Belo zlato se sveti, zlati.
Toda jaz nimam moči.
10
Isšero
Posebej se je dotaknil tudi političnih polov in sil, nezakonitih privatizacij ter nedeljskega referendumskega vprašanja o pokrajinah. Zaključil pa z mislijo: »Naj živi naša Slovenija.«
S poezijo, glasbo in petjem so sodelovali dekliška vokalna skupina pod vodstvom Simona Korošca, OŠ dr. Franceta Prešerna z učenkama Agaro Vučemilovič in Tejo Merhar, ki sta nam z recitacijo opisali mladost in sanje mladih brez ter glasbena šola s tangom kvinteta harmonik in Ano Levstek, ki nam je podarila Tarregovo Marijo. Sodelovali so tudi člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo.
V drugem delu večera smo se prepustili Ribniškemu pihalnemu orkestru, kije pod taktirko profesorja klarineta Jerneja Šmalca zaigral še svoj poletni koncert. Namenili so ga zaključku njihovega programskega leta in državnemu prazniku. Ker Slovenija končuje predsedovanje EU, so se odločili, da nas vse skupaj spomnijo tudi na našo lastno identiteto z glasbo slovenskih avtorjev. Orkester je bil kot vedno nagrajen z močnimi aplavzi, skoraj polna dvorana pa je bila v zahvalo deležna še Avsenikovo Na Roblek bom odšel.
Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ
KONCERT MAJNIŠKIH PESMI
Pevci in pevke Umetniškega društva Župnijski pevski zbor Ribnica pod vodstvom zborovodje Alojza Osvalda so 30. maja pripravili v ribniški župnijski cerkvi sv. papeža Štefana svoj letni koncert Marijinih pesmi, kajti mesec maj, ki seje zaključeval, je posvečen Mariji.
Kot vedno je tudi tokrat zbor navdušil zbrane poslušalce, med občinstvom je bilo celo slišati: »Ja, žal bi mi bilo, če ne bi prišel poslušati našega zbora. Užitek jih je poslušati, kako ubrano in lepo pojejo.
Med nedeljskimi in drugimi mašami jih le slišimo, vsaj na koncertu pa vidimo, kdo vse poje. Zares je bilo lepo.«
Prvi del koncerta je obsegal nekaj že znanih Marijinih pesmi, večinoma pa prvič tu slišanih.
Drugi del koncerta je začel moški del zbora, ki tudi sicer večkrat sam zapoje pri svetih mašah ali drugje. Močni moški glasovi basistov in tenorjev so tako še pomenljivejše zapeli nežne Marijine Slava Mariji (I. Hladnik), Marija, sonce ti (A. Vavken), Tebi, Marija, (L. Hafner) in priredbo znane pesmi Marija skozi življenje (I. Hladnik). Nato so se jim pred oltarjem pridružili ženski glasovi, in skupaj so mogočno zapeli še O, Marija, moja sreča (A. Mihelčič), Že slavčki žvrgolijo (A. Faist), Marija, majnik gre čez trate (V. Vodopivec), O Gospa, o mati moja, (S. Mihelič), Zdrava Marija (A. Schwab), Sonce že zahaja (F. Gruber) in ker zbora kar nismo mogli izpustiti iz svoje srede, so nam za bis
podarili še znano Z Bogom, dan’s, Marija pravi ter se skupaj z Marijo ob njenem mesecu poslovili. V prvem delu je zbor spremljal na klavinovi Aleksander Oražem, sicer tudi član zbora. Solisti na koncertu pa so bili Metka Lesar (sopran), Marijana Korošec (alt), tenorist Robert Kožar in basist Tadej Osvald, ki so s svojimi glasovi še dodatno polepšali doživetje večera, ko so nam skupaj z zborom spregovorili z najlepšo govorico sveta - s petjem.
DČ, Foto Tone Lovšin
ZAHVALA
PRIPRAVLJA SE NOV RAZSTAVNI IN PRIREDITVENI PROSTOR
Kersničeva kovačnica bo dobila novo vsebino
za vso pomoč pri organiziranju in izvedbi srečanja delovnih invalidov dolenjske in belokranjske regije v Sodražici. To srečanje prav gotovi ne bi tako lepo uspelo brez podpore naših donatorjev in prostovoljnega dela prizadevnih članov našega društva. Zahvalili bi se tudi vsem, ki so darovali za srečelov kakor tudi vsem nastopajočim in častnim gostom. Še posebej pa bi se zahvalili vsem, ki so se odpovedali svojemu honorarju oziroma najemnini.
D. I. Ribnica
Pogled se vam je verjetno že nekajkrat ustavil na stari kovačiji v Hrovači, kjer je v polnem teku njena obnova. Polona Lovšin s podjetja Riko d.o.o. je povedala, da je nekdanjo ključavničarsko delavnico Leopolda Kersniča odkupil Janez Škrabec in jo prenavlja v sodoben razstavni in prireditveni prostor. Tudi ime bo nosila po nekdanjem mojstru: Kersničeva kovačnica. Konservatorski program za prenovo je naredil doc. dr. Vito Hazler, kot arhitekt vodi prenovo Matjaž Deu, kovačija pa bo delovala pod okriljem Škrabčeve domačije.
V bližini, na nasprotni strani ceste od Škrabčeve domačije, je še ena stara hiša, ki bi rada dočakala obnovo. V njej bi rad Škrabec uredil manjši hotel in če mu bo uspelo dogovoriti se za odkup hiše, bo lahko nastal strnjen kompleks: domačija, skedenj, kovačija in hotel. In to v eni izmed najlepših etnoloških vasi na Slovenskem, kot so ugotovili na Turistični zvezi Slovenije.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
iBšem
n
■ l>irxjr'u>1 r n «. ■ r i>e
PODJETJA BODO KORENITO SPREMINJALA POSLOVNE KONCEPTE
Škrabčev skedenj gostil okroglo mizo o konkurenčnosti v y svetu multinacionalk-najpomembnejše so inovacije.
e
r
H
i
Z
0
Podjetniki ali pa večje gospodarske družbe si morajo zastaviti štiri ključna vprašanja, ko hočejo realno oceniti svoje možnosti za uspeh: Ali imam pravi in konkurenčen poslovni model? Ali imam pravi produkt in sem učinkovit? Ali nudim več kot konkurenčna podjetja ali pa igram na čustveno struno in prodajam zgodbo? In kako dober kader imam? Ne glede na vse, pa se 86 odstotkov od 1000 najuglednejših firm po svetu že zaveda, da bodo korenito spreminjale svoje poslovne koncepte in ta preobrazba čaka tudi Slovenijo. Naša država je preživela zahtevno tranzicijo, zdaj pa se mora soočati še z globalnim konkurenčnim okoljem in se dodatno usposabljati, je dejal Metod Dragonja, nekdanji gospodarski minister. Pri nas še ni prebojnih inovacij in radikalno novih produktov, če pa so, jih ne znamo učinkovito prodajati, nas je podučil Boštjan Ložar, ki že 15 let primerja slovensko podjetništvo s svetom multinacionalk. Njegov izrek si je najbolj vtisnil v spomin tudi Janez Škrabec, ki je tokrat prvič sodeloval kot udeleženec okrogle mize, in prisega na misel, da smo živeli v najboljšem socializmu in imamo vse možnosti, da živimo tudi v najboljšem kapitalizmu. Toda po Ložarjevem prepričanju moramo najti izviren koncept, okrog njega speljati aktivnosti, ki ga podpirajo in delajo neponovljivega, ter se čim prej internacionalizirati. Kar pa je za Slovence nekoliko težje, so ugotavljali razpravljavci. Mi zelo radi potujemo, a se tudi vedno vrnemo, menda tudi zato, ker smo navajeni lagodnega življenja, ki ga marsikje drugje več ne najdemo. Ima pa vsaka družba drugo logiko in modeli niso prenosljivi, je ugotovil Aleksander Zalaznik, ki se ponaša s podjetjem Danfoss Trata d.o.o. Potem ko so prenehali biti del IMV-ja in se jim ni bilo treba ukvarjati s privatizacijo, so se odločili za tujega kupca in imeli so srečo, da je
Danfoss ravno iskal podobno firmo.
Danfoss Trata je postal kompetenčni center za določene izdelke in podjetje, ki ima eno najvišjih dodanih vrednosti na zaposlenega v Sloveniji - 108.000 EUR. Zalazniku se zdi bistvena njihova poslovna filozofija, ki temelji na zelo dobrem razvoju in dizajnu izdelkov ter stroškovni učinkovitosti. Pa vendarle se morajo v svetu precej prilagajati, ker smo povsod največji problem ljudje oz. naša prilagodljivost. Kadar prevzameš drugo firmo, je zato najbolje postaviti sistem od začetka, drugače tako kot Danfoss naletiš na Fince, ki radi delajo po svoje in izkoriščajo prednost težko razumljivega jezika... Poljake, ki bi radi vse na novo izumili ... ali Kitajce, ki so v principu še najlažji, meni Zalaznik: poslušajo z odprtimi ušesi in naredijo, kot lastnik hoče - Konfucijeva logika.
Azijski način razmišljanja, ki za razliko od zahodnjaškega išče pozicijo na trgu, ne pa cilja, je v gospodarstvu tudi veliko bolj fleksibilen. A največjo prednost v svetu prihodnosti bodo imela podjetja, ki bodo znala delati inovacije, ter multinacionalke, ki bodo ob tem vzpostavile učinkovite sisteme vodenja, meni samostojni strateški raziskovalec Ložar. Riko d.o.o. sicer še ni globalno podjetje niti nima teh teženj, a po marsikaterih kazalcih po mnenju njegovega direktorja presega multinacionalke. »Pomembno je, da smo uvedli inovacije in da smo se usmerili na trg, ki ga obvladujemo že 30 let,« je dejal Škrabec, katerega moto je globalno vodenje projektov in iskanje novih priložnosti. Tudi tiskanje vinjet, ki so jih na okrogli mizi omenili.
J. Škrabec, A. Zalaznik in S. Šmuc
B. Ložar in M. Dragonja
A najvrednejšo blagovno znamko v Sloveniji ima še vedno Gorenje, ki ga večina kot edinega prišteva h globalnim podjetjem. Kar je znak in opozorilo ostalim, da morajo spreminjati svoje koncepte na 3 ali 5 let, ker se čas tako hitro spreminja, je svetoval Boštjan Ložar. Globalizacija niti ni nujno nekaj slabega, le izboriti si moramo svoj prostor pod soncem in biti nekaj drugačnega, kajti drugačno in izvirno je produkt, ki na svetovnem globalnem trgu dosega najvišjo ceno.
Spremljala in fotografirala ALENKA PAHUUE
VODOPIVSTVOJE NAČIN ŽIVLJENJA
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec praznuje že 55 let in je poseben po tem, da pogosto menjuje pevce, saj ti po zaključku študija uberejo druga pota. Zbor združuje študente iz cele Slovenije, čeprav glavnino še vedno predstavljajo Primorci. A videli smo tudi naše ljudi! Zbor ima navado, da na svojih koncertih na oder povabi svoje bivše člane, če ti sedijo med občinstvom. 6. junija so jih našli tudi v dvorani Ideal, med drugim občinskega računovodjo Darka Lavriča, ki je nato z njimi tudi zapel. V zboru zdaj redno poje še en Ribničan, Aleš Lampe, tako da je bil koncert v domačem kraju veselo pričakovan. Pripravila ga je območna izpostava JSKD in čeprav bi lahko pritegnil več ljudi, predvsem pevcev, ki jim je ta zvrst kulture znana in blizu, je dosegel svoj namen in obeležil jubilej zbora še na tem koščku Slovenije.
AP, Foto Metka Lesar
F
STV0, TRDIJO ČLANI, IN TÄK0 SE JIM LAHKO ŠE LETA RO ODPODU VSAJ SIMBOUČNO NA KONCERTIH PRIDRUŽIJO
tudi bivši pevci. Zbor vodi Primož Malavašič, član Nacionalne komisije za glasbeno šolstvo, ki v Sloveniji in tujini vodi glasbene delavnice in seminarje. Še posebej odmevna so bila predavanja in delavnice o slovenski glasbi na dveh elitnih šolah v Južni Afriki. Z PAZ Vinko Vodopivec je na DRŽAVNEM TEKMOVANJU LETA 2005 IN 2007 PREJEL SREBRNO PLAKETO, NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU ADVENTNE IN BOŽIČNE GLASBE LETA 2006 V PRAGI PA ZLATO PRIZNANJE IN POSEBNO NAGRADO ZA DIRIGENTA.
Reše m
SKLEP
o izbiri izvajalcev kulturnih programov in projektov ter prireditev v letu 2008
I.	V letu 2008 bo Občina Ribnica iz proračuna sofinancirala naslednje izvajalce in njihove kulturne programe, projekte in prireditve:
REDNA DEJAVNOST KULTURNIH DRUŠTEV	Višina sofinanciranja
1.	KUD Ribniški pihalni orkester
2.	Društvo Oktet Gallus Ribnica
3.	Vaško turistično etnološko društvo HROVAČA, Dramska skupina
4.	UD Župnijski pevski zbor RIBNICA
5.	KUD Gallus Ribnica, Nonet Vitra
6.	Društvo mažoret in plesalcev Ribnica
7.	Društvo podeželskih žena Ribnica, Ljudske pevke
8.	KUD Sveti Gregor, Dramska skupina
9.	KUD Sveti Gregor, Mešani pevski zbor
10.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Dramska skupina
11.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Otroška folklorna skupina LONČKI
12.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok
13.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Moški pevski zbor Lončar
14.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Dekliška vokalna skupina
15.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Zasedba »d’GAMABIS«
3.197,81 EUR 1.260,14 EUR 1.557,41 EUR 1.764,88 EUR 902,90 EUR 1.194,77 EUR 1.619,37 EUR 1.310,73 EUR 1.026,53 EUR
1.070.01	EUR 1.179,99 EUR
1.336.02	EUR 942,97 EUR 663,32 EUR 971,11 EUR
KULTURNI PROJEKTI IN PRIREDITVE	Višina sofinanciranja
1.	Društvo mažoret in plesalcev Ribnica	Zaključna revija ribniških mažoret	300 EUR
2.	Društvo mažoret in plesalcev Ribnica	Božična prireditev ribniških mažoret	300 EUR
3.	KUD Ribniški pihalni orkester	Samostojni koncert z gosti	500	EUR
4.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas	Materinski dan	300	EUR
5.	KUD F. Zbašnik Dolenja vas	Miklavževanje	300	EUR
6.	KUD F. Zbašnik Dol.vas, Otr.folk.skup.Lončki Udeležba na otr.folk.taboru 400 EUR
7.	Vaško tur. etnološko društvo Hrovača	Miklavževanje - Božiček	500	EUR
8.	Vrtec Ribnica	Gledališka predst.v Veselem dec.	300 EUR
9.	Osnovna šola Ribnica	100-letnica Deške šole	200	EUR
10.	Pustno društvo Gor.vas, Rib. fantje	Knjižno delo »Vsi smo šeme«	700	EUR
11.	Športno društvo Velike Poljane	Prireditev »Večer na vasi«	200	EUR
12.	Društvo VETER Breg	Igra Willingrain ali Grad na Bregu	700 EUR
13.	Turistično društvo Grmada	Tekmovanje harmonikarjev	300	EUR
URADNE URE UPRAVNE ENOTE
Upravna enota Ribnica obvešča, da bodo v skladu z Uredbo o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 115/2007, 122/2007), Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007 in 31/2008) ter Soglasja k drugačni določitvi delovnega časa, poslovnega časa in uradnih ur v UE Ribnica, ki ga je izdalo Ministrstvo za javno upravo pod številko 020-59/2008/2 z dne 10. 4. 2008, potekale uradne ure za poslovanje s strankami po naslednjem razporedu:
Na sedežu Upravne enote Ribnica, Gorenjska c. 9,	Ribnica:
ponedeljek	od	8. do	12. in	od	13.	do 15.	ure
torek	od	8. do	12. in	od	13.	do 15.	ure
sreda	od	7. do	12. in	od	13.	do 17.	ure
(sprememba!)
petek	od 8. do 13. ure
prva delovna sobota v koledarskem mesecu oz. druga sobota, če pride prva na državni praznik ali drugi, z zakonom določen dela prost dan, od 8. do 12. ure.
Na Krajevnem uradu Loški Potok:
torek	od 8. do 12. in od 13. do 15. ure
H. Izbrani izvajalci morajo v roku 30 dni po dokončnosti sklepa o izbiri z Občino Ribnica podpi-	Krajevnem uradu Sodražica :
sati pogodbo o sofinanciranju javnega kulturnega programa oz. projekta.
četrtek	od8. do12. in od 13. do 15. ure
Obrazložitev
Na javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Ribnica v letu 2008, ki je bil objavljen v občinskem glasilu REŠETO dne 28. 3., je prispelo skupaj 24 vlog; od tega je 5 vlagateljev kandidiralo samo za redno dejavnost, samo za Projekte in prireditve 9, za obe zvrsti pa 10 vlagateljev, ki so ponudili v izbor 38 projektov oz. Prireditev. Dve vlogi sta bili izločeni iz postopka, ker ne izpolnjujeta razpisnih pogojev in zaradi nepravilne prijave.
V razpisnem postopku je bilo ugotovljeno, da so bile vloge iz izreka odločbe pravočasne in popolne oz. so bile dopolnjene v predpisanem roku ter da vlagatelji izpolnjujejo razpisne Pogoje.
Vse vloge je pregledala strokovna komisija ter jih ocenila in ovrednotila na podlagi določil in strokovnih meril veljavnega pravilnika. Pripravila je predlog za izbor programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in razdelitve razpoložljivih proračunskih sredstev. Razpoložljiva proračunska sredstva za ljubiteljsko kulturno dejavnost po razpisu v letu 2008 znašajo 25.000 EUR, od tega 20.000 EUR za redno dejavnost kulturnih društev ter 5.000 EUR za kulturne projekte 'n prireditve. Redna dejavnost kulturnih društev je vrednotena v skladu z veljavnim točkovnimi merili pravilnika, kulturni projekti in prireditve pa so izbrani glede na javni interes, vsebinsko učinkovitost ter kulturni in promocijski pomen občine. Kulturno društvo Gollivvog in Vaško etnološko turistično ekološko, rekreacijsko društvo Breg se, glede na zvrst dejavnosti in veljavno registracijo dejavnosti, nista mogli umestiti v vrednotenje programa iz naslova redne dejavnosti veljavnega pravilnika, ampak v kandidaturo za izbor »projektov in prireditev«, saj sta izpolnjevala pogoje za sofinanciranje iz tega naslova.
Izvajanje uradnih ur v glavni pisarni in po telefonu (01/837 27 18) na sedežu Upravne enote, Gorenjska c. 9 v Ribnici, je vsak poslovni dan v:
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
od 8. do 15. ure od 8. do 15. ure od 7. do 17. ure od 8. do 15. ure od 8. do 13. ure
prva delovna sobota v koledarskem mesecu oz. druga sobota, če pride prva na državni praznik ali drugi, z zakonom določen dela prost dan, od 8. do 12. ure.
Na delovni dan pred dela prostima dnevoma, 24. in 31. decembrom, se poslovni čas in uradne ure na sedežu Upravne enote, Gorenjska c. 9 v Ribnici začnejo ob 8. in končajo ob 13. uri.
Uradne ure veljajo od 1. 7. 2008 dalje.
Postopek vodila Metka Tramte
Janez Henigman, univ. dipl. org. načelnik Upravne enote Ribnica
ZUPAN
Jože Levstek
RESiETO.RlBNliCAtÄs'^^^1
13
srvvv <>E/vv/..>«>>i/Yse<>
m ' i v//v 11 x/^z:
A dan črn je moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. Težko se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
/Gregorčič/
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega očeta
ANTONA ANDOUŠKA
iz Struške ulice 12, Ribnica
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Za izkazano skrb se zahvaljujemo dr. Jerankovi, osebju Zdravstvenega doma Ribnica in vsem delavkam socialne službe Ribnica.
Hvala tudi g. kaplanu Juretu Ferležu za lep mašni obred.
Ostal nam bo v večnem spominu.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Živel si v svetu narave,
tvoj moto življenja je bil ozdravitev,
toda bolezni nisi premagal
in poslovil si se le z očmi
in s stiskom rok.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, tasta in svaka
DRAGA ČEŠARKA
(1935-2008) iz Ribnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in stanovalcem bloka K.T. 13 za podarjeno cvetje in sveče ter ustno in pisno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala dr. Šmalčevi, sestri Franjgi in ostalemu osebju ZD Ribnica ter patronažni službi oz. patronažni sestri Jani Žagar za pomoč in nego v času njegove bolezni.
Hvala govorniku za poslovilne besede v imenu čebelarskega in ribiškega društva ter Komunalnemu podjetju Ribnica.
Lepa hvala g. Acu Jerantu za lep pogrebni in mašni obred ter pevcem za zapete pesmi.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, da med nami si.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
DANILA PIRNATA
z Velikih Poljan
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje, sveče in darovali svete maše. Hvala dr. Alenki Nadler Žagar, sestri Branki, Onkološkemu inštitutu, posebej dr. Eriku Breclju. Hvala župniku Antonu Masniku za mašni obred, GD Velike Poljane, Antonu Andolšku za ganljive besede, Zvezi vojnih veteranov Ribnica, ribniškim pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino ter komunalnemu podjetju Ribnica.
Hvala še enkrat vsem in vsakomur posebej.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
/4
Pelji'M*j/*4 na Marje/
Med nami so tudi otroci in ostareli, ki si ne morejo privoščiti počitnic, radoživega letovanja, druženja in blagodejnega vpliva morja. To pot za njih zbiramo sredstva. Na ta način bomo omogočili 500 otrokom in 100 starejšim iz socialno šibkejših okolij počitnice v naših letoviščih Debeli rtič in Punat na Krku.
Rdeči križ Slovenije prosi za vašo solidarnost. Vsak prispevek je dobrodošel.
Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 11-98990 ali pa pošljite SMS z besedo MORJE na 1919.
Vnaprej hvala za vašo dobrosrčnost in zaupanje.
www.rks.si/morje
‘Podjetji Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. Vrednost SMS sporočila je 1 €.
RESETQ.R1BN1CA
JVs’
SIQL.NET
Pred odhodom v tujino si uredimo tudi svoje zdravstveno zavarovanje!
Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-UPB3) objavlja OBČINA RIBNICA javno objavo za uradniško delovno mesto
Ne glede na to, v katero državo potujemo, za vse velja pravilo, da si moramo pravočasno urediti svoje zdravstveno zavarovanje, in sicer vsaj 4 dni pred odhodom v tujino. Vedno več zavarovanih oseb se tega tudi zaveda, saj je Zavod v letu 2007 izdal skupno 831.249 listin za tujino, od tega 665.905 evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja in 165.344 certifikatov.
Slovenske zavarovane osebe so med začasnim bivanjem upravičene do »zdravstvenih storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v drugi državi članici« (Uredba (EGS) 1408/71). Zavarovanim osebam zato svetujemo, da si pred odhodom v druge države članice EU in EGP ter v Švico preko samopostrežnih terminalov ali' preko interneta na naslovu http://www.zzzs.si elektronsko naročijo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
Zavarovane osebe prejmejo evropsko kartico brezplačno po pošti, in sicer v 3 delovnih dneh po podanem naročilu. Podlaga za pridobitev evropske kartice je urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in veljavna slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja. Evropsko kartico se izda praviloma za obdobje 1 leta. V primeru, da zavarovana oseba zaradi nujnega odhoda v tujino nemudoma potrebuje dokument za uveljavljanje zdravstvenih storitev v drugih državah članicah EU in EGP ter v Švici, lahko na območni enoti ali izpostavi Zavoda zaprosi za certifikat - papirno potrdilo, ki nadomešča evropsko kartico.
V	Hrvaški in Makedoniji lahko zavarovane osebe uveljavljajo storitve nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže, pri čemer morajo poleg evropske kartice zdravstvenega zavarovanja obvezno predložiti tudi spremni dopis z izpisom osebnih Podatkov. Navedeni dopis zavarovanim osebam pošlje Zavod po pošti skupaj z naročenimi evropskimi karticami. Zavarovanim osebam svetujemo, da si pred odhodom na Hrvaško in v Makedonijo navedeni dopis po možnosti tudi fotokopirajo.
V	Bosni in Hercegovini pa so slovenske zavarovane osebe med začasnim bivanjem upravičene do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči (tiste zdravstvene storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje zavarovane osebe), in sicer na podlagi listine z naslovom »Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v Bosni in Hercegovini«. Potrdilo se pridobi na Podlagi veljavne slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja, in sicer brezplačno prek interneta in samopostrežnih terminalov ali na območnih enotah in izpostavah ZZZS. Potrdilo se izda največ za obdobje 1 leta.
Z ostalimi državami Slovenija nima sklenjenega meddržavnega sporazuma, ki bi urejal področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da morajo zavarovane osebe v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v teh državah le-te plačati same. Na podlagi medicinske dokumentacije in originalnih računov pa bo Pristojna območna enota ali izpostava Zavoda v upravičenih primerih opravila povračilo stroškov v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
VIŠJI SVETOVALEC ZA OKOLJE IN PROSTOR
Z izbranim kandidatom bo po dokončnosti sklepa o izbiri sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s poskusnim delom 6 mesecev. Izbrani kandidat bo delo opravljal v prostorih občine Ribnica, Gorenjska cesta 3.
Delo se lahko opravlja v nazivu višji svetovalec I, višji svetovalec II. Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	Univerzitetna, tehnične ali družboslovne smeri, visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem tehnične ali družboslovne smeri,
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj,
•	znanje uradnega jezika; državljanstvo Republike Slovenije,
•	ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
•	imeti morajo opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in državni izpit iz javne uprave,
•	znanje uporabe računalniških programov (urejevalnikov teksta in dela s preglednicami),
•	znanje tujega jezika (angleščina, nemščina), vozniški izpit B - kategorije.
Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se upošteva čas opravljanja takega dela in stopnja izobrazbe. Zahtevane delovne izkušnje se skrajšajo za tretjino v primeru, da ima kandidat magisterij, doktorat ali zaključen specialistični študij oz. za eno leto, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Dela in naloge: vodenje, koordiniranje in nadzor dela v oddelku za okolje in prostor, sodelovanje z drugimi notranjimi organizacijskimi enotami, pripravljanje analiz, sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv, vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih, oblikovanje prioritet, obvladovanje področji občinskih cest, komunalne infrastrukture in drugih površin, usklajevanje pri pripravi programov dela in izvajanja dela gospodarskih javnih služb, vodenje projektov in investicijskih programov, nadzor nad izvajanjem programov s področja, priprava splošnih in drugih aktov ter strokovnih podlag, priprava prijav za razpise, priprava gradiva in organizacija sej odbora za okolje in prostor, priprava programskih izhodišč za sprejemanje prostorskih aktov in priprava smernic za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov, vodenje evidenc s področja, programi gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javna naročila in druge naloge.
Prijava mora vsebovati:
-	izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,
-	fotokopijo potrdila o izobrazbi in strokovnih izpitih,
-	opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj,
-	izjavo kandidata, da:
-	je državljan Republike Slovenije,
-	ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
-	zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
-	izjavo, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Ribnica pridobitev podatkov iz predhodne alinee iz uradne evidence.
Pisna prijava naj vsebuje tudi kratek življenjepis in navedbo o tem, katera druga znanja in veščine je kandidat poleg formalne izobrazbe pridobil, vključno z navedenima strokovnima izpitoma.
Pravice in obveznosti izbranega kandidata se bodo določile glede na uradniški naziv višji svetovalec II z možnostjo napredovanja v višji svetovalec I.
Izbranemu kandidatu bo po dokončnosti sklepa o izbiri ponujena sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Formalno nepopolne prijave se v skladu s 21. členom Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/2006) ne bodo uvrstile v izbirni postopek.
Kandidat naj vloži prijavo v pisni obliki, ki jo pošlje v zaprti ovojnici z označbo: “prijava na javno objavo - višji svetovalec« na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, in sicer do vključno 21. 07. 2008.
Za pisno obliko prijave se šteje tudi v obliki, poslani na elektronski naslov: obcina@ribnica.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom.
Kot pravočasno vloženo prijavo se šteje, če je vložena v roku, ki je določen v objavi javnega natečaja na spletni strani Občine Ribnica: www.ribnica.si.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Informacije o izvedbi javnega natečaja dobite vsak delovni dan na tel. 01/837 20 03 ali GSM 051 641 020, kontaktna oseba Janez Mate.
Občina Ribnica

!S
1
svojega Opla v akciji
Staro za novo. „„„mudi,«.
Samo od 12. do 21. junija.
i
Podarimo vam: do 6.000 EUR več za rabljen avtomobil obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto
Sano od IZ do 21.^Mia nate izjemno pribi nosi, da v akcji Staro zo novo svoj rob^en artoraoM zamenjale zn novega Opb. Čota vas ponudbo, ti je ne vel ji zamudili, zato tim prej obiščite vašega trgovca z vozi SOpei
; Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, Velike Lašče, 01 7881 999

blesli
čistilni servis • slikopleskarstvo • parketarstvo
Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si. E-pošta: info@blesk2.si
slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč
izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov
(parket, laminat, PVC,...)
.
vse vrste čiščenja
(generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog)
brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov
STEKlAWWß) HREN
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
Očala na recept tudi brez doplačila. Velika izbira sončnih očal in okvirjev priznanih znamk. Vremenske postaje (merijo notranjo in zunanjo temperaturo, vlago, tlak, kažejo lunine mene...)
NOVI MODELI
'sončnih očal
Tel.: 01/836 11 28
ponedeljek:
9-12, 1530 - 20 tor, sre, čet, pet:
9-14, 16-18
sobota:
9-12
Energijsko varčna okna - INLES
ZA IMIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE Večji prihranek energije in nižji stroški ogrevanja
les/aluminij okno
INOX distančnik v steklu
Ug = 0.5 W/m’K Uw <0.7 W/m’K
iE
rdtiml
slffi
M,	ISO-HA VARIOTHERM j	
		
	pvc okno	
j j?	Ug = 0.5 W/m’K Uw=0.7W/m’K	
	SI82P)	
Bogata ponudba oken vam na enem mestu omogoča nakup za vaše udobje in zadovoljstvo.
-	nizek koeficient toplotne prehodnosti Uw = do 0,7 W/m2K
-	različni materiali: les in les/aluminij in plastika
-	različne drevesne vrste, zasteklitev, barv ter velika izbira dodatne opreme	“	"	r
INLES d.d., Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si e-mail: info@inles.si tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331
^ [rj-j Vrhunska kakovost ililBS
STmy«.	priznana doma in po vsem svetu
MOTOMAN
O
o
tio.o.
Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov
		■-	: 'm		
			l , , , , - ' 'M	
VODILNI
SVETOVNI
PROIZVAJALEC
ROBOTOV
MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja
.varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic)
.tlačni liv
.čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže • paletiranja
Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja.
euro^ncap NOVA SEAT IBIZA.
eo™ KJER SE ZDRUŽITA LEPOTA IN TEHNOLOGIJA.
Fotografija je simbolična. Povprečna poraba: 4,5-6,61/100 km, emisije CO/ 119-1'j/g/km.	www.seat.si
Vaš trgovec z vozili SEAT:
JORAS CENTER, Pooblaščeni trgovec in serviser vozil SEAT	PORSCHE
Ob železnici 7,1310 Ribnica, Tel.: 01/83-69-045, E-mail: marija.joras@porsche.si	kredit in Leasing
immMMl NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE:
ZIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost stavbne površine 241 ni1, dvoriščem s 301 mz in z njivo v izmeri 292 m2, gozd v izmeri 9417 m2 in njivo v izmeri 1244 mr Cena za celotno posestvo je 31.300 EUR.
RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena
117.000	EUR, možnost zamenjave za stanovanje. RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 rti, gospodarsko poslopje v izmeri 57 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m2, ter ca. 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR.
KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena
163.000	EUR.
VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNICA ■ strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica, 9,30 x9.45 m2, izdelana do lil. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana,
ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena, cena je 95.000 EUR.
SODRAŽICA- center, stanovanjska hiša 227 m' parcela velikosti 1661 m’, zgrajena pred letom 1967, El. in voda v hiši, delno obnovljena, potrebna še dodatne obnove. Cena je 95.000,00 EUR.
ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od moija, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele BOO m2, 162 m2, hišne tlorisne površine. 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.400.000 EUR. STANOVANJA:
Ribnica - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007. v Izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR.
Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR.
POSLOVNI PROSTORI RIBNICA-blizu centra, poslovni prostor, trgovina v izmeri ca. 220 m2 in pisarne v izmeri ca. 120 m2, pomožni prostor v izmeri ca. 100 m2, vse v obratovanju, popolnoma obnovljeno, zgradba zgrajena leta 1968. Dokumentacija in vsa infrastruktura ter parkirišča urejena.
Cena 400.000 EUR + ddv.
GRADBENE PARCELE:
VELIKE LASCE - blizu železnice, 800m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenom gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. KMETIJSKE PARCELE:
RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR.
ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI:
RIBNICA- Jurjeviča, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri cca 770 m2, z večjim dv oriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m2 je 3,0 EUR.
Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodni in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje.
OPTIK


VrvarsKa 3 1310 Obilica TEL: 01/83 60 367

Delovni čas: vsaK dai) od 9t| do 1911 sobota zaprto
SERVIS GSM / UMTS
DELOVNI ČAS:
PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h
SOB: 8.30h -11.30h
hi
microeraJože Šilc S.p.
HrOVaČa 14A (v trg. cenim spaR)
1310 Ribnica
N95 ... 198,90€
K660i ... 68,90€ 6555 ... 78.90€ itSal in mnogo drugi .
HHp:	(Akcija MOBITEL)
Tel: 01/8373 116 Fax: 01/300 77 06 GSM: 051/358 762 051/358 760 E-mail: info@microera.si
Philips LCD TV sprejemnik
107 cm samo: 898 €
MOBITEL zastopstvo
POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH!
k Bluetooth prostoročne avto-inštalacije k Instant INTERNET od 13.90 EUR !! k Paketi: POVEZAN111, 33 ter 55
Www.mioroera.si
	FRAGMAT	Gradite, obnavljate,
	izolirka	opremljate?
Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje
Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika
>	RÖFIX zaključni ometi, notranji ometi, malte in lepila
►	BAUMIT zaključni ometi, notranji ometi, malte in lepila »WEBER zaključni ometi, malte in lepila
aou
weber
Gradbeni sistemi
Trgovina Sodražica
Cesta Majde Šilc 1, Sodražica
tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19.00. sobota: 7.30 do 12.00
www.fragmat.si
Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem.
Trgovina Cerknica
Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica
tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00

Megatron d.o.o. .Kolodvorska c.17,Ribnica Tel: 8362-627,GSM: 041/646-133 Del. čas : od 10-13 in 14-20'30 v soboto 9’30-12 in 17-19 ure
Slike so simbolične !
Prenosni računa'* že od 2® ^
Računalnik
sistemih
21990 £
LCD Monitorji že od ...184'90 €
Programska oprema

\1^


Windows XP Home SLO DSP.....€ 87,00
Windows XP Pro SLO DSP.....€ 132,00 MS OFFICE 2007 B.E. SLO ...€189,00	_
MS OFFICE 2007 SBSSLO... .€ 249,00	_ V a##
Vista Home Basic SLO.......€ 90,00
Vista Home Premium SLO.....€101,00 ^
Vista Business SLO.........€ 143,00
vista ultimate slo.........€204,00 Multifunkcijska naprava že od 79’90€
Vaša največja trgovina z računalniško opremo
[Ql rTs
VSO OSTALO PONUDBO LAHKO POGLEDATE NA STRANI
WWW-Sl FtiS-SI
NUDIMO TUDI UGODEN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME
Jggl MSI
BIOSTAR
Canon EPSON
Technology for Retail
@ LG
^ood
Business
Partner
www.volkswagen.si
Izredno bogata oprema!
Avtomatska klimatska naprava Climatronic,
večfunkcijski prikazovalnik,
tempomat,
sredinski naslon za roke,
trikraki usnjen volan,
radio z MP3 predvajalnikom
zunanji barvni paket s kromiranimi letvicami,
zatemnjene zadnje luči,
16-colska aluminijasta platišča Hockenheim s pnevmatikami 205/55 R 16,
porsche:
KREDIT IN LEASING
RANPELJ
»mail: damijon iondeJlOpoodie.d
^hranek velja za vozila Golf Edition s 16-colskimi aluminijastimi platišči Hockenheim. Porsche Sloven Slika je simbolna. Skupna poraba: 4,5-8,61/100 km. Emisije CO,: 119-205g/km. Števili
205 g/km. Število vozil in modelov je omejeno.

VOZILA HA ZALOGI
-	VW Fox 1.4 z vso opremo
-	VW Polo 1.2-70KM, 1.4-80KM ter 1.4tdi-80KM, Comfort & Style
-	VW Golf V 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM -akcija "EDITION"
-	VW Golf Plusi.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM-akcija "EDITION"
-VWTouran 1.9 tdi-105KM, Trendline
-	VW Eos 1.9tdi, 2.0 tdi, z veliko opreme
-	VW Jetta 1.9 tdi-105KM, Comfortline
-VW Golf Variant, 1.6,1.4TSI, 1.9TDI, 2.OTDI, Trendline, Comfortline, Sportline
-	VW Passat lim. in variant 2.0tdi-140KM, Comfortline in Highline z business in exclusive paketom
-	VW Sharan 2.0tdi-140KM, Sportline z family paketom, 7 sedežev,
-	VW Touareg V6 3.0 TDI, komfortni, funkcijski in vizualni paket, zračno vzmetenje...
PREDSTAVITVENA VOZILA
-	VW Polo GROSS 1.6-77kw, letnik 2008,avtomatska klima, radio MP3, dodatno zatemnjena stekla,
-	VW Polo BlueMotion 1.4 TDI-59kw, letnik 2008, klima, zelo nizka poraba goriva 3,8L/100km,
-	VW Golf V "EDITION" 1.9 TDI-66kw, Trendline, letnik 2008, krom paket, alu. 16",
-	VW Passat CC 2.0 TDI-103kw, nova tehnologija CommonRail, veliko dodatne opreme....
RABLJENA VOZILA
- VW Bora 1.9 TDI, letnik 1999, prevoženih 180.000km, Highline oprema, zelene kovinske barve

Razvili smo visoko kskovostno lossno bio hišo,
toda njene kvalitete ŠG izboljšujemo!
osvojili smo zahtevne in zanimive trge Evropske Unije in širše, pa ta zemljevid ŠG razširjamo!
Ustvarjamo skupaj z zanimivimi poslovnimi partnerji za prestižne naročnike, vendar ta seznam vztrajno dopolnjujemo!
Vplivamo na višje standarde zdravega bivanja, samo želimo si biti v tem še bolj učinkoviti!
oblikovali smo odličen kolektiv zaposlenih, s katerim uresničujemo vedno višje Cilje,
a neprestano iščemo nove sodelavce!
©
RIKO
RIKO HIŠE d.o.o., Lepovče 23, 1310 Ribnica, T (01) 8372611, (01) 8361095, F (01) 8369936, E info@riko-hise.si, W www.riko-hise.si
fW
J i
'mmi
/bvvvaJ(c^5
(J B I S T	O /
Ao| Kava za s seboj
že od 5. ure zjutraj
Naročila tudi na O41/534~777
S TEM KUPONOM V MESECU JULIJU od 5h do 7h KAVA
BREZPLAČNO
HÖRMANN
garažna in industrijska vrata
PRIDITE PO SVOJA VRATA
Sekcljska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hörmann, z motornim pogonom, montažo in DDV
-» 2375 X 2000 ■* 2375 X 2125 -* 2500 X 2000 -» 2500x2125
Pooblaščeni zastopnik:
HSRR
Sfere Metjai s.p. Goriča vas 86 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590
)SAT - antenski sistemi
Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769
NOVO
Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3!
UGODNO:
državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2.
pop A
«AOIOTIUVUMÄ H SIOVINUA
REFLEKSOTERAPIJA
Refleksoterapija je naravna metoda zdravljenja, ki so jo že v davnih časih uporabljali Indijci, Kitajci in Rusi. Slike masaže stopal so vklesane celo v hieroglife v Egiptu. Refleksoterapija je masaža oz. stimulacija refleksnih eon oz. točk na stopalih, ki so povezane z vsemi organi in funkcijami našega organizma. Znanstveno je dokazano, da se okoli refleksnih živcev, ki so povezani z obolelimi organi, naberejo kalcijevi kristali, ki zavirajo pretok živčnih impulzov in telesnih tekočin. Z globoko sproščujočo masažo - refleksoterapijo, odkrijemo občutljiva mesta, ki so povezana s patološkimi organi in sistemi ter tako stimuliramo imunski sistem in omogočimo procese samozdravljenja. Refleksoterapija je primerna za večino ljudi vseh starosti, od tistih, ki se želijo le sprostiti in si privoščiti telesno in duševno dobra počutje, kot tudi za ljudi z duševnimi in telesnimi težavami. Sem izkušena terapevtka z več kot desetletnimi izkušnjami v tujini in mednarodno diplomo.
KLASIČHA MASAŽA____________________________________________
Klasična masaža je bolj znana naravna terapija. Masaža pripomore k odplakovanju strupov iz telesa, koncentrira pa se na mišice in mišične vozle. Ko je mišica v delovanju, proizvaja mlečno kislino in če je prekrvavitev mišic slaba, se mlečna kislina zadrži v mišicah in povzroča nastanek majhnih brazgotinih v mišicah. Tako z leti mišica izgublja elastičnost. Masaža omogoča, da se mišice prekrvavijo in ohranjajo zdravje. Pri tem tretmanu uporabljam eterična olja.
PSIHOTEHAPIJA_______________________________________________
Imate težave psihičnega izvora? V tempu današnjega življenja je čedalje več ljudi podvrženih težavam psihičnega izvora. Zakaj ne bi težav z odnosi, duševnih stisk, žalosti in depresij premagali s pomočjo pogovora? Sem priznana psihoterapevtka v Sloveniji ter članica društva psihoterapevtov Slovenije. Doštudirala in delala sem v Angliji.
ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/ 824 047
POLONA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LAŠČE
GOSTINSTVO - TVR1ZEM
-|>t	1	Tel.: 01/8381 IBS aliOl/8361-868
P X/V* UrL-J	GSM: 031/760-697
Sprejemamo rezervacije za družinska srečanja
nmmB
'H ° ©(355Ö23	0023
BIRME
°cmio

o
OBLETNICE
„ „
POGREBSCINE
DOMIX ■ zaključna dela v gradbeništvu
Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11,1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947
•	druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...)
•	barvanje (vrat, balkonov ...)
•	druge osebne storitve
•	čiščenje stanovanj (čiščenje na domu)
Slikopleskarstvo‘BOJC
Peter Bojc,&p.
Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103
Akcija »Urejena S Ribniška dolina«
£
Spet se bliža čas, da lahko pokažemo lepe in urejene hiše in domačije, zato vas vabimo v že dobro poznano akcijo »Urejena Ribniška dolina«.
Že ustaljeno bo potekala pod okriljem Občine Ribnica, v sodelovanju s KSS Ribnica in Turistično informativnim centrom Ribnica. Oblikovana bo strokovna komisija, ki bo na podlagi ogleda ocenila najbolj urejene stanovanjske hiše z vrtom in domačije z dvoriščem. Ogledi bodo v drugi polovici meseca avgusta ali prvi polovici meseca septembra.
•Ti Ocenjevanje bo potekalo na podlagi vaših predlogov, zato je zaželeno, da sodelujete v čim večjem številu in tako opozorite na urejenost hiš in okolice. Predlagani kandidati bodo obveščeni, da so predlagani in seznanjeni z vsem potrebnim.
OPOZORILO ZA MALE OGLASE
Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo
Kriteriji ocenjevanja:
-	splošni videz hiše oz. domačije
-	urejenost vrta, gospodarskega poslopja
-	raznolikost rastlinja
-	skladnost objekta z okoljem
Prijave zbiramo:
•	na naslov: TIC Ribnica, Škrabčevtrg 23, 1310 Ribnica;
•	na tel.: 836 93 35
•	elektronska pošta: turizem.ribnica@siol.net
Prijavnico lahko dobite v Turistično informativnem centru Ribnica, na Škrabčevem trgu 23 in v časopisu Rešeto.
MALI OGLAS
PRODAM
Prodam jeklenki za argon in C02. Cena za kos je 100 EUR, ter kmečki plug za 150 EUR. Tel.: 041 / 395 132.
GOLES d.O.O., Trata IV/2, 1330 Kočevje
Računovodske storitve za s p., d.O.O. in društva. Dokumente po dogovoru lahko prevzamemo pri vas, jih obdelamo in vrnemo.
E-mail:Goles.kocevje@siol.net GSM: 041-446-706
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:
PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V AKCIJI »UREJENA RIBNIŠKA DOLINA« 2008
Ime in priimek.......................................
Naslov...............................................
Telefon..............................................
E mail...............................................
Podpis...............................................
Kategorije (obkroži):
1.	stanovanjska hiša z vrtom
2.	kmečko poslopje
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:.
Ime in priimek:
Pošta:
Izpolnjeni kujjon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov:
REŠETO, Škrabčevtrg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 18. julija 2008.
RESETQ.RmNlCA
■M
SIQL.NET
ANIN KVIZ
(pripravil Marko Modrej)
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekzü povezanega s pokroviteljem nagrad...
1. Uf, tale sopara, vročina, pa nogomet itd. Človek se kar ne more sprostiti v teh dneh. Za nameček vam bo dodatne vročine dal še tale kviz. Začnimo s čim drugim v teh dneh, kot nogometom. Evropsko prvenstvo, ki poteka v Avstriji in Švici, prehaja v sklepno fazo, mene pa zanima, če veste, katero mesto premore štadion, ki je izmed vseh gostiteljev prvenstva drugi po velikosti in ima kapaciteto 42.500 obiskovalcev?
N Dunaj D Basel R Innsbruck
2.
B
R
E
Bravo, kaj pa, denimo, kdaj je bil ta stadion zgrajen?
leta 1892 leta 1954 leta 2006
'5*9'
EURO
8. Zdaj pa dovolj o brcanju, gremo k Sv. Ani, kamor smo se namenili v soboto, 7. junija, s posebnim namenom, da se družimo in se na koncu v prijetni družbi poveselimo. Radiu Urban in trgovini Trim šport Tomas šport 2 je na pomoč priskočilo tudi PD Ribnica, ki je namenilo vlogo vodje pohoda...
P Martinu Žugu C Jožetu Levstku M Danici Cvar
9.
B
O
Š
Na pohodu, ki je imel kar pet dam z imenom Ana, smo s torto presenetili tudi Anico, ki je imela še rojstni dan. Slavljenka nosi priimek...
Nosan
Mihelič
Levka
3.	Če ste to vedeli, potem bo naslednje vprašanje mala malica. Katera udeleženka letošnjega Eura je doslej najuspešnejša reprezentanca?
P Italija U Nemčija K Španija
4.	Kaj pa, recimo, tole: Koliko golov je dala na dosedanjih prvenstvih stare celine slovenska reprezentanca?
D 0 G 4 E 7
Na kateri televiziji pa lahko v Sloveniji spremljate evropsko prvenstvo v nogometu?
R TV SLO H POP TV I TV3
10. Na pohodu nismo izpuščali označenih postojank na Ribniški naravoslovni poti, ki je vseh skupaj...
H 13 A 12 P 10
ompiši mi topom© h joh p@ip§ w toMioi slo srn dtephmho msftem©J§ db HB-pijsiMS-
IMudl pciMfaim litiiflteimi b@m® ztom® ÄiMö ® tepüh) DDsgmd]	Ämm ptod z dsxüikn m. feDjjtoii),, IkB jnh
►VW- i -N W>’ ^
6.	Še eno zanimivo vprašanje: Kaj menite, koliko posebnih mikrofonov so televizijci, ki pripravljajo TV prenose, namestili v travo na vsakem štadionu, za zvok žoge?
O 3 A 12
J Lepo te prosim, kje si pa to videl?
7.	Na vsakem izmed osmih štadionov pazijo tudi na višino trave, ki jo dnevno strižejo. Kolikšna sme biti njena višina?
N 23 milimetrov V en centimeter B Hja, tam nekje ‘dva centima’
pikfeimjsi l^DIl©
Pravilna rešitev 5. številke Rešeta je:
OKNA IN VRATA INLES
60 I«1
Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence:
Nagrade, vrednostne bone, ki jih tokrat poklanja INLES d.d., Ribnica, prejmejo:
Bon v vrednosti 150 EUR:
FANI LEVSTEK, Luisa Adamiča 4, 1310 RIBNICA Bon v vrednosti 100 EUR:
NEJC AMBROŽIČ, Žlebič 11, 1310 RIBNICA MARIJA LAVRIČ, Grčarice 31, 1331 DOLENJA VAS Bon v vrednosti 50 EUR:
TATJANA KOŠIR, Gornje Lepovče 83, 1310 RIBNICA KLEMEN PETERLIN, Jurjevca 21, 1310 RIBNICA
Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone boste prejeli po pošti.
resetq.rienk?a
«J^JlpL.NET
H
i rxjx/>e.;>i rxj/vx/si
Turistično društvo Grmada organizira
2. tekmovanje v igranju na klavirsko harmoniko
v nedeljo, 3. avgusta, ob 14. uri na Grmadi.
I
0
i
m
Tekmuje lahko vsak, ki je dopolnil 10 let. Vsak tekmovalec bo zaigral dve skladbi, ena mora biti slovenska narodna pesem, druga po lastni izbiri, zaželele so narodne, kajti tudi to je priložnost, da ohranjamo ljudsko izročilo. Tekmovalce bo ocenjevala strokovna komisija. Trije prvouvrščeni prejmejo denarne nagrade, vsi udeleženci pa spominske plakete.
Informacije na GSM 041/755 093 ali 041/663 972.
Prijavnica
za 2. tekmovanje v igranju na klavirsko harmoniko GRMADA 2008
Priimek in ime_______________________
Datum rojstva _______________________
Naslov	______________________
Telefon	______________________
Glasbena izobrazba____________________
Klavirsko harmoniko igram___________let
Na tekmovanju bom zaigral-a:
Naslov skladbe 1._____________________
2._____________________
Avtorja skladb__________________________
Udeležbo oz. svoj nastop bom 3. avgusta potrdil-a prijavni komisiji na prireditvenem prostoru. Prijavnico pošljite na naslov: TD Grmada, Velike Poljane, 1316 Ortnek ali na elektronski naslov: grafa@siol.net
Datum:	Podpis:
6. rekreativni kolesarski vzpon na Grmado
sobota, 2. avgust
Štartno mesto: Ribnica, izpred Trgovine in mesarije Ambrožič,
Opekarska cesta 1, sobota, 2. avgust ob 14. uri. Proga: Ravninska, gozdna, makadam, asfalt, 2 vzpona.
Potek proge: 42 km, Ribnica, Ugar, Dolenja vas, Rakitnica, Lipovec,
Otavice, Ribnica, Seljan, Grmada.
Višinska razlika Ribnica-Grmada 515 - 887 m. Udeleženci: Namenjena je vsem, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi.
Prijave: Uro pred štartom .
Startnina: 5 EUR, otroci do 10. leta 3 EUR. Cilj: Na Grmadi. Vsak udeleženec prejme spominsko majico in topli obrok.
Informacije: 041/663 972
ZV
VELIKO IGER IN ZABAVE
*
O
RIBNICA IN DOLENJA VAS
LUMPIJADA '08
Ob io.oo
ORGANIZATOR: Center za socialno delo Ribnica z izvajalkami FINANCER: Občina Ribnica
LUMPIJADA 2008
Center za socialno delo Ribnica v okviru preventivnih programov letos že 16. leto organizira tudi preživljanje počitnic za osnovnošolske otroke - Vesele počitnice, ki ga izvajajo prostovoljke - animatorke. Program je namenjen otrokom od 1. do 5. razreda devetletke. Financer programa pa je Občina Ribnica.
V času počitnic osnovnošolskim otrokom iz Ribnice in Dolenje vasi pripravimo raznovrstne delavnice, ki smo jih pred leti poimenovali Lumpijada. Ime so otroci zelo dobro sprejeli, zato smo se odločili, da tako poimenujemo zabavo za naše najmlajše nadobudneže. Lumpijada poteka dva tedna v mesecu juliju in dva tedna v avgustu. V Ribnici se delavnice izvajajo v Gradu, v Dolenji vasi pa na igrišču, in sicer vsak dan od 10. do 12. ure.
Program v Dolenji vasi na igrišču
Ponedeljek, 30. 6. - Lumpi - spoznajmo se
Torek, 1. 7. - Lumpi grafik
Sreda, 2. 7. - Lumpi slaščičar
Četrtek, 3. 7. - Lumpi skavt
Petek, 4. 7. - Lumpi v cvetličarni
Pon., 7. 7,- Lumpi nogometaš/ nogometašica Torek, 8. 7. - Lumpi oblikuje glino Sreda, 9. 7. - Lumpi - Indiana Jones Četrtek, 10. 7. - Lumpi pravljičar Petek, 11. 7. - Lumpi olimpijec
Ponedeljek, 28. 7. - Lumpi frizer Torek, 29. 7. - Lumpi popotnik Sreda, 30. 7. - Lumpi bowling Četrtek, 31. 7. - Lumpi kvizko Petek, 1.8.- Lumpi gre na piknik
Program v ribniškem Gradu
Ponedeljek, 30. 6. - Lumpi - spoznajmo se
Torek, 1.7,- Lumpi grafik
Sreda, 2. 7. - Lumpi slaščičar
Četrtek, 3. 7. - Lumpi skavt
Petek, 4. 7. - Lumpi v cvetličarni
Ponedeljek, 7.	7. - Lumpi nogometaš/
nogometašica
Torek, 8. 7. - Lumpi oblikuje glino Sreda, 9. 7. - Lumpi - Indiana Jones Četrtek, 10. 7. - Lumpi popotnik Petek, 11. 7. - Lumpi obišče VDC
Ponedeljek, 28. 7. - Lumpi bowling Torek, 29. 7. - Lumpi pravljičar Sreda, 30. 7. - Lumpi zdravnik Četrtek, 31. 7. - Lumpi dela mozaik Petek, 1.8.- Lumpi presenečenje
Kmečki praznik na Velikih Poljanah je prestavljen na 26. julij
Žal smo morali letos zaradi obilnih padavin 14. junija odpovedati prireditev. Opravičujemo se vsem, ki so kljub odpovedi zaman prišli na prireditev. V ŠD Velike Poljane smo sklenili, da bomo prireditev izvedli v soboto, 26. julija 2008 na travniku in igrišču poleg gasilskega doma na Velikih Poljanah. Razstava konj se bo pričela ob 14. uri (dogon konj na razstavo do 13. ure), sledilo bo spretnostno jahanje ob 16. uri in galopske dirke ob 17. uri.
V premorih med galopskimi dirkami se bodo izvajale kmečke igre.
Vabljeni!
ŠPORTNO DRUŠTVO VELIKE POUANE
RESETQ.RIBNICA

SIQL.NET
POGLEJ SE V ZRCALO IN POVEM Tl, KDO Sl ...
Skoraj pol stoletja je že, odkar so naši predniki 1. julija 1961 na pot pospremili prvo številko Rešeta na štirih straneh, ne vedoč, kako se bo obnesla med domačimi ljudmi. Nekateri so ‘občasni glasnik ribniške komune’, kije izhajal po potrebi, na pot pospremili z očitkom, da gre za mrtvorojenega otroka, a to so vendarle pomembni in nepogrešljivi zapisi, ki beležijo našo preteklost bolj, kot jo hranijo ustna izročila in naši šepavi spomini. To, kar je zapisano, je neizpodbitno obstajalo.
Ribniško Rešeto naj bi pred 47. leti »združilo vse tiste, ki jim je pri srcu razvoj naše komune«, piše v uvodniku. Rešeto naj bi postopno in kritično prerešetalo celotno dejavnost Ribniške do ine. »Naj Rešeto ne pusti skozi nečesa, kar bi bilo potrebno, da si podrobneje ogledamo, vendar naj ne ostanejo na rešetu brezpomembne stvari.«
Kritično distanco do napredka je včasih najlažje ohraniti s primerjalno analizo, ki vse razkriva. Se nam kaj pozna tega pol stoletja?
Poglejmo.
1. julij 1961, Št.1: Ribniška dolina in turizem - Predvsem imamo preskromno gostinstvo in premalo prenočitvenih kapacitet, in te, ki jih imamo, niso na taki višini, kot jih zahteva sodoben turizem. Z izgradnjo sodobnega hotela bi bilo rešeno tudi to vprašanje.
Junij 2008: Najbolj sveži vtisi s svetovnega prvenstva belgijskih ovčarjev kažejo isto sliko. 1000 udeležencev je spalo po polovici Slovenije, tisti pa, ki so spali tod okrog, so bili zelo razočarani nad drago prenočitveno ter pomanjkljivo gostinsko ponudbo. O hotelu se govori, ga pa še ni. 25. avgust 1961, Št. 2: Ribnica dobiva iz dneva v dan svečanejši videz. Priprave za 1. Ribniški festival, ki bo kot osrednja proslava ob 20. obletnici vstaje v ribniški komuni, so v polnem teku. Stari ribniški grad, do pred kratkim simbol fevdalizma in tlačanstva, postaja sedaj simbol napredka in kulturnega središča ribniške občine.
Junij 2008: Festivala že dolgo ni več, obujanje grajskih večerov se je začelo lani. Denarja za obnovo Gradu ni, vizij za njegovo obnovo pa nešteto. Fevdalov ni več, odšel je tudi blišč grajskega prizorišča.
10. september 1961, Št. 3: Ribnica včeraj, danes, jutri - Podeželje se je po vojni razmeroma hitro razvijalo, medtem ko sta Ribnica in Sodražica kot glavni središči precej zaostali za vsesplošnim razvojem. Tisti kadri, ki so ostali doma na vodilnih mestih, so, žal, dolga leta gledali na razvoj trga in okolice premalo perspektivno.
Junij 2008: Zgodovinski spomin priča, da so pred vojno Ribnico vodili trški možje in tako trgu omogočili razvoj do te mere, da se ga je spoštovalo kot osrednjega in pomembnejšega. Zadnja desetletja ga vodijo ljudje iz drugih naselij in mesto je po mnenju mnogih izgubilo svoj mestni značaj, postalo pozabljeno in zapostavljeno.
Primerjala Alenka Pahuue
Zapisi o Ribničanih
Iz zapisane besede pretekle dobe je v knjižici ‘'Dolenjska”, izdani I. 1938 pri založbi Merkur d.d. v Ljubljani, naveden zapis Janeza Trdine.
Ob tem branju bi bilo prav, da današnji Ribničani to s ponosom posredujemo dalje in se hkrati sami povprašamo, ali smo še dediči opisanega ribniškega karakterja ...
Ribničani
Prav krepak in koristen kvas so neobrtni dolenjski krajini okretni, na trgovino in vsak posel in dobiček prekanjeni Ribničani in Laščani.
Mnogo skupaj jih ne živi nikjer, ali posameznih najdemo precej po mestih in na kmetih. Brez njih ali njihovih naslednikov ni morda nobena večja občina. S spretnostjo in varčnostjo so si nekateri jako opomogli in obogateli. Tisti, ki so naseljeni po vaseh, spadajo med najpridnejše kmete v vsej župi in srenji. Sem ter tja so oživili kako obrtnost ali trgovino, ki je bila domačinom prej neznana. Tako n. pr. so mi pravili v Šentjerneju, da so lončarstvo v tamkajšnem okraju ustanovili Ribničani.
Dolenjci tudi dobro pomnijo, da so jim prinesli pred sto leti najprvi ribniški lončarji. Gospodinji, ki je od njih kaj kupila, so dali en ali več kosov za seme s poukom vred, kako ji ga je treba saditi in gojiti. Prejšna leta je romalo mnogo dolenjskih možakov v Ribnico in dalje na Goro gledat in poslušat zamaknjeno Lenčko.
Vsem tem potnikom se je priljubil čedni trg s krasno obdelanim obližjem in dostikrat sem čul iz njihovih ust resnično besedo, da bi bila dolenjska stran imovitnejša in srečnejša, nego je, ko bi se delalo in živelo v njej tako pametno, kakor se v Ribniški dolini.
Marjan Petek
1
0
F
H
3
<
Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve, ki so v sistemu Eventim. Za mesec julij
smo izbrali nekaj prireditev za vas:
- Evropsko prvenstvo plesnih in navijaških skupin,
5 - 6. julij, Hala Tivoli. Prvenstvo, polno energije in spektakularnih nastopov!
.ftEšero
-	Massive Attack, 10. julij, Križanke.
Najpomembnejša in najvplivnejša britanska skupina devetdesetih!
-	Live from Buena Vista - The Havana
Longue, 13. julij, Križanke, Najorginalnejši son prihaja v Ljubljano. Ne zamudite!
■ Seal, 14. julij, Hala Tivoli. V okviru evropske turneje pride žametni britanski glas tudi k nam.
V prodaji so tudi vstopnice za Festival Ljubljana, SNG Dramo, Teater komedijo BTC, 8. Soča Reggae Riversplash in Metalcamp festival,
julija v Tolminu.
Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si
Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki:836 93 35, elektronski pošti: turizem. ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite!
<?5

< JANEZ DROBNIČ IZSTOPIL IZ POSLANSKE SKUPINE
2 Janez Drobnič je že spomladi predvidel težave pri svojem evidenti-ranju za poslansko kandidaturo na letošnjih volitvah in sredi junija se e je zgodilo ravno to: izvršilni odbor NSi ni potrdil njegove kandidature v ribniškem volilnem okraju in Drobnič je zato izstopil iz poslanske skupine. Poslanec ostaja do izteka tega mandata, javno pa ne želi prati umazanega perila, ker meni, da so takšne razprtije sestavni del vsake stranke. Ostaja podpredsednik stranke, vsaj do zaključka redakcije je to še bil, čeprav je ravno 16. junija, ko seje odpravljal s pogovora v državni zbor, izvedel, da so ga črtali iz vseh odborov.
Ali se sploh še vidite v stranki NSi, glede na to, da ste ji tudi očitali, da vas pri razrešitvi z ministrskega mesta ni dovolj podprla? Zdaj vas niso potrdili niti kot poslanskega kandidata.
Glede na vsa dogajanja se res težko najdem v njej, ker mi je bila jasno izkazana nezaupnica. Ne gojim nobene zamere zaradi moje odstavitve z ministrskega položaja, ker si znam odpreti pot za življenje in ne rabim stranke za uresničitev lastnih ambicij. Žal mi je le, da nisem bil opozorjen, da me ne nameravajo dati na listo. Zaradi pripravljenosti, da kandidiram, sem se odpovedal celo dvema ponudbama za direktorsko mesto v velikih družbah. Tam očitno verjamejo, da bi lahko naredil kak premik.
Pravijo, da se še niso odločili, v kateri volilni okraj bi Vas dali...
To ni res in tudi ne bi želel kandidirati drugje kot v svojem matičnem okolju. Nepošteno je tudi do občinskih odborov, ker so me vsi soglasno potrdili.
Rad sem delal za ribniške ljudi, tu se počutim kot doma in vesel sem, da nam je uspelo narediti kar nekaj stvari, ki bodo v okolju še dolgo vidne. Imeli smo zelo lepo priložnost sodelovanja.
Se je Vaša politična kariera zaključila ali pa se morda želite vključiti v kako drugo stranko?
Ni rečeno, da se je zaključila, toda jaz sem politik, ne politikant in ne maram dvoličnosti. Pogrešam odgovorno politiko in nujno moramo dvigniti raven politične kulture. Premalo je dela za ljudi, državljani pa pričakujejo več razsodnosti, načelnosti, manj iger, več optimizma in konstruktivnih predlogov. Druga stranka? O tem nisem razmišljal. Imam pa enake težave pri odločanju kot volivci desne opcije.
Poslanec ostajate do izteka mandata. Se Vas lahko v stranki bojijo, da boste glasovali proti njihovim predlogom?
Nikakor ne. Glasoval bom v skladu s programom NSi, ker je dober. Koalicija naj se me ne boji.
Občinski odbori NSi iz treh občin (Ribnica, Sodražica, Loški Potok) so na sestanku 16. junija vseeno sklenili, da vztrajajo pri kandidaturi Janeza Drobniča, ker je bil edini soglasno potrjen. Najbolj črni scenarij predvideva, da sploh ne bodo nikogar evidentirali, če Drobnič ne bo sprejet, čeprav imajo v igri še enega kandidata, a se bojijo, da ni dovolj konkurenčen kandidatom iz drugih strank. Odločitev izvršilnega odbora NSi pa je ribniške odbore precej presenetila, je dejal Metod Jaklič, saj so zanjo izvedeli preko medijev. Najbolj jih moti, ker se ne upošteva volja občinskih odborov, je dodal.
Za vse dobre politične odločitve bom še naprej dajal svoj glas, o tem ni dvoma.
Ali bo občinska NSi izbrala drugega kandidata za volitve?
O nadomestnih imenih še ne vem nič, ker nisem član odbora, a priporočam jim, da se prej posvetujejo z vodstvom stranke, sicer lahko izberejo napačnega kandidata.
Kaj Vas čaka jeseni?
Nisem v socialni nevarnosti, imam zagotovljeno prihodnost in na svojem poklicnem področju se lahko še zelo dobro uveljavim.
Alenka Pahuue
Izredna seja DZ o tajkunih
Pred nekaj dnevi je prišlo do razkritja lastnika poštnega nabiralnika z imenom Kolonel, ki obvladuje firme Pivovarno Laško, Mercator, Pivovarno Union, Fructal, časopise Delo, Večer, Mag in še marsikaj drugega. Boško Šrot, ki je bil še pred dobrimi desetimi leti občinski uradnik, je nenadoma zablestel kot največji posamični lastnik premoženja na Slovenskem. Marsikomu se je šele ob tem dogodku posvetilo, da naša tranzicija ni ubirala zakonitih in preglednih poti in da so se vse največje zgodbe izpeljale pod terminom “nacionalni interes".
Da je tiste, ki so imeli v obdobju tranzicije politično in gospodarsko moč, zamikalo, da bi tudi po privatizaciji obvladovali kar največji del slovenskega gospodarstva.
Na čelo družb so postavljali osebe, ki so pripadale LDS-u ali SD-ju, tudi nadzorni organi družb so bili imenovani po istem načelu. Nekateri so lahko bili člani tudi 10-ih nadzornih svetov, s čimer je zelo ozka peščica izbrancev obvladovala povezane procese lastninjenja v velikem delu gospodarstva. Med politiki je bil s privatizacijo najbolj zaposlen mag. Rop (LDS, sedaj SD), ki je poleg politične funkcije (državni sekretar, minister) opravljal funkcije v skoraj vseh institucijah, ki so bdele ali izvajale procese privatizacije in koncentracije. Vsi najpomembnejši akterji, ki so
zs
jih mediji predstavljali kot uspešneže, so kasneje postali člani Kučanovega Foruma 21. Delavcev ni med člani tega prestižnega združenja.
Za izpeljavo tega procesa je bilo potrebno odstraniti vse, ki so kakorkoli ovirali izpeljavo te namere. Romana Logar, ki si je upala odkrivati primere nezakonitega lastninjenja, v zelo kratkem času je APRNI odkrila za več kot 1,4 mlrd dem oškodovanj, je bila odstranjena, “njena” agencija pa razdeljena na več samostojnih institucij, kakšna pa je bila tudi na novo ustanovljena. Takrat so nastale Agencija za plačilni promet, Računsko sodišče, Urad za preprečevanja pranja denarja, Urad za varstvo konkurence (UVK), Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Pred iztekom prejšnjega mandata je bila ustanovljena tudi komisija za preprečevanje korupcije, t.i. Kosova komisija, vendar nobena od teh institucij ni zaznala oškodovanj ali velikih kapitalskih premikov ali drugih nezakonitosti. Javnost o čem takem ni bila obveščena. Množica nedelujočih institucij je bila samo krinka za izpeljavo načrta.
Na čelo teh institucij se je postavilo politično kompatibilne direktorje, ki po uradni dolžnosti najbrž niso imeli volje nadzirati, prijav pa ni bilo, ker je šlo za posle med povezanimi osebami. Zato ni bilo nobenih postopkov, kazenskih sploh
ne, in tako je vse potekalo v najlepšem redu. Do tega mandata.
V tem mandatu smo se stvari lotili drugače. Kadrovsko okrepljene so bile institucije, ki so pristojne za boj proti nezakonitostim in korupciji, kriminalistična policija in tožilstvo, ki sta tudi strokovno bolje usposobljena za svoje delo, močno smo izboljšali vso potrebno zakonodajo, na čelu UVK in ATVP pa sta prišla nova direktorja. Za delovanje pravne države niso dovolj samo dobri zakoni, ampak tudi dobri in resni kadri, ki so jih pripravljeni izvajati.
Nekatere direktorje gradbenih podjetij, za katere se je dolgo mislilo, da so nedotakljivi, je že doletela preiskava. Postopki sicer še niso zaključeni, mediji pa prinašajo vesti o novih utemeljenih sumih kaznivih dejanj. Končno so sproženi postopki tudi proti lastnikom “poštnih nabiralnikov", s pomočjo katerih so izpeljali lastninjenje in koncentracije lastništva, večinoma z izrinjenjem malih delničarjev.
Na izredni seji smo sprejeli več odločitev, zanimivo pa je, da nobene niso predlagali poslanci SD ali LDS, niti jih niso podprli. Tudi ZARES ne. Slišati jih je bilo, ko so dejali, za nazaj ni možno ničesar popraviti. Mi smo prepričani, da se da. Vrhovno sodišče je ugotovilo oškodovanje malih delničarjev v primeru BTC in je zadevo vrnilo v prvotno stanje. Na začetek.
Verjamem, da to ne bo osamljen primer. Samo nadaljevati je potrebno.
Jože Tanko, poslanec SDS
KEŠETiO
Ribničanki v Evropskem parlamentu
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo Slovenci dobili sedem poslanskih mest v Evropskem parlamentu. Ena izmed poslancev je dr. Romana Jordan Cizelj, ki je med drugim tudi predsednica ženskega odbora SDS. Že sredi aprila smo prejeli članice ŽO SDS obljubljanske regije, OŽO Ljubljana ter predsedniki občinskih odborov SDS obljubljanske regije prijazno povabilo gospe Romane, da obiščemo prestolnico evropskih inštitucij in Evropski parlament. Seveda smo se njenemu povabilu z največjim veseljem odzvali. Tako nas je 44 slovenskih
demokratov in demokratk na čelu z dr. Petrom Verličem, državnim sekretarjem za promet, 6. maja odpotovalo na kar 1300 km dolgo pot proti Bruslju. Pot nas je vodila skozi Nemčijo, kjer smo se ustavili v Kölnu in si ogledali slovito kölnsko katedralo. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot preko Nizozemske in končno, sicer utrujeni, vendar vznemirjeni spričo imenitnega povabila, prispeli na končno postajo - Bruselj. Že po krajšem postanku, ki je bil namenjen nastanitvi v hotelu, smo se odpravili do sedeža Evropskega parlamenta, kjer nas je prijazno sprejela gospa Romana, nasmejana in simpatična kot vedno. V uvodnem delu nas je seznanila z delovanjem Evropskega parlamenta ter s svojim delom v njem. Zelo zanimivo in poučno predavanje, ki se je nadaljevalo z vstopom v najpomembnejši prostor parlamenta, dvorano, kjer potekajo zasedanja. Imeli smo čast prisostvovati zasedanju enega izmed teles parlamenta na temo: sindikati. Težko je opisati veličino trenutkov, ko prisostvuješ tako pomembnemu dogodku. Dogajanje smo lahko spremljali, seveda s pomočjo prevajalca, v našem jeziku, saj je slovenščina eden od uradnih jezikov v Evropskem parlamentu. Dan smo zaključili z večerjo v restavraciji, na katero nas je povabila gospa Romana. Tudi tam se je izkazala kot zelo prijazna in topla oseba. Naslednji dan smo nadaljevali z ogledom znamenitosti Bruslja, se povzpeli na mestno znamenitost Atomium ter obiskali simpatično flandrijsko mestece Brugge, oddaljeno borih 15 km od Severnega morja. Tisti dan smo zaključili na tipično slovenski način: s petjem slovenskih pesmi pred lokalčkom v bližini našega hotela. Na sporedu so se znašle večinoma slovenske narodne pesmi, seveda z našo Zdravico na čelu, ki je v poznih nočnih urah v eni od bruseljskih ulic čudovito zazvenela (nad našim petjem je bila
lešero
belgijska natakarica tako navdušena, da je celo potočila nekaj solzic). Lepše se naš bruseljski dan pač ne bi mogel zaključiti. Naslednji dan smo med vožnjo proti domu obiskali znameniti Waterloo, kjer je Napoleon izgubil svojo zadnjo bitko. Pot nas je vodila v najbogatejšo državo na svetu, Luksemburg, kjer smo se ustavili v glavnem mestu z istim imenom. Sprehodili smo se skozi staro mestno jedro, si ogledali kraljevo palačo ter se panoramsko zapeljali še mimo nekaterih institucij Evropske unije. Navdušeni in polni vtisov smo se zopet preko Nemčije vračali domov, kamor smo prispeli v jutranjih urah petega dne. Za zaključek bi svoje ugotovitve in občutke strnila v nekaj stavkov. Čudovit izlet, super družba, vsi, ki smo bili v avtobusu, smo se zelo zabavali; veliko je bilo petja in smeha. Lepo je bilo vse, kar smo videli, toda to, kar imamo doma, je mnogo mnogo lepše. Človek zares mora včasih iti kam drugam, da uvidi, kaj pravzaprav ima doma. Ponosna sem na Slovenijo, spoznala sem, da Evropejci zdaj vedo, kdo smo Slovenci. Nič več nas ne zamenjujejo s Slovaki ali še morda s kom drugim. Ko smo se med raziskovanjem Bruslja pogovarjali z domačini in povedali, da smo Slovenci, smo iz njihovega odziva razbrali navdušenje nad Slovenijo
Breda in Marija Lovšin
in Slovenci. Menda smo v njihovih očeh prijazni in gostoljubni ljudje, Slovenija pa čudovita dežela. Naj tako tudi ostane! Cenimo in varujmo ta prekrasni košček sveta, v katerem živimo.
BREDA LOVŠIN
ČLANICA SDS IZ OBLJUBLJANSKE REGIJE NA SKUPNI FOTOGRAFIJI v Evropskem parlamentu
GORENJSKA CESTA PRIČAKUJE ZDRAVO VODO, PLOČNIKE IN
KANALIZACIJO
V	zvezi z zahtevo za dokončno ureditev pločnikov in kanalizacije v naši ulici smo bili stanovalci Gorenjske ceste 7. maja osebno na pogovoru pri županu Občine Ribnica. Pogovoru je prisostvoval tudi Alojz Pahulje, ki naj bi bil zadolžen za te zadeve.
Izpostavili smo dokončno ureditev pločnikov in kanalizacije od Klunove kovačije dalje, na obeh straneh ceste, do naselja Breg. Na ureditev tega problema čakamo stanovalci Gorenjske ceste že od leta 1999, ko so del naše ulice že uredili. Zaradi bližine zelo prometne ceste je ogrožena varnost vseh stanovalcev, še posebej starejših ljudi in otrok, ki nujno potrebujejo pločnik. Neustrezna kanalizacija pa močno prispeva k že tako preveč onesnaženemu okolju.
Čakali smo skoraj 10 let, da bodo odgovorni sami sprožili dokončanje sanacijskih del, a žal do sedaj te zadeve ni bilo niti v dolgoročnem programu nalog.
Obrnili smo se tudi na Hydrovod Kočevje-Ribnica, ker del vodovoda v naselju Gorenjske ceste, od vodovodnega jaška v bližini hiše g. Račkija do hiše Gorenjska cesta 65 v dolžini približno 400 m, ni ustrezen. Cevi so stare, dotrajane, zagotovo puščajo vodo, v primeru zapore cevi ob popravilih in v primeru višjega zunanjega pritiska pa vsrkavajo umazano vodo iz okolice, kar pomeni, da prebivalcem Gorenjske ceste še vedno ni zagotovljena zdrava pitna voda. Hydrovod smo zato prosili, da čim prej začne s sanacijo omenjenega odseka. Glede na dejstvo, da ima celotno mesto Ribnica odprt krožni sistem oskrbe z vodo, je ogrožena kakovost pitne vode tudi za celo Ribnico. To pa ni majhna težava!
V	imenu stanovalcev Gorenjske ceste Štefanija Klun
BESEDA ZA ROŽE...
Že dolgo nisem bila na Ribničane tako ponosna kot ob naročilu zasaditve korit na ribniških mostovih. Z veseljem, entuziazmom in dobro voljo smo nasajali, ne glede na dvom mimoidočih - Eh, saj ne bo dolgo, brez veze, vse bodo pokradli...Naše misli so bile pozitivne. A le nekaj dni... Zatem polomljeno, uničeno, pokradeno. Pa smo šli zopet sadit (in to brez tistega: Bo pa denar...). Moj cilj ni saditi večkrat, kajti ni lepše videti svojo stvaritev lepo in da jo pohvalijo. Z zamislimi in delom nismo ustvarjali le zase, temveč ZATE, ki hodiš tam mimo, ZATE, ki se skrivaš pred radovednimi očmi, ZATE, ki živiš v Ribnici, ZATE, ki si človek. Kajti jaz sem na svoje delo ponosna in ga spoštujem, prav tako delo drugih, ne glede, kaj opravljajo. Tisti pa, ki ne spoštujete delo tujih rok, ne spoštujete tudi sebe.
Ne glede na vse pa se zavedam, da obstajajo svetli ljudje, ki dajejo cvetju svojo energijo z mimohodom, skrbijo zanj in ga spoštujejo. Hvala vam.
<?7
Erika

lasaerE
O
Ö
Kotiček za zdravje
p
H
S Previdno s kremami za sončenje! (2. del)
Ideja o vodni odpornosti je nastala iz potrebe, da se zaščitna sredstva ne sperejo s kože. Kot pove že izraz, na kožo nanesemo nekaj, kar je za vodo neprepustno. To pomeni, da se pore zaprejo in njihovo delovanje ustavi. Namesto da bi se preznojili in sprali iz sebe vse nakopičene Q strupe, zamašimo »odtok« in limfi preprečimo opravljanje njenega dela. Drugi blagor, za katerega nas prikrajšajo takšna sredstva, je zdravilni učinek kopanja v morju. Osmoza, ki jo ustvarja velika koncentracija soli, dobesedno potegne iz našega telesa odvečno umazanijo, topi celulit, čisti pore... morska voda dokazano pomaga zdraviti nevrodermatitis, luskavico, glivice, alergije, astmo... Tudi ustvarjanje pigmenta je nekaj najnaravnejšega. Včasih je človek veliko več bival na odprtem in koža se je lepo in postopno privadila čedalje močnejšemu soncu. Danes veliko več časa preživimo v zaprtih prostorih in ko se po 350-ih dneh lenarjenja koža spopade s soncem, vetrom in morjem, odpove. Zelo pomembno je, da naša koža dobi priložnost, da se privadi na sonce. Zato za njen »trening« poskrbite še pred odhodom na dopust. Močna varovalna sredstva, ki preprečujejo soncu, da bi spodbudilo delovanje kože, niso rešitev. Koža z uporabo tako imenovanih sun-block faktorjev izgublja še eno naravno funkcijo - ustvarjanje pigmenta. Če dodamo temu še odbojnost vode, preprečimo blagodejno osmozo med telesnimi celicami in morjem. In da je neumnost popolna, vam kozmetična industrija ponuja, da svojo belo kožo pobarvate s sredstvi za samoporjavitev.
Vse napisano pa ne pomeni, naj pozabimo na zaščitna sredstva. Kaj če bi ubrali drugačno pot in le podprli naravne funkcije kože? Takšno pot je ubrala naravna kozmetika, kjer namesto filtrov, ki delujejo kemično, uporabljajo mineralne (titanov in cinkov dioksid), ki delujejo mehansko na površini kože in so do nje veliko prijaznejši. Mineralni filtri delujejo tako, da zrcalijo UV-žarke, kot bi bilo vaše telo dobesedno pokrito z ogledali, in precejšnji del sevanj odbijejo, še preden dosežejo vašo kožo. Učinkujejo takoj, kar pomeni, da ste zaščiteni od trenutka, ko ste se namazali. Dodatna prednost teh filtrov je, da so obstojnejši in jim ni treba dodajati veliko konzervansov in stabilizatorjev, sredstva pa bodo učinkovita tri leta. Pri kemičnih filtrih velja pravilo, da tisto, kar ste uporabljali lani, letos zagotovo ne bo učinkovito. Slaba stran nekaterih izdelkov na osnovi mineralnih filtrov je le estetske narave, koži dajejo bel lesk. Bolje se je držati naravnih rešitev, tudi za ceno, da smo malo »beli« pri sončenju. Na trgu je kar nekaj izdelkov, ki ustrezajo kriteriju naravne kozmetike ( Op.p.: Pod oznako »naravna« je tudi taka, v katerih je narave le za priboljšek.). Vodilo pri izbiri naj vam bo certifikat BDIH, ki zagotavlja, da je uporabljenih vsaj 95 odstotkov naravnih sestavin in da v izdelku ni umetnih primesi. Obstajajo tudi kakovostni naravni izdelki brez certifikata, vendar pri takšnih preverite sestavine. Kljub temu, da se nam s plakatov smehljajo zagorele manekenke in »nabildani mačoti« čokoladne polti, in kljub temu, da se »farna« zdrave zagorele kože nadaljuje, s svojim telesom ravnajte pametno in odgovorno. V štirinajstih dneh pač ne morete vsi iz Sneguljčice postati Naomi Campbell.
V ZLATI KNJIGI NOVIH 26 UČENCEV
V	dvorani Športnega centra Ribnica je 12. junija potekala prireditev, na kateri smo združili slovo devetošolcev ter imenovanje novih odličnjakov-levstikovcev in dobitnikov zlatih priznanj.
Večina učencev je uspešno zaključila obvezno osnovnošolsko izobraževanje, le nekateri imajo popravne izpite. Še zadnjikrat letos lahko rečemo, da so bili nekateri učenci vseh osem let odlični. Po tradiciji naše šole takšni učenci dobijo naziv odličnjak - levstikovec in so vpisani v Zlato knjigo. V Knjigo dosežkov pa so vpisani učenci, ki so se izkazali na tekmovanjih in osvojili zlata odličja. Novost med spremembami Zakona o osnovni šoli je opustitev zaključnega uspeha, tako da bomo morali za vpisovanje v Zlato knjigo postaviti nova pravila.
V	ZLATO KNJIGO Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica je ob koncu šolskega leta 2007/2008 vpisanih 26 učencev, ki so osem šolskih let zaključili z odličnim uspehom.
9. A: MATEJ ARKO, PETRA LOVŠIN, BLAŽKA LOVŠIN, MONIKA ORAŽEM.
9. B: ANJA BOLHA, MATIC ČEŠAREK, TADEJA GORŠE, NIKO KUMEU, EVA LEVSTEK, MAŠA PETEK, MARUŠA SELAN, ANJA ZUPANČIČ.
9. C: MONIKA ČEŠAREK, LARA LEVSTEK, NIKA LOVŠIN, ANJA OBLAK, PRIMOŽ PERUŠEK, NIK RUS, ANJA TOMŠIČ, MAJA TOMŠIČ.
9. D: SARA ABRAHAMSBERG, ALEŠ KUUN, KLEMEN KUUN, NIKA KOŽAR, PETRA LESAR, DAŠKA LEVSTIK.
Odličnjakom-levstikovcem smo podelili medalje, priznanja in knjige Najlepše antične pripovedke.
V	imenu Občine Ribnica je učencem čestital župan Jože Levstek in jim podelil nalivna peresa.
V	KNJIGO DOSEŽKOV je za šolsko leto 2007/08 vpisanih 17 učencev.
TAMARA LOVŠIN iz 8. d je vpisana prva, ker je prva v šol. letu 2007/2008 osvojila največ zlatih priznanj, to je kar pet:
iz logike, znanja o sladkorni bolezni, zgodovine, Vesele šole in matematike.
ANJA BOLHA, učenka 9. b, je osvojila štiri zlata priznanja: iz znanja o sladkorni bolezni, biologije, kenmje in Vesele šole.
NUŠA BOLHA, učenka 8. b, ima dve priznanji: zlato Cankarjevo priznanje in Zlato priznanje iz Vesele šole:
TJAŠA OBRANOVIČ IZ 8. c je osvojila dve zlati priznanji, in sicer za znanje o sladkorni bolezni in za znanje iz Vesele šole.
MATIC ČEŠAREK, učenec 9. b, je osvojil zlato priznanje iz fizike.
ROK NOSAN, 9. a, je osvojil zlato priznanje iz fizike.
TILEN KOČEVAR, 9. d, je osvojil zlato priznanje iz fizike.
ALEŠ KUUN, 9. d, je dobitnik zlatega priznanja iz nemščine.
Zlato Vegovo priznanje je na državnem tekmovanju iz matematike osvojila TADEJA NOSAN iz
8.	a.
NIK RUS iz 9. c je v knjigo dosežkov vpisan za zlato priznanje iz Vesele šole in za plavanje v štafeti 8 x 25m prosto.
MONIKA ORAŽEM se je udeležila državnega prvenstva osnovnih šol v plavanju in postala državna prvakinja na 50 m prosto. Plavala je tudi v štafeti 8x25 m prosto.
Za plavanje v štafeti 8x25 m prosto so državni prvak:
AUAŽ ANDOUŠEK, MARUŠA ANDOUŠEK, NIKA KOŽAR, TARA LARIV, ADRIJAN PELAJ in MATEJ PETEK.
Poleg vseh učencev, ki smo jih nagradili, so bili slavljenci tudi naši devetošolci, ki so se poslovili od osnovne šole. V nadaljnjem življenju jim želimo vse najboljše.
Uspešno smo zaključili šolsko leto. Za sodelovanje se zahvaljujem vsem staršem, ki so celo leto nesebično podpirali svoje otroke.
Za finančno podporo ob različnih priložnostih med letom se zahvaljujem sponzorjem, ki so bili: AVANT-GEO d. o. o., Žlebič, INOTHERM d. o. o., Prigorica, KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA RIBNICA d. o. o., Ribnica, KVM GRAFIKA d. o. o., Ribnica, POSESTVO UGAR d. o. o., Ribnica, RIKO d. o. o., Ljubljana, NOVA UUBUANSKA BANKA, d. o. o. Ljubljana.
Ravnatelj FftANCE IVANEC, FOTO ARHIV OŠ
Po Sanji Lončar pripravila ANDREJA POGORELC
PS
flBšero
PEVSKI IN GLEDALIŠKI	DRAGOCENO	Q
NASTOP OSNOVNOŠOLCEV	DARILO NLB
OSNOVNI SOLI
Ob izteku šolskega leta sta se predstavila dva pomembna stebra kulturne dejavnosti na OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica.
Že z drugim samostojnim koncertom v tem šolskem letu sta se predstavila Otroški in Mladinski pevski zbor, in sicer v petek,
6. junija, v avli osnovne šole. Lepo število prisotnih je lahko prisluhnilo slovenskim ljudskim in umetnim pesmim, pesmim tujih skladateljev in popevkam. Poslušalci so bili navdušeni nad petjem mladih pevcev, saj so jih nagradili z močnim aplavzom.
V torek, 10. junija, pa so se mladi gledališčniki predstavili z igro Pepelka. Najprej so jo odigrali v dopoldanskem času za učence vseh 5. razredov, ki so imeli ta dan kulturni dan. Na večerni predstavi so se pokazali še javnosti. Vsi sodelujoči so bili zelo lepo sprejeti tako dopoldan, kot tudi na večerni predstavi.
Pevci in igralci so zelo uspešno zaključili delo v
tem šolskem letu. Mentorici obeh skupin se zavedava, da je pri nastajanju takih projektov težko delati in uspeti brez dodatne podpore in pomoči. Zato se obe zahvaljujeva vsem, ki ste kakorkoli sodelovali.
Sonja Pucer in Metka Lesar
Nova Ljubljanska banka, Ekspozitura Ribnica, je sredi pomladi učencem ribniške osnovne šole podarila dragocen informacijski komplet, ki jim bo pripomogel k še boljšemu učenju in k še bolj ustvarjalnemu delu. Z donacijo več kot 1.600 EUR je omogočila nakup zmogljivega računalnika, velikega LCD -monitorja in LCD- projektorja.
Ekspozitura NLB Ribnica z ribniško osnovno šolo uspešno sodeluje že vrsto let, saj na tak način seznanja s prednostmi uporabe storitev sodobnega bančništva že najmlajše. Letošnjo pomlad je šolsko skupnost Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica obiskala predstavnica NLB, gospa Simona Kljun. Učencem je spregovorila o zgodovini bančništva in bank. Povedala je, da se je v prazgodovini najprej uveljavila blagovna menjava, banke pa so se pojavile z nastankom denarja. Predniki sodobnih bančnikov so bili zlatarji, saj sta bili dve izmed prvih univerzalnih menjalnih sredstev zlato in srebro. V večji meri, ko sta se uporabljala, več je bilo roparskih napadov in potrebe po varovanju premoženja. Gospa Kljun je otrokom razložila, da je sodobna naloga banke poleg varovanja denarja njegovo zbiranje, spremljanje njegovega pretoka in posojanje. Ko je učence vprašala, kaj oni pričakujejo od banke, so ji odgovorili, da bi radi sami razpolagali s svojim denarjem in ga dvigovali na bankomatih. Na njih pa bi si radi sami kupili tudi kartice za mobilne telefone. Otroke je poučila, da si lahko prvi bančni račun na NLB zagotovijo že sedaj. Omogočil pa jim bo vse to, kar so navedli kot svojo željo, ter še mnogo več. Učencem je razdelila zloženke, v katerih je opisano, kako si lahko zagotovijo samostojno bančno poslovanje, razdelila pa jim je tudi priložnostna darila.
Marija Mate
UČENCI 3.C IZBRANI MED 33.000 SODELUJOČIMI
Učenci 3. c se radi likovno izražamo, zato smo z veseljem sodelovali na razpisu zavarovalnice KD Življenje. Posebej se nam je zdela zanimiva tema razpisa »NARIŠI SREČNO DRUŽINO«. V likovnih stvaritvah smo upodobili svoje družine v dogodkih, ko smo še posebej srečni. Za likovno tehniko smo si izbrali svetlenje s trganko, na katero smo s tušem narisali svoje družine v različnih srečnih trenutkih - na sprehodu, kolesarjenju, na morju, pri pogovoru ... Ponosni smo, da smo bili izbrani med 33.000 sodelujočimi. Zavarovalnica KD Življenje nas je nagradila z ogledom lutkovne predstave Lepotica ali zver v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Tako zanimivih šolskih dni si še želimo!
Učenci 3. c z učiteljico ANDREJO HOČEVAR Foto Eva Merhar
Rešeto
Pred Lutkovnim gledališčem
zs
■ ■< <><■
■ IXJ ■-■<><■
50TAVČANI S SODOBNIM
0
GASILSKIM VOZILOM
Vaščani Otavic in vabljeni gostje smo se 14. junija zbrali pri vaški kapelici, kjer sta ribniški kaplan Jure Ferlež in bivši kaplan v Ribnici Matej Pavlič, sedanji nadškofijski tajnik v Ljubljani, za sosesko Otavic darovala sveto mašo.
Po maši je večer zablestel še z novo pridobitvijo vaščanov in gasilcev PGD Otavice. Predstavljeno je bilo novo gasilsko vozilo, ki je v vas prispelo v petkovih poznih večernih urah. Predsednik Brane Lovšin je najprej dal besedo najmanjši članici društva Jani, ki je v imenu novega vozila prebrala nekaj vrstic, tudi tisto o denarju: Ker pa nakup moj je bil kar drag, za plačilo moje prav prišel bo evro vsak!
Odločitev o nakupu je bila sprejeta na sestanku upravnega odbora oktobra 2007. Od tu dalje je akcija zbiranja prispevkov tekla v sami vasi in izven nje. Odziv je bil na obeh straneh zelo dober, saj drugače ne bi bilo mogoče v tako kratkem času uresničiti projekta. Vozilo znamke IVECO tipa GW-1 je najsodobnejše vozilo v tej kategoriji in je uvrščeno v sam vrh opremljenosti vozil v občini. Predsednik se je na koncu zahvalil vsem donatorjem. Prav tako je zahvala šla občini Ribnica, ki
bo za nakup prispevala 1/3 sredstev od celotne investicije. Omenil je tudi, da je le - ta pokrita v višini 80 %. Večji del manjkajočega deleža bo pokrila še občina, ostali del pa domače društvo. Zbrane je pozdravil tudi župan občine Ribnica, jim čestital ob novi pridobitvi ter zaželel, da bi vozilo bilo čim manjkrat uporabljeno v namene, za katere je bilo izdelano. Ob tej priložnosti je kaplan vozilo tudi blagoslovil, saj bo vozilo že služilo svojemu namenu, čeprav bo uradno predano v uporabo šele naslednje leto, ko domači gasilci načrtujemo pripraviti veselico ob 80 - letnici društva. Ponovno seje izkazal rek »V slogi je moč («Tako naj gre vsem,še zlasti vaščanom, ki so kakorkoli pripomogli k novi pridobitvi zahvala z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«.
Jože Arko Foto Jakob Oražem
Piše:
Darinka Suuevič
ZAMERA
je huda čustvena obremenitev, negativen odklonilen odnos do nekoga, ki seje vedel do nas žaljivo, neprimerno. V nas je sprožil val ogorčenja, jeze, razočaranja, morda žalosti. Izrekel je nekaj, s čimer se jaz ne strinjam, zato mu to zamerim. To pomeni, da so se odnosi spremenili, se ohladili, niso več tako pristni in spontani. Velike zamere pripeljejo v molk, lahko sprožijo spor. Zamerijo se nam ljudje, pa tudi hrana, če smo si z njo pokvarili želodec. Zameri se lahko služba, kjer ne gre več tako kot včasih ali so se poslabšali medsebojni odnosi. Zameri se nam torej lahko vse živo in neživo.
Majhne zamere prebolimo mimogrede, življenje teče naprej. Če bo soseda večkrat povabila na kavo sosedo z druge strani ceste kot mene, ki sem resnično prva soseda, bom lahko užaljena. Če bo bolj hvalila njo kot mene, bom postala jezna. In če bo trdila, da ta soseda res pametno razmišlja in ima v vsem prav, se bosta v meni začela razvijati gnev, ljubosumje in nekega dne bo vsega tega njenega ravnanja preveč, zato bo sprožilo v meni zamero in sosedski odnosi se bodo poslabšali. Imam dovolj vsega, ne morem več prenašati teh njenih neumnih izjav, zamerim ji to njeno kratkovidnost. Včasih je bila trezna, pametna, razsodna ženska, zdaj pa se z njo ne da več shajati, bo vrelo v meni. Pa naj »pametujeta«, jaz si kavo lahko skuham in privoščim sama.
Zamere nastanejo tudi na hitro. Ker mi soseda ni posodila svojega kolesa ali pa mi dala korenine svoje lepe sobne rože, ji to zamerim. Kaj bo pa zaradi tega prikrajšana? Vaščan, ki rad soli pamet sovaščanu, mu narekuje njegovo ravnanje in obveznosti v vaških zadevah, bo povzročil hudo zamero, če bo naletel na zamerljivega človeka. Nekateri ljudje so namreč zelo zamerljivi, še pogledaš jih ne dobro, pa je že vse narobe. Prepričani so, da je to pravi način ravnanja. Drugi imajo trdo kožo, pa torej ne poznajo zamere, zato jih bodo mnogi kritizirali, da pustijo pometati s sabo.
Hešero
KOPALNA SEZONA SE JE ZAČELA
Društvo upokojencev obvešča člane, da se je začela kopalna sezona. Odšli bomo v Selce in to v naslednjih terminih: julij (10., 17., 24., 31.), avgust (7., 14., 21.).
Prijave sprejemamo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure v DU Ribnica ali na tel. 8361 277. Cena prevoza je 11 evrov.
Srečanje upokojencev v Dolenjskih toplicah bo 2. avgusta.
Več informacij izveste preko radiev. Zaradi velikega zanimanja za izlet Rezija - Benečija bomo organizirali izlet še enkrat.
Prosimo, da se čim prej prijavite. Ob prijavi bo potrebno plačati 35 evrov.
Težko je v takih primerih imeti prav in biti pameten, saj vedno pri nekom izpadeš neumen. Obstajajo tudi ljudje, in sem sodi večina od nas, ki se boje zameriti domačim, sosedom, sodelavcem, sploh vsem okrog sebe, zato dostojanstveno prenašajo vse mogoče in nemogoče. Raje se umaknejo, so tiho, trpijo in se grizejo v sebi, kot bi se nekomu zamerili. Čakajo na razrešitev, ki se bo zgodila sama od sebe. Tedaj se počutijo moralni zmagovalci.
Od njih se razlikujejo tisti, ki menijo, daje boljša prva zamera kot druga, in je treba odnose urediti takoj kljub zameri. Ob tem je dobro vedeti, da se vsega ne da vedno urediti takoj, vsaj z nekaterimi posamezniki ne. Škoda je zaradi tega pokvariti odnose, ko pa je možno sodelovati na drugih ravneh. Zato je zavedanje, do kje lahko z nekom sodelujemo, bistvenega pomena. Najhujše so stare zamere, ki jih je npr. povzročila dediščina, tako da se sorodniki ne pogovarjajo dolga leta, še celo smrt v sorodstvu ne more izboljšati njihovih odnosov.
Kaj storiti? Kdo ima prav? Kako vzpostavljati odnose, da ne bo prihajalo do zamer? Enostavne formule ni, morda pa je zavedanje, da so zdravi odnosi veliko bogastvo, največja vrednost, ki nas vodi v komunikaciji.
Če imamo opravka z zelo občutljivo in zamerljivo osebo, ji bomo povedali počasneje, v blažji obliki in tudi izrazili, da ne želimo ustvariti zamere, da naj sprejme dejstva brez zamere. Konec koncev bomo s taktiziranjem pokazali svojo zrelost in modrost, dosegli obojestransko razumevanje in zdrav odnos. Obstaja tudi vljudnostna fraza »pa brez zamere« pri ugovarjanju, zavrnitvi ali ob slovesu, ko rečemo »na svidenje, pa brez zamere«.
Komunikacija, odprtost, poslušanje so osnova dobrih odnosov. Gotovo ima vsak posameznik svoje meje, ko se lahko ustavi tudi komunikacija. Tudi to je spoštovanja vredno in ne pomeni konca dobrih odnosov, saj je potreben čas za razumevanje. Pravimo, da čas teče, kar pomeni, da ni statičen, se spreminja. Z njim se spreminja vse, tudi največje meje, ki nas ograjujejo, zato je zamera najslabša varianta. Če smo pogosto njena žrtev, se je pa sploh pametno izprašati po vzrokih v sebi.
Človeka, ki je »kriv« za našo zamero, raje poglejmo z druge strani ter skušajmo odkriti vzrok njegovega »provociranja«. Tako bomo odnesli večji kos, saj bomo znali postaviti prave meje za bodoče situacije, trenutno pa se ne bomo bremenili z zamero. Hkrati se moramo zavedati, da tudi največji prijatelj ni popoln in ne more vedno pihati z nami v isti rog; ker enostavno ne zmore drugače ali mogoče tudi noče, saj ima drugačne izkušnje kot mi.
Zamera duši, ustvarja slabo voljo in razpoloženje, negativne misli. Povzroča cmok v grlu ali želodcu, jemlje apetit, dviga pritisk, odpira vrata jezi, užaljenosti, napetosti. Jemlje čas ustvarjalnosti, razumevanju, veselju, sreči in odkrivanju dobrega v posamezniku. Povzroča hitrejše izgorevanje, saj živimo ves čas v stresu. Blokira naše življenje, ker je prisotna ves čas, četudi ne mislimo nanjo. Ko se je ponovno spomnimo, se blokada še poveča. Odpuščanje nas rešuje vsega prej naštetega.
Če smo se pustili omrežiti zameri, jo spustimo ob prvi ponujeni priložnosti. Plačilo bo bogata nagrada, očiščenje z valom čiste energije in nova neslutena priložnost v življenju, nagrada, nekaj novega v našem delovanju.
Ob oglarski kopi tudi Teden gozdov
Petkova nevihta 30. maja ni ustavila oglarjev iz Grčaric in Ribnice ter kakšnih 200 obiskovalcev ob prižigu že 4. tradicionalne oglarske kope pri lovskem domu v Rakitnici. Čast slovesnega prižiga, ki je sledil pestremu kulturnemu programu, je pripadla Jožetu Levstku, županu občine Ribnica. Pri prižigu pa sta mu pomagala predstavnika vaščanov, oglarjev in gozdnih delavcev iz Rakitnice Ivan Kromar, upokojeni gozdar in lovec ter Danilo Rus iz Grčaric.
Zmagovalec Ervin Levstek pri podžagovanju.
Dan pozneje se je pri oglarski kopi 22 lastnikov gozdov, med njimi tudi 4 gostje iz novomeške območne enote, pomerilo v izbirnem sekaškem tekmovanju za lastnike gozdov. V zanimivih bojih v vseh disciplinah: kombiniranem rezu, izdelavi zaseka s podžagovanjem, podiranju droga na balon, kleščenju in preciznem rezu so na koncu milimetri odločili zmagovalca. To je letos postal Ervin Levstek iz Zapotoka pri Sodražici, pred Branetom Ilcem iz Dolenje vasi, Francem
DEŽ NI ZMAGAL!
14. junija je bil ob kopi Lovski dan. Vsako leto namreč v programu sodelujejo tudi lovci, letos pa je bil njihov kar cel dan: v kulturnem delu so sodelovali Zasavski rogisti in otroška folklorna skupina Lončki iz Dolenje vasi, Društvo podeželskih žena Ribnica in lovski pevski zbor. Pri lovskem domu je potekala Hubertova maša, ki jo je vodil župnik Branko Potočnik, po maši pa je sledila slavnostna podelitev lovskih izpitov za 18 članov. Pripravili so tudi lovsko razstavo, ki so jo pridno obiskovali učenci osnovnih šol. Lovska veselica je žal odpadla, saj je vseh 14 dni oglarjenja strune mešalo deževno vreme, a to ni ustavilo ljudi, ki so kopo množično obiskovali. Izvesti ni bilo moč le ene točke - prikaz furmanstva in kovaštva, vlečenje vrvi pa je bilo prestavljeno na 15. junij. Zmagala je ekipa S.P iz Rakitnice, ki ji je uspelo v finalu premagati ekipo 113 (policiste). Likovna delavnica je spet zbrala amaterske umetnike, katerih dela bomo lahko ponovno odkupovali ob prihodnji kopi, zdaj pa so bile naprodaj slike, ki so nastale leta 2007.
V zadnjem tednu so kopo obiskali tudi učenci iz Ribnice in Sušja, ki jih je skozi oglarsko zgodbo vodil upokojeni gozdar Tone Prelesnik. 14 dni svojega življenja pa je kopi podaril tudi Jože Belaj iz Sajevca, ki je izdeloval vitre in rešeta.
Hrovatom iz Hočevja in Janezom Brinjškom iz Dvorske vasi. Najboljši rezultat dneva pa je izven konkurence dosegel Robert Boben iz Žvirč. Ekipno je bila najmočnejša ekipa Ribnica 1, v kateri so tekmovali Ilci: Brane, Franc in Aleš.
V okviru tekmovanja je Stanko Žitnik iz Grčaric prikazal izdelovanje šindre, lesenih strešnikov, Jože Anzeljc iz Loškega Potoka pa ročno tes-anje tramov. Obiskovalci so se lahko pomerili tudi v žaganju hloda z dvoročno žago, zabijanju žebljev in ocenjevanju teže 1 metra drv. V nedeljo se je 36 kolesarskih navdušencev v spremstvu gozdarjev podalo še na 40 km dolgo potepanje »Od kope po pobočjih Strmca«. Na razgibani poti skozi mogočne jelovo - bukove gozdove so si ogledali pristavo nikoli dokončanega gradu Strmec, pragozdni rezervat Strmec, brezno in kočo Strmec ter se pri oglarski kopi seznanili z oglarjenjem.
Katja Konečnik Foto Janez Konečnik
ilešBro
31,
oeamxi a
(di V DVORANI ROKOMETNI SPEKTAKEL, NA IGRIŠČU NIZANJE ZMAG
Prvo je še želja, drugo je že postala realnost
C
■j
S
BS
*
Miniti sta morali dve leti, da so se ribniški rokometaši ponovno srečali s svojimi pokrovitelji in z javnostjo, da bi proslavili uspešno sezono. Z 11 tekmami in 11 zmagami se je društvo Riko hiše po besedah njegovega predsednika Marka Obrstarja »sprehodilo« skozi drugo ligo in ponovno prišlo med prvoligaše, »kamor ribniška ekipa vseskozi sodi«.
Tam je njeno mesto, je potrdil tudi Tone Turnšek, dolgoletni predsednik in tvorec kluba Celje Pivovarna Laško, ki je 5. junija delil izkušnje z Ribničani, zbranimi v Škrabčevem skednju. »Pomembno je, da si zastavite realen cilj, in ta je za ribniške rokometaše prva polovica lige.« Predvsem pa naj v času kriz klubi ne iščejo krivca, ne kritizirajo predhodnikov ali bivših igralcev, kajti bistveno je sožitje, drugače se bo klub v času kriz gladko sesul, je svetoval. Dobro tudi ve, kako pomembni so sponzorji, čeprav niso vsi enako
je z drugo ligo razočaralo svoje navijače in sponzorje. Pravi, da zato, ker je rokomet naš paradni konj in se kot vodja družbeno odgovornega podjetja čuti poklican, da konju pomaga tudi, ko klecne. Slovenija po mnenju športnega direktorja velenjskega rokometnega kluba Aleša Juga šport še vedno jemlje preresno in štejejo le tekmovalni rezultati, medtem ko ga zahodna Evropa pojmuje kot posel in druženje. Slovenska rokometna srenja tudi ugotavlja, da bo morala postati bolj medijsko prepoznavna, predvsem s povečano prisotnostjo na televizijah. Večja popularnost olajša delo klubu in odpre tržne poti, je dejal Jug ter dodal, da majhnost kraja ne more biti izgovor za neambiciozne predsednike klubov.
Ribniška ekipa se v novi sezoni veseli okrepitev, čeprav je pred trenerjem Tomažem Tomšičem zelo zahtevna sezona. Novi fantje so tako: že poznani in preverjeni Andraž Podvršič, ki se je vrnil iz SVIŠ-a, makedonski reprezentant Lazo Mainov, Vladimir Starčevič, ki trenutno igra v Španiji in bo prišel iz ene najmočnejših lig v Evropi, levokrilni igralec Ivan Pungarčič, član hrvaške reprezentance ter eden najboljših vratarjev v Sloveniji Mustafa Torto.
Toneta TIirnška (v sredini) na Ceuski rokometni klub vežejo lepi spomini, na ribniške pa manj prijetni. »Ko smo prišli v vrh Evrope, smo prišli igrat tudi v Ribnico. Misliu smo, da nam zmaga z 10 goli
PREDNOSTI NE UIDE. NAZADNJE SMO PA IZGUBILI IN MEDIJI SO SE NAVEUK0 RAZPISALI O TEM...«
zainteresirani za športni marketing. Pivovarna Laško se je lahko našla s celjskimi rokometaši, saj so ti igrali v krajih, kjer so bili najboljši jugoslovanski klubi - ti pa v enakih mestih, kot so bili prodajni centri pivovarne. Še nekje je pivovarna zabila žebljiček na glavico: športni navdušenci najraje tekme komentirajo v gostilnah, kjer se seveda spet toči pivo. Takih sponzorjev, ki bi lahko neposredno merili učinkovitost svojega sponzorskega vložka, pa je malo, in nekatera podjetja, ki se ukvarjajo s povsem različnimi nešportnimi dejavnostmi, morajo iskati drugačne razloge, da vlagajo denar v to panogo. Janez Škrabec, direktor Riko d.o.o., je z našim društvom ostal tudi, ko
Slednjega smo prav tako videli v Hrovači, prav tako novega sekretarja Natana Hojča, ki naj bi delo opravljal profesionalno. Društvo se želi počasi znebiti polprofesionalizma, je dejal Obrstar, in tako nekateri igralci že postajajo profesionalni, kar poleg zagotavljanja redne plače pomeni, da se od njih pričakuje trening od jutra do večera, ne pa tako kot sedaj, ko je dopoldanske treninge zavoljo službenih obveznosti obiskovalo le 5 igralcev. Dosedanji slab izbor igralcev je bila tudi temeljna napaka, ki jo je klub delal, je priznal predsednik. »Dobivali smo polovične informacije o igralcih, denarja ni bilo na voljo. Tokrat smo bili previdni in pogodbe podpisovali počasi.«
32
Trener Tomaž Tomšič (desno) ter sodelavca Natan Hojč in Ciril Andoušek
Eden najbouših vratarjev v Sloveniji Mustafa Torlo (desno)
Na mizi pred Markom Obrstarjem sta bila dva pokala: večji za prvougaše, manjšega pa so že drugo leto zapored dobili mlajši dečki A za osvojeno državno prvenstvo. Nikola Radič (levo) je očitno oblikoval ekipo, ki poraja nove ribniške rokometne zvezde
Domači igralci tako zdaj tvorijo večino ekipe (10:6), a najuspešnejše je že vzela Evropa. Mare Hojč igra v Avstriji, Nejc Hojč v Švici in Beno Lapajne v Španiji, zato so za Ribničane nedosegljivi, je dejal Obrstar. Podobno zgodbo je doživljal Turnšek, ki mu je bila prva naloga v Celju Pivovarna Laško dobiti naša dva najboljša Ribničana: Tomaža Tomšiča in omenjenega Lapajneta. Klub ju je namreč hotel dobiti v paketu, da bi se lažje vživela v tuji kraj, a se je bito treba zanju kar potruditi. Vedeli so, da se izplača, je dejal Turnšek, saj sta oba bistveno zaznamovala vse uspehe kluba. Tomšič je bil član prve ekipe kar 11 let, kar ni uspelo nobenemu igralcu doslej.
Ribniško rokometno društvo si je zaželelo še ene organizacijske spremembe - tokrat v pripravi tekem, ki naj bi spominjale na spektakle. Tekma bi po prepričanju društva morala nuditi čim več užitkov, ne samo športnih, ker dobro vedo, da jih na tribunah gleda publika, ki sicer zahteva 1. ligo in triumfalno igro, a biti tudi dolgo pomnjen dogodek.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
H&šero
MLADINCI EVROPSKI PODPRVAKI V DUATLONU
Monika Oražem državna prvakinja v triatlonu
Ekipa mladincev slovenske reprezentance, v postavi so bili Dejan Henigman, Vid Pucelj (oba Triatlon klub Inles Riko Ribnica) in Domen Hribar iz Kamnika, je 25. maja v grškem Serresu osvojila srebrno medaljo in postala ekipni evropski podprvak v duatlonu. Od njih so bili boljši le Španci.
V soboto, 24. maja pa so fantje sodelovali tudi na posamični tekmi mladincev v sprint razdalji (5 km tek - 20 km kolo - 2,5 km tek), kjer je nastopilo 31 tekmovalcev iz Portugalske, Španije, Italije, Slovenije, Nizozemske, Francije, Madžarske, Grčije, Turčije, Rusije in Slovaške. Dejan in Vid sta v hudi konkurenci in boju z najboljšima dvema Špancema ter Portugalcem dosegla odličen rezultat. Dejan je bil 4. (le za 5 sekund zgrešil stopničke) in Vid 5., za Dejanom je v cilj pritekel le sekundo kasneje. Domen Hribar (ŠD POS Elektronček Trisport Kamnik) je bil 30. V Grčijo so fantje potovali skupaj s sekretarjem triatlonske zveze Grego Zoretom kar z vlakom, ki je najcenejša varianta.
Kakšna je bila tekma posameznikov?
Vid in Dejan sta razlagala in se dopolnjevala: »Žal proga ni bila toliko selektivna, manjkal je kakšen klanec,« je razlagal Vid, »na kolesu sem poskušal pobegniti tudi zato, ker v teku nisem tako močan. Zato poskušaš na kolesu, kjer veš, da si močnejši.« »Cilj je bil čim boljša uvrstitev, in če bi se dalo - tudi medalja,« je razlagal Dejan in nadaljeval: »Mogoče sem medaljo izgubil ravno v menjalnem prostoru, kjer so Španca in Portugalec s hitrostjo skoraj 40 km na uro kar prileteli v prostor in tekli naprej, jaz pa sem se, tako kot sem navajen, ustavil in šele potem nadaljeval. Vse je odvisno od posameznika, vendar se v tujini res vidi, da je čedalje pomembnejša menjava, vsaka sekunda šteje.«
Kaj jima ostaja najbolj v spominu?
»Najbolj nama bo ostala v spominu gotovo srebrna medalja ekipno in pa tudi rezultat posamično. Posamični rezultat je vrednejši, čeprav pa je seveda medalja ekipno pika na ‘i’. Zares sva vesela teh uspehov v Grčiji, to je velika spodbuda in motivacija za naprej. Kar še večjo voljo sva dobila.«
Kako sta sploh začela trenirati, kdo ju je navdušil?
»Meni je stric rekel, če bi šel to trenirat. V začetku sploh nisem vedel, kaj je to triatlon. Imel pa sem preveč energije, vsa Rakitnica me je bila polna in sem se moral nekam dati,« je v smehu pripovedoval Dejan. Vid pa: »Videl sem soseda in malega bratranca Petra Puclja, ki je treniral, in me je navdušil. Pa tudi v šolskih tekih sem bil dober. Najprej sem poskušal v klubu na Griču, nato pa kmalu prišel v ribniški TK.« Vid trenira osmo leto, Dejan pa šesto. Tekmujeta tudi v triatlonu, kjer pa, pravita, morata še izboljšati plavanje. V prihodnosti se bosta bolj posvečala triatlonu, saj je to priznana in tudi olimpijska disciplina. In kaj so daljnoročni cilji, sanje? »Sanje obeh so olimpijske igre. Morda že čez 4 leta, leta 2012 v Londonu ali pa nato leta 2016. Nikoli ne reci nikoli. Upanje umre zadnje,« je dodal Dejan, ki sicer obiskuje program 3 + 2 srednje lesarske šole Ljubljana, kjer je končal 1. letnik.
Vid je končal drugi letnik Gimnazije Kočevje. Velik uspeh pa je dosegla tudi njihova članica, petnajstletna Monika Oražem, ki trenira v klubu že 5 let. Udeležila se je absolutnega državnega prvenstva v sprint triatlonu (750 m plavanje - 20 km kolo - 5 km tek) in prepričljivo premagala konkurenco vseh ženskih kategorij (tekmovalka med članicami je bila šele 5. absolutno) ter je po naslovu državne podprvakinje v duatlonu za leto 2008 postala še državna prvakinja v triatlonu absolutno za leto 2008. V tekmi pa je dobro parirala tudi moškemu delu tekmovalcev. »Priplavala je izvode dosti spredaj, skupaj s fanti, kandidati za zmago, in skupaj z njimi zapeljala naprej. Redko katera punca zna peljati dobro s fanti. Videla je, kako je speljati na kolesu na polno in vso moč. To našim tudi manjka in fantje te izkušnje pridobivajo s tekmami v tujini, dekleta pa z ramo ob rami s fanti. Monika v triatlonu doma trenutno nima konkurence, razen v samem klubu,« je pripovedoval Miloš Petelin. Tudi Monika se želi uvrstiti na olimpijske igre - morda že leta 2012, če ne, pa kasneje. Sicer pa ima željo priti v športno enoto Slovenske vojske, kjer bi lahko trenirala kot profesionalna športnica. V tem letu jo čaka še veliko tekem, tako kot Vida in Dejana.
Pogovarjala sem se ZDENKA MIHELIČ Foto arhiv kluba
'Pl 1 c s ' . S ! : -
IAt ti)	* WV
Posnetek z zmagovalnega odra v Grčiji
JULIJ 2008
Datum: SOBOTA, 12. 7.
Kam: na KRN (2245 m)
Izhodišče: Drežnica (554 m)
A - varianta: PO POTI SILVA KORENA Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA pot, prav tako kondicijsko.
Pot: Iz Drežnice do bivaka in po zelo zahtevni poti Silva Korena do Gomilščkovega zavetišča na Krnu (od tam do Krna 10 min), nazaj skupaj s skupino B po južni poti v Drežnico Trajanje: 11 ur
Prijave in akontacije: Torek pred pohodom, to je 8. julija ob 19. uri v pisarni PD Ribnica.
Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, samovarovalni komplet (da se ga tudi sposoditi pri PD) in varen korak
Vodja pohoda: Zdenka Mihelič (041/ 222 358)
B - varianta: PO JUŽNI - lahki POTI, skupno izhodišče je Drežnica, kot pri skupini A Zahtevnost: LAHKA pot, a kondicijsko zahtevna tura.
Trajanje: 11 ur
Prijave in akontacije: Torek pred pohodom, to je 8. julija ob 19. uri v pisarni PD Ribnica.
Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, pohodne palice in varen korak Vodja pohoda: Roman Petelin (041/ 325 664)
Datum: SOBOTA - NEDEUA, 26. - 27. 7. Kam: na TRIGLAV (2864 m)
Zahtevnost: ZELO ŽAHTEVNA pot Trajanje: 8 ur in 8 ur (1. in 2. dan)
Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 22. julija ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, pohodne palice in varen korak Vodja pohoda: Stane Babič (041/ 415 308)
V naslednji številki pa o srečanju s Tržačani in o pohodu na Košutnikov vrh.	ZM
Rešeto
■ rxj	i
i» rvi	i i rxj.i.>■<>
8)1 PESTRO VREME,
1 DOBRA VOLJA IN PET AN ZAZNAMOVALO 2. ANIN POHOD
»SLOVENIJA PLESE - SOLSKI PLESNI FESTIVAL«
Ribniške plesalke prinesle bron z državnega prvenstva
Drugi Anin pohod, za katerega zdaj že lahko rečemo, da bo tradicionalni prvo soboto v mesecu juniju in se je dobro prijel, je pokazal, iz kakšnega testa so pohodniki, planinci. Niti ploha na začetku jih ni ustavila. Krajše čakanje pod streho pri Inlesu je bilo nagrajeno s čudovitim dnevom, celo sončkom. Varen korak pa je bil zaradi razmočenega terena zato zares na mestu. Radio Urban, Trim šport Ribnica in Planinsko društvo Ribnica so 7. junija izvedli že drugi Anin pohod. Udeležili so se ga pohodniki iz Ribnice, Kočevja, Grosupljega in Kranja - skupaj z vodjo Martinom Zukom in 4 vodniki PZS, kar 40. Vsi dobre volje in nasmejani so se zbrali na Cenetovem vrtu, kjer so plačali startnino, za to pa prejeli luštno majčko, pijačo, topel obrok na koncu (ravno tako na Cenetovem vrtu), ter 5-odstotni popust v trgovini Trim šport. Pohod je potekal po Ribniški naravoslovni pot.
Najprej so se pohodniki ustavili v planinski koči pri Sv. Ani, kjer so prijazni dežurni PD Ribnica poskrbeli za okrepčilo. In kakšno neverjetno srečo z vremenom smo imeli pohodniki, lahko pove tudi podatek, da se je ulilo, ko smo bili zopet pot streho, na toplem v koči. Po počitku, prijetnem klepetu in smeha polnem času mo šli še do cerkve sv. Ane. Sestopili smo v sončnem objemu in se na Cenetovem vrtu okrepčali, za kar je poskrbel organizator. Prav tako je poskrbel za žrebanje najrazličnejših nagrad - od dežnika, denarnice, čutar za pijačo, nahrbtnika.
Ane, ki so se udeležile pohoda (kar 5 jih je bilo!), je čakalo posebno presenečenje v obliki buteljk, ena izmed njih, Anica Mihelič, pa je na sam dan pohoda slavila tudi rojstni dan in organizatorji so ji ob pesmi zbranih pohodnikov »Vse najboljše za te...« podarili torto. Planinsko društvo je imelo za vse na voljo tudi veliko informativnih brošur in zgibank o varni hoji v gore, pa zemljevidov in raznih knjig, vodnikov. Pohod je sovpadal z zaključkom tedna planinstva in praznovanjem 60-letnice Planinske zveze Slovenije, ki je bil dan poprej.
Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ
3H
Ples kot športna vzgoja otrok, mladine je že vključen med izbirne predmete v programu osnovnih šol, poleg tega pa je za osnovnošolsko in srednješolsko mladino že vrsto let organiziran tudi Šolski plesni festival - posebna oblika tekmovanj, namenjena druženju mladih. Število udeležencev ŠPF-ja se iz leta v leto povečuje, tako da je v šolskem letu 2006/07 preseglo število 5.800.
Kot je že v navadi, na začetku vsakega šolskega leta pošljemo vsem OŠ in SŠ vabilo za vključitev v projekt, priloženo prijavnico za sodelovanje. Vsem prijavljenim šolam na podlagi prejetih in potrjenih prijavnic kasneje pošljemo plesno gradivo (VHS/DVD in CD - zgoščenko) in razpis področnega tekmovanja. Za zaključni prvenstvi kvalificirane šole prejmejo dokumentacijo kvalificiranih šol, posameznikov in plesnih parov ter obvestilo o razpisu državnega prvenstva. Vsa navedena dokumentacija, tako za OŠ kot SŠ, je celotno šolsko leto na spletnih straneh PZS, razpisi in vabila pa so objavljeni tudi v Informatorju Šolskih športnih tekmovanj.
Letošnja uspešna izvedba sedmih področnih tekmovanj ter obeh zaključnih prireditev v Lenartu in Slovenj Gradcu, ki je ponovno presegla doslej doseženo število tekmovalcev in vključenih OŠ ter SŠ šol, nam dokazuje, da ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL živi v vseh nas, ki smo z njim na kakršenkoli način povezani. Podatki, da je v letošnjem šolskem letu bilo na nivoju osnovnih šol, v sistem izbirnih šolskih tekem in 7 področnih
tekmovanj vključenih 146 šol, so več kot zavidljivi, saj je tako plesalo več kot 5.800 osnovnošolcev. V tretjem letu, odkar so v Šolski plesni festival vključene tudi srednje šole, pa smo prejeli 28 njihovih prijav in spravili v gibanje preko 400 srednješolcev in srednješolk.
Nina Matkovič
Učenke in učenci 7., 8. in 9. razreda, ki so sodelovali na državnem tekmovanju ŠPF, so že na treningih delali z veliko pozitivne energije in veselja do plesa. Pokal za 3. mesto, ki gaje šesterica deklet (Ines Sužnik, Nika Drobnič, Sara Abrahamsberg, Manca Lovšin, Tjaša Fajdiga, Tadeja Gorše) dosegla na državnem tekmovanju, je zahteval prav tako veliko vloženega truda in smo se morale dobiti še kakšen drug dan med vikendom, daje bil nastop popoln. Uspeha pa seveda ne bi bilo brez dobre trenerke.
Sara Abrahamsberg, Manca Lovšin
IZPOSOJA KOLES V TURISTIČNO INFORMACIJSKEM CENTRU RIBNICA
Turistično informacijski center Ribnica ponuja novo storitev.
Od konca meseca junija si lahko vTIC-u Ribnica vi in vaši obiskovalci izposodite za zdaj dve kolesi za potepanje po Ribniški dolini.
Najbolje spoznamo svojo okolje prav s kolesom, in to sta razumela tudi donatorja koles: Trim Sport d.o.o. in Tiskarna Linear d.o.o.
Vabimo vas in vaše prijatelje, da prelepo Ribniško dolino raziščete s kolesom!
TIC Ribnica t 00386 1 836 93 35 m 00386 51 415 429
turizem.ribnica@siol.net, www.miklovahisa.si
SLEMENCEM SO SE URESNIČILE SANJE MNOGIH GENERACIJ
Panoramsko športno igrišče med najlepšimi v Sloveniji
Slemenci so bili verjetno med prvimi, ki so se za svojo pridobitev znali zahvaliti prav vsem, ki so jim pomagali, in se zavedajo, da se svet ne začne z eno oblastjo in konča z drugo, marveč se vse prepleta. Igrišče pri Sv. Gregorju je že desetletje stara zgodba, ki se je najprej začela z ogledovanjem Marofa pod starim gradom in šele kot zadnji prostor je bil predlagan ta, ki je bil 21. julija slovesno odprt. Zemljišče, ki stoji poleg pokopališča, je bilo last Cerkve in župnik Andrej Mulej ter takratni predsednik KS Alojz Levstek sta porabila dolge ure za pogajanja z nadškofijo. »Borili smo se, težko je bilo, a nismo obupali,« je dejal Levstek, ki zavrača kritike mnogih, da je igrišče za Slemena preobsežno in predrago, saj bo investicija občino stala 301.892 EUR. Od tega bo občina prispevala 75 %: dobrih 128.000 EUR lastnih sredstev in najela preko 98.000 EUR kredita. »Objekt je pravi in bo lahko služil svojemu namenu, tako da čez 10 let ne bomo spet ugotavljali, kaj vse mu manjka, kot se to že dogaja drugod,« je dodal Alojz Levstek.
Igrišče s prelepim panoramskim pogledom bo služilo za šport, prireditve in gasilske vaje, saj so gasilci tamkaj nosilci družbenega dogajanja, šolarji pa se bodo lahko končno s ceste premaknili na bolj varno področje. Podružnična šola sicer sodi pod okrilje sod raške OŠ, čeprav so Slemena del ribniške občine, in ravno zato je vodja šole pozvala našega župana še k obnovi starih učilnic. Toda na vroč sobotni dan je bilo vseeno pomembnejše igrišče in veljavo so mu dali tudi gostje, kot so ribniški župan in podžupan, poslanec Jože Tanko, direktor Fundacije za šport Drago Balant, ki je delno sofinancirala projekt, in predstavnik ministrstva za šolstvo in šport. Balant je obljubil, da bodo v naši občini podprli še kak podoben projekt, ker mu je všeč rezultat, prevzel pa ga je tudi razgled, »kot ga ima v Sloveniji malokdo«.
Projekt se je dejansko začel v drugem mandatu županovanja Jožeta Tanka, ki je začel z izgradnjo niza igrišč, čeprav je padla marsikatera huda beseda na račun te odločitve, »a zdaj je vsako igrišče lepše od prejšnjega«. Slemensko je bilo gotovo dobra naložba, je dejal aktualni predsednik KS Jože Škulj in požel odobravajoče komentarje krajanov. »Uresničile so se sanje mnogih generacij in prav je, da mladim omogočimo koristno preživljanje prostega časa,« je dodal podžupan Vinko Levstek, ki živi v Slemenih. Napovedal je tudi obnovo ribniškega športnega asor-timana, kot je npr. atletska steza. V imenu krajanov se je zahvalil Tanku, Alojzu Marnu (v njegovem mandatu se je projekt docela začel), župniku Muleju, Alojzu Levstku, sedanjemu županu, občinskim svetnikom in delavcem občinske uprave, »ki so znali prisluhniti potrebam kraja«.
Odprtju prisostvovala in fotografirala Alenka Pahuue
Kulturni program je bil v rokah folklorne skupine
PODRUŽNIČNE ŠOLE TER DOMAČEGA PEVSKEGA ZBORA, KI GA vodi Tone Kersnič.
Prerez traku je pripadel župana Jožetu Levstku ter zaslužnemu bivšemu predsedniku ks Alojzu Levstku ter sedanjemu Jožetu Škulju. Naš župan je delil tudi dobro vouo, rekoč: »Imate najlepše igrišče na najlepšem koščku dežele, kaj si še želite? Predlagam, da se imamo še naprej radi!«

V spremnem objektu so urejene sanitarije ter dve garderobi z umivalniki in tuš kabinami, pred igriščem je parkirni prostor, na igrišču pa tudi prireditveni prostor, na katerem je bila zvečer že odvila prva prava veselica z ansamblom Zakrajšek. Seveda so se Slemenci izkazali kot tradicionalno dobri gostitelji z domačim pecivom, medico Jožeta Škuua, borovničevec pa je žrtvoval sam župnik. Obiskovalci pa so lahko tisti dan uživali tudi v nogometni tekmi med ekipo občinskih delavcev
TER MEDIJSKIH ZVEZD CENTRA EVROPE, ZA KATERO JE IGRAL TUDI TOMAŽ TOMŠIČ.
GANLJIV PREJEM SVETEGA ZAKRAMENTA
ORATORIJ 2008 PLUS
Ste že kdaj začutili željo, da bi bili kot otrok? Vas mika en dan preživeti v brezskrbnem, razgibanem srečanju s svojimi vrstniki?
Je vaša duša precej prazna in jo hočete napolniti z duhovno hrano? Pravi odgovor je ORATORIJ PLUS za vse, ki hočete biti malo starejši otroci! ORATORIJ 2008 PLUS bo v soboto, 30. avgusta 2008, s pričetkom ob 9. uri na “farovškem” vrtu v Ribnici.
Več informacij na prijavnicah, ki jih dobite v ribniški in dolenjevaški cerkvi na mizici z verskim tiskom. Prijave sprejemamo do 1. avgusta 2008.
Bilo je toliko solza, da bi kdo pomislil, da se v župnijski cerkvi 7. junija dogaja kaj žalostnega. Oči so se rosile ob pogledu na 15 prizadetih članov društva Sožitje, ko so skupaj z botri v vrsti čakali na sprejem zakramenta sv. birme. Prav njihova drugačnost nas je ganila - njihovo izrazito čustvovanje je bilo nalezljivo in pomožni škof Tone Jamnik je kar med obredom delil objeme. Ob njihovih vprašujočih pogledih ali veliki radosti, morda strahu, kakemu kriku ali vprašanju: Kaj bo pa za darilo?, ne moreš ostati ravnodušen.
Ali jokaš ali se smejiš - ostane ti v spominu. Dekanu Antonu Berčanu je bil to eden izmed najlepših dogodkov na njegovi duhovniški poti, mnogim pa najlepša birma. Nastala je zavoljo naključnega pogovora med dekanom in Majdo Vrh, ki sta na srečanju Sožitja pri Novi Štifti ugotovila, da se prizadetim še nihče ni posvetil na tak način, da bi jim podelil sveti zakrament. »Pripeljite tudi tiste otroke, ki bodo otroci vse življenje,« je dejal dekan Berčan, ki je zdaj hvaležen, da je stopil v svet drugačnosti. Deli mnenje s sorodniki, za katere je spregovorila Polona Lovšin, rekoč, da ljudje, ki niso deležni vrste vsakdanjih dejavnosti, naše življenje delajo bolj dragoceno in vredno, kot si predstavljamo.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
Srečni Tatjana, Liuana, Petra, Kristina, Branka, Andreja, Alenka, Vesna, Robi, Rok, Tomaž, Primož, Andrej, Tomaž in Metka, njihovi botri, duhovniki in vsi, ki jih spremljajo na poti zahtevnega živuenja.