OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
XXXVII,—LETO XXXVII.

EgU ASLIf I
NEODVISEN DNEVNIK ZA\SLOVENSKE. DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 13, 1954
ZADNJE VESTI
ŠTEVILKA (NUMBER) 94
V LETU 1954 NE BO STAVK! 60,000 RUDARJEV BREZ Dl
Vreme se bo ustalilo, tako napoveduje osrednja vremenska napoved v Washington«. V se-/rnem Mu, tudi v državi Ohio, Jasno vreme prehajalo v gor-pa glavno, da je pričako-^ stalnosti. Za danes je napo-a najvišja temperatura ' nainiž ja pa 45 stopinj.
Danes dopoldne podpiše prednik Eisenhower zakon, po ka-Jpm bodo Združene države so-k Va,e s Kanado pri zgraditvi anala, ki bo vezal tudi mesto ^eveland z atlantskim morjem. / a hi*a je hotela, da bi dala inmu dejstvu posebni povdarek Je Pohabila k svečanosti podpi-' X('cjo število kongresnikov in
s,(natorjev.
sl(^shington je obtožil Sovjet-zvezo, da pošilja v Indokino toi Sam° v°jaške, marveč tudi
njak<fne 'n politične stl-okov-
WASHINGTON, 12. maja—Prvi trije meseci leta 1954 pomenijo za ameriško industrijo, v kolikor prihajajo v poštev stavke, mirno življenje. Računa se, da letos tudi na splošno do velikih stavk ne pride. Razlogi pa da so tile: Prostih mest ni veliko na razpolago. Zato se naj delavci premislijo, predno bi začeli boj s kruhom, ki ga imajo. V Beli hiši ni posebne naklonjenosti, da bi posredovala v slučajih, kadar so pogajanja med delodajalci in delojemalci razbita. Delodajalci sami ne bi imeli preveč pomislekov, če se obrat za nekaj časa ustavi, to pa iz razloga, ker ni preveč naročil. Med delavstvom je veliko takih, ki delajo le nekaj dni na teden in niso razpoloženi za stavke. Računati je tudi s tem, da smo v volilnem letu.
,(i a ameriško obtožbo, da se RVsi ameriški vojni ujetniki na sk0r<'ji nahajajo v Rusiji, je Mo-ja danes odgovorila, da je ta ')a brez podlage.
„ 'Iu8oslovanska vlada je ime-r/[ .Vala novega generalnega kon-'la v Chieagu. Novi konzul bo ,5osk° Vidakovie.
V Teheranu je vojaško kot riZ,Vno sodišče potrdilo sodbo
deVhSa .Sodišča- (la Je Mossa vi i	predsednik iranske
• °l?sojen na tri leta r m
Nadaljnji bankroti
i NEW YORK, 12. maja—Pod-
vilo •Dun & Bradstreet 3e ob3a" 'zkaz o polomih—konkurzih
Poslovnem svetu. V zadnjem dnu je bilo v Združenih drža-
stk 260 takih Polomov- Nara" laek Pomeni 26 več kot je bila bi-
aca Prejšnjega tedna. Lansko
' 0 ob istem času je bilo le 165
t^omov. Značilno nadalje je dej-
v °> da znašajo terjatve do firm
soč kUrZU P° večini nad pet dolarjev. Ne gre torej samo
Sv P°d3etja malega poslovnega
a' marveč za firme večjega °Sega.
amerika mu ugaja
d0Pllipe Medina- star 20 let- je je m.a iz Mexico City. V Ameriki
clinZlVel Pod im'?110'm Carlos Me-jj aj Iz Mehike je prišel v USA lc leta 1952 in to v Californi-trik 3e bil do julija 1953 hil/at deP°rtil'an nazaj v Me-s t' Leta 1953, in to meseca z<J.^bra, se je povrnil nazaj v ^ Uzone državo in ker mu niso
v Oh*1*1* tla v Ca1^01,11^1- 3e šel
Posl V °hio & bil deloma za" mi en. deloma se je pečal z vlo-
So m tatvinami. Ohijske oblasti
£e ga Prijele in sedaj mu grozi
cetrta deportacija.
Pogodba v jeklarnah preneha' z zadnjim junijem. Treba bo nove mezdne pogodbe. Delavstvo, organizirano v uniji C.I.O., zahteva garantirano letno mezdo in pet centov več na uro. Zahteva po garantirani letni mezdi ni nova ideja in se o njenem uresničenju govori kot o "muziki o bodočnosti." Možna bi bila le tedaj, če bi bilo ameriško delavstvo res enotno organizirano.
John Lewis ima po pogodbi pravico, da sproži nova pogajanja za novo mezdno pogodbo. Tudi med vrstami rudarjev se ni pojavila zahte'va po novi mezdni pogodbi, marveč po večji zaposlitvi.
V ameriški industriji se v mnogih krajih dela le 30 ur na teden ali celo manj. So podjetja, kjer se dela le vsak drugi teden. Delavske mezde v takih slučajih so premajhne, da bi šlo kaj v rezervo. Tudi delavske unije da morajo s tem dejstvom računati, stavka pa stane.
Praktično vzeto je bilo v prvem tromesečju leta 1954 vsled stavk izgubljenih le 3,050,000 delovnih dni, številka, ki je najnižja od zadnje svetovne vojne. Leta 1952 je bilo v tem času radi stavk izgubljenih 4,320,000, leta 1946 pa celo 56,000,000 delovnih dni.
Rudarji pri Eisenhowerju
Posebna delegacija rudarjev iz Pennsylvanije je bila sprejeta pri predsedniku Eisenhowerju, kateremu je obrazložila obupno stanje brezposelnih rudarjev in njihovih družin. Gre za kakih 60,000 rudarjev, ki nimajo dela. Ker krajevnih fondov za pomoč ni na razpolago, naj poseže vmes
federalna vlada, tako so zahtevali rudarji.
Bela hiša je po tem sestanku javila, da je predsednik Eisenhower pripoznal kritični položaj rudarjev, katerim je obljubil, da se bo za vprašanje takoj zavzel.
Delavske unije vztrajajo na tem, da naj se začne z rešitvijo socialne krize takoj. Delavstvo zastopa teorijo, da sedanjo krizo lahko odpravi le visoka kupna moč ameriškega delovnega ljudstva. Zato morajo odgovorni krogi skrbeti, da bo zaposlitev popolna, mezde pa da bodo visoke.
Federalna vlada, predvsem pa zakladni tajnik Humphrey in trgovinski tajnik Weeks, zastopata drugo mnenje. Humphrey trdi, da je brezposelnost sicer važna točka gospodarskega programa, krizo pa lhore rešiti le razširjenje obratov in industrij, torej večje investicije. Ker industrija ustvarja tudi nove službe, naj bo od federalne vlade podprta.
Trgovinski tajnik Weeks trdi, da ni nobenih znakov, ki bi dajali povod, da naj se v gospodarstvu kaj izrednega ukrene. Weeks nadalje trdi, da je zbral podatke širom Amerike o pra<-vem gospodarskem stanju, zlasti
v vrstah poslovnega sveta, ti podatki pa so ugodni.
Ko je bilo na dnevnem redu vprašanje brezposelnosti, je predsednik C.I.O. pozval ameriške delavce, naj se sami pobrigajo, da bodo pri novemberskih volitvah napravili nekaj ducatov sedanjih reakcionarnih politikov enako brezposelne, torej da jih ne bodo volili.
ČE JE RESNICA, PRESODITE SAMI!
Pravimo, da izjema dela pravilo. Kljub izjemam splošna pravila pač ostanejo. Življenje in gibanje Človeka v družbi sta ustvarila gotovo obnašanje, s tem pa gotova pravila. O današnjem človeku se nasplošno trdi:
Nobena ženska voznica ne zna pravilno parkirati
svojega avtomobila.
i
Vsi, ki se ukvarjajo s politiko, nimajo nobene časti v sebi.
Vsi južnjaki so znani po lenobi.
Vsi novinarji pijejo preveč.
Privatne tajnice niso nastavljene za delo.
Frizerke mora jo klepetati.
Moški visoke postave navadno poročijo ženske majhne postave.
škofje se ravnajo po principu, da naj bo pri jedi mir in naj se je počasi.
In končno: Samo brezobzirni ljudje pridejo do velikih uspehov.
BELA HIŠA ZA STEVENSA
WASHINGTON, 12. maja — Obrambni tajnik Wilson je odpotoval na Daljni vzhod. Tam bo ostal tri tedne. Pred svojim odhodom je povdaril, da ameriška oborožena sila ne rabi nobenih nasvetov in preiskav raznih kongresnih odborov; kar je v njej napak, jih bo scma izsledila in odpravila. Ravno za odhod Wil-sona je Bela hiša javila, da ima predsednik Eisenhower popolno zaupanje v tajnika Stevensa, ki sedaj obračunava s senatorjem McCarthyem.
GOSPODARSKE ŠTEVILKE PRIČAJO
2ad«je slovo
Članice društva Waterloo pt.°Ve št- HO W.C. so prošene, da ej0 v petek zvečer ob osmih l52e*etov Pogrebni zavod na E. Um i • V kažejo zadnjo čast članici Juliji Willem.
Žalos*na vest
E.^OO Frances Udovich iz 317 mov- St- 3e Prejela iz stare do-neJn® ,Vest' da 3e umrl oče nje-vi| P°kojnega moža, Jože Udo-strjV Jelšane pri Illirski Bi Zat5 1;vPok°jnik je bil star 83 let.
sestroCaptam Sina' štiri hčere in
£ruda	mu lahka domača
WASHINGTON, 12. maja — Ali je ameriško gospodarstvo res tako odvisno od Indokine in njenih sosedov, da bi se splačalo zaplesti se v vojno, ki bi ameriške davkoplačevalce stala težke milijarde dolarjev ?
Z Indokino se ne računa več. Prepustiti jo bo treba pač komunistom. Gre za njene sosede na severozapadu, za državi Burma in Thailand (Siam), ter na jugu za Mala jo. Staino se govori o industrijskih surovinah, s katerimi te države razpolagajo in ki da so za ameriško industrijo absolutno potrebne. Kaj je resnice na tem?
Objavljena je bila trgovinska statistika, kako smo v letu 1953 trgovali s temi državami. Iz vseh štirih držav so Združene države uvozile v Ameriko blaga v vrednosti $300,600,000, uvozile pa so v te države v vrednosti $130,800,000. Trgovinska bilanca Združenih držav do teh krajev je torej pasivna. Tem državam smo prodali v glavnem stroje in bombažne izdelke, iz njih pa smo uvozili cin in gumij. Ali
se ameriški kfkpital zanima za te kraje in je začel z velikimi investicijami? Odgovor je negativen.
Če ne bo guumija ne cina iz teh krajev, ali bo ameriška industrija težko prizadeta? Tudi temu vprašanju je odgovor negativen. Predvsem so še drugi kraji, odkoder se dobiva ista surovina, a glavno, računati je z današnjo tehniko, ki je znašla pota in sredstva, kako producira-ti recimo gumij na umeten način
Pa če se borimo za ameriške položaje in interese na jugovzhodu Azije, za kaj pravzaprav gre ? Odgovor je ta, da gre za ameriške vojaško strateške in splošne politične interese. Še to je treba upoštevati, namreč, da so zaloge imenovanih surovin že sedaj tu v Ameriki tako velike, da bi zadoščale potrebam, tudi če bi bili v vojni in če bi vojna trajala pet ali šest let. Spričo tega položaja je tudi razumljivo, da pada ameriški splošni interes in zanimanje za kraje južnovzhod-ne Azije.
Redne seje
Redna seja društva Ribnica št. 12 S.D.Z. se vrši v petek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave Vabi ^e članstvo, da se udeleži.
Članstvo društva Napredek št. 132 A.B.Z. je ptošeno, da pride v petek zvečer ob 7.30 uri na redno mesečno sejo, ki se vrši v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave.
V petek zvečsr se vrši redna seja društva Svoboda št. 748 S.N.P.J. v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pričetek točno ob 7.30 uri. Prosi se članice, da se gotovo udeleže ker je več važnih zadev na dnevnem redu.
Redna seja društva Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z. se vrši v nedeljo dopoldne ob 9. uri v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Radi zelo važne zadeve se prosi vse članstvo, da gotovo pride na sejo.
Ameriška reklama
Clevelandsko podjetje North Star Woolen Mill Co. praznuje prihodnjo nedeljo 90-letnico svojega obstanka. Ustanovljeno je bilo 16. maja 1864. Podjetje javlja, da tisti, ki izkažejo s pravilnim potrdilom, da so bili rojeni dne 16. maja 1864, dobijo za svoje 90-letnico pri tem podjetju zastonj volneno odejo, če bi se javili vsi 90-letniki, bi imeli zbrano statistiko, koliko jih je.

Usoda Indokine je zapečatena;
Dulles ne lomi več kopja za njo
DANES SE V PARIZU ODLOČI O OBSTOJU VLADE LAMELA
PARIZ, 13. maja—Francoski parlament bo danes glasoval že drugič o zaupnici in nezaupnici vladi Laniela. Krizo je povzročila prikrita izjava ameriškega državnega tajnika John Foster Dullesa, da obstojajo ameriški interesi izven Indokine. S tem je naglasil, da prepušča Indokino Francozom in domačinom, Amerika sama pa snuje obrambne dogovorle z drugimi južno azijskimi državami, v teh pa Indokina ne prihaja več v poštev.
Predsednik francoske vlade' Joseph Laniel je zahteval zaupnico že pretekli teden in jo je dobil s 311 glasovi proti 252. Takrat je tudi šlo za to, da se debata o francoski politiki do Indokine ne začne popreje, dokler ne bodo znani rezultati konference v ženevi. To zahtevo je danes ponovil. Njegova opozicija, predvsem De Gaullisti, je zahtevala debato.
Poročila iz Indokine same niso ugodna. V severovzhodnem delu Vietnama je mesto Hanoi, ki ima še prosto zaledje. Ko so komunisti zavzeli trdnjavo Dien Bien Phu, se je ugibalo, kam bodo udarili sedaj. Računalo se je s tem, da je na vrsti mesto Hanoi z okolico. Komunisti so v resnici udarili in se nahajajo od mesta samega le nekaj milj. Če bo padlo tudi to mesto z zaledjem, potem bodo komunisti imeli v rokah razen juga vso najvažnejšo pokrajino Vietnam, ki šteje 22 milijonov prebivalstva.
Svojega dobrega položaja se komunisti zavedajo tudi na konferenci v Ženevi. Stavljajo tako predloge, da je iz njih razvidno, da ne marajo deliti nobene oblasti v Vietnamu, hočejo pa imeti odločilno besedo tudi v ostalih dveh pokrajinah Laosu in Cam-bodiji.
Nova politika Dullesa
Doma v Washingtonu je ameriški državni tajnik Dulles priznal, da je v svoji politiki do južne Azije gledal na te kraje kot celoto, Indokina sama pa je le del te celote. Ta celota ostane slejkoprej njegov cilj, četudi del kot je Indokina izpade iz nje. Dulles sicer ni izrecno trdil, da Washington nima več interesa na Indokini, praktična posledica pa je ta in jo je pokazala tudi konferenca v Ženevi.
Kako se bodo razvijali nadaljnji dogodki, se ne da napovedati. Zopet je bil ameriški tajnik Dulles tisti, ki je izpovedal, da že od vsega početka ni dal veliko na konferenco v Ženevi. Nikdar ni verjel, da se bo tam/dosegel kak sporazum, bodisi gtede Koreje, bodisi glede Indokine.
Tudi je podčrtati, da se je Dulles pokazal znova kot neiz-
| prosni sovražnik celinske Kitajske. Celinsko Kitajsko je označil kot napadalko na Koreji, kjer so Kitajci pobili ali ranili več kakor sto tisoč ameriških vojakov. Tudi če bi imel s predstavniki te Kitajske kake sestanke ali razgovore, bi jih ne smatral za osebne prijatelje, dokier ne bi napravili pokore za svoje grehe.
Z ameriškega stališča vzeto gre za vprašanje koalicije med republikanci in demokrati v zunanji politiki. Bivši predsednik Harry Truman najbolj zameri Dullesu, da vodi samo republikansko zunanjo politiko in se ne posvetuje z nobenim demokratom. Demokratje imajo ravno v Aziji svoje skušnje izza zadnje svetovne vojne. Dulles je tudi v tej točki v nasprotju z bivšim predsednikom Trumanom. Njegovih očitkov noče sprejeti nase, na drugi strani pa dejansko nima stikov z demokrati, ki šo strokovnjaki v zunanji politiki, razen kadar poroča pred zunanjepolitičnim odborom spodnje zbornice in senata, kjer so člani teh odborov tudi demokratje. Demokratje pa niso povabljeni k tajnim sestankom, predvsem onim ne v Beli hiši, na teh tajnih sestankih pa se določajo
glavna pota v nunanji politiki.
*
Dva vlaka v zrak
HANOI, 13. maja—V pokrajini Vietnam, še v francoski oblasti, so gverilci danes zjutraj spustili v zrak dva tovorna vlaka, natovorjena z municijo in vojaškimi potrebščinami. Znak, da so komunistični uporniki znova oživeli vojne akcije. O mestu Ha-noi in okolici se že ugiba ali naj . deli usodo padle trdnjave Dien Bien Phu.
V bolnišnici
Mrs. Mary Walters iz 20351 Naumann Ave. ;se nahaja v sobi št. 505 v Euclid-Glenville bolnišnici, kamor je bila odpeljana zadnji četrtek potem ko jo je zadela srčna kap. Prijateljice jo lahko obiščejo med 2. in 3. uro popoldne" ter 7. in 8. uro zvečer Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja!
JULIA WILLEM
Po enoletni bolezni je preminila v Doctor's bolnišnici Julia Willem, rojena Strauss, stara 51. let, stanujoča na 19830 Nau-man Ave. Rojena je bila v Col-linwoodu. Bila je članica društva Waterloo Grove št. 110 W. C. in podr. št. 14 S.Z.Ž.
Tukaj zapušča soproga Blase, rojen v Čehoslovaški, sina Blase, sinaho Naomi, brata John Strauss, tri sestre: Mrs Angela Susman, Mrs. Rose Korošec in Mrs. Jennie Holmes ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Križa ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Elizabeta se vrača
LONDON, 11. maja — Prihod britanske kraljice Elizabete v London je določen za soboto 15. maja. Njena zadnja postaja potovanja po britanskem koloni-jalnem imperiju je bila trdnjava Gibraltar. Britanska vlada je določila 3,000 mož vojaške in civilne straže, da bi se Elizabeti na španskem polotoku, čeprav v Gibraltarju, ne bi kaj pripetilo.
Elizabeta je prevozila in prepotovala 50,000 milj. Ko se je ustavila v Gibraltarju, je dala tudi politično izjavo, ki je pomembna. Britanci so že 250 let gospodarji te zemlje in trdnjave in nimajo namena, da bi ugodili španski zahtevi, da se ta trdnjava vrne Španiji nazaj. Povzdigovala je kraj kot važno trdnjavo, njeno strateško pomembnost, ker zapira vhod iz Atlantika v Sredozemsko morje in obratno, obenem pa je pohvalila zvestobo prebivalstva do angleške krone."
(Kar je trdila Elizabeta, jfe popreje sestavila in odobrila britanska vlada pod vodstvom Churchilla. Gre torej za politiko britanske vlade do Španije v kolikor pride v poštev znana trdnjava Gibraltar.)
NOVA EKSPLOZIJA "H" BOMBE
WASHINGTON, 12. maja — Ta teden bo v južnem Pacifiku eksplodirala "H" ali vodikova bomba, četrta po številu. Javlja se, da bo ta poskus najmočnejši od vseh, kar jih je izvršila Amerika.
Prva vodikova bomba je eksplodirala dne 1. marca, enako na Pacifiku. Posledice eksplozije so bile strašnejše, kot so jih predvidevali strokovnjaki. Dne 6. aprila je eksplodirala druga in dne 26. aprila tretja vodikova bomba. Kakšni so bili učinki tretje eksplozije, uradno ni bilo javljeno.
Sovjetska zveza poseduje navadno, kakor tudi vodikovo atomsko bombo.- Ameriška komisija za atomsko energijo ima na razpolago podatke, da so Rusi poskušali trikrat z navadnimi atomskimi in enkrat z eksplozijami z vodikovo bombo. Uporabili so devet navadnih in tri vodikove bombe.
V Washingtonu gre tako v kongresu, kakor tudi med vojaškimi oblastmi debata o tem, v koliko naj bo ameriška javnost o atomskih bombah, eksplozijah, o njihovih učinkih sploh poučena.
68 let živimo
WASHINGTON, 11. maja— Po zbranih podatkih o dolgosti življenja v Ameriki je federalna vlada postavila trditev, da znaša povprečna starost Amerikanca brez razlike na spol 68 let in pol. Zdravstvena oblast nadalje ugotavlja, da se je dolgost življenja v Ameriki v zadnjih desetih letih podaljšala približno za štiri leta. Dalje tudi, da je povprečna starost žensk skoraj 72 let, povprečna starost moških pa 66 let. Povprečnost Amerikanca torej z oziroma na dolgost življenja je neka] nad 68 le.
Od leta 1950 dalje ni bilo bistvenih sprememb. Starost pa se podaljšuje, ker imamo na razpolago najnovejša zdravila, ki pobijajo bolezni.
Kapi
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 81 PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ___________
For Three Months—(Za tri mesece)___
..$10.00 . 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 _ 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post OfXice at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ŠE ENA POLITIČNA ORIENTACIJA
(D
Amerika je imela v zadnjih 30 letih gotov politični razvoj, na katerega tudi sama ni računala. Gre za nove priseljence.
Vseljevanje v Ameriko so tvorili začetkoma naseljenci anglosaksonskega, nemškega in francoskega porekla. Kasneje so se v Ameriko vsipale trume Ircev in Italijanov. Mi Slovenci ter večina drugih slovanskih narodov stavimo začetek vseljevanja nekako pred 70 leti, vendar pa je bilo jedro stavljeno v začetek tega stoletja in v naslednjih letih.
Večina naših prijateljev se spominja imena Avstrije, Avstro-Ogrske monarhije ter cesarja Franca Jožefa. Za časa njegovega vladanja smo odšli. Ali iz protesta, ker doma ni bilo narodne politične svobode? Z drugo besedo, ali je narodnostna misel, porojena že doma, bila gonilna sila, da smo se izselili?
Ce hočemo biti objektivni in pravični, bomo rekli, da ne. Za prvotno izseljevanje vsaj pod Avstro-Ogrsko monarhijo so bili podani vsi dru^i razlogi. Socialne, družinske prilike, vojaški oziri, želja po svetu. Tudi dolar kot tak je mamil. Z nastopom fašizma v Italiji je nastopil za Slovence v Primorju drugi moment. Italijanski fašizem je napovedal iztrebljenje slovenskega naroda v kolikor je bil ta v primorskih krajih pod njegovo oblastjo. Tega cilja ni skrival, pridigoval in izvajal ga je odkrito. Če ne človeško in narodno umreti—pojdimo v svet! V tej dobi je narodno izseljevanje slovenskega primorskega življa imelo v resnici narodni pečat.
In kaj je doživela Amerika, tudi ko gre za vprašanje narodnosti? Velikanske spremembe že po prvi svetovni vojni. Velika Avstro-Ogrska monarhija, ki je štela 51 milijonov ljudi, je razpadla. Na njenih razvalinah so se pojavile nove države, da imenujemo le Češkoslovaško in Jugoslavijo, takrat z imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zopet se je obnovila Poljska.
Če so se pred temi velikimi državnimi spremembami v Evropi prebivalci iz istih ozemelj naseljevali v Ameriki pred prvo svetovno vojno, so pač šli tja s trebuhom za kruhom in z željo, da si ustanovijo boljše življenje kot bi ga sicer imeli doma. Do države, ki je takrat obstojala v domačem kraju, niso imeli morda najboljšega razpoloženja, niso pa bili politično orientirani v tem smislu, da bi za svoj narod zahtevali lastno državo.
Konec prve svetovne vojne, je ta položaj bistveno spremenil. Slovenci v Ameriki so se morali že proti koncu prve svetovne" vojne na novo politično orientirati. Prišlo je nekaj novega. Nastajala je samostojna jugoslovanska država. Spomnimo so nazaj, da je nastal med nami v tistih letih pokret, ki se je pečal z vprašanjem, kakšna naj bo oblika te nove narodne države. Predvsem ali naj bo nova jugoslovanska država republika, ali pa kraljevina s srbsko dinastijo na čelu. Novi dogodki so torej čisto naravno vzbudili med nami nove politične probleme in se je oglasila naša notranjost, z njo v zvezi pa tudi notranjost Amerike. Ameriška javnost kot celota je stala pred dejstvom, da se je ustanovila nova država južnih Slovanov, ki so sedaj po svojih izseljencih v Združenih državah dobili tudi na domačih tleh politično in gospodarsko svobodo. Isto se jo dogodilo s Čehi in Slovaki, isto s Poljaki, da imenujemo le novo nastale slovanske države. Naseljenci i>: teh držav so se znajdli morda v čudnem položaju. Doma so šle narodnostne ideje v praktično klasje, doma je postal ta Slovan politično samostojen. Toda kot naseljenec je živel in živi v Združenih državah, katerih državljan je postal. Ali je nujno, da so notranja politična čuvstva deljena, ali pa da gre razum na eno, srce pa na drugo stran?
L.Č.
Urednikova pošta
Unijske volitve pri Fisher Body
CLEVELAND, . Ohio—Lokal št. 45 unije pri Fisher Body Co. ima v nedeljo, 16. maja zelo važno sejo v svojih prostorih na 1055 E. 140 St. Pričetek bo ob 2. uri popoldne.
Prosi se vse delavce pri Fisher Body Co., da gotovo pridete na sejo, da si izvolimo voditelje, ki nas bodo pravilno zastopali in vodili prihodnje leto. To je dolžnost vsakega delavca. Dosti je nas Slovencev, ki delamo pri Fisher Body Co. ali malo nas zahaja na seje. Naš predsednik Charles K. Breckman se vedno jezi ker ni dovolj članstva na sejah. To je žalostno, pa resnično.
Torej, če hočete sami sebi dobro, ne zamudite te važne seje v nedeljo, 16. maja ob 2. uri popoldne!
Anton Krajec, član.
ROJAKOM IZ POSTOJNSKEGA OKRAJA Peio poročilo
MIAMI, Fla. — Končna vsota v poročilu je bila $528.50 in John Gabrenja iz Clevelanaa je hotel, da bi se glasilo $530.—in zato je poslal $1.50. Doma je od Rakeka.
Vsem poznani potniški agent August Hollander, Štajerc, je tudi hotel biti v družbi Postojn-Čanov, ker nam je poslala $5.—
Prijatelj Andrew Bozich je dobil od Johna čopiča iz Clevelan-da in doma iz Zagorja na Pivki še $5.—
Tudi drugi prijatelj Matt Klemen se je še enkrat oglasil z $10.—, pet za Antona in Angelo Adam; Tone je doma iz Št. Petra, Angelca iz Strmce, ter za neimenovanega iz Zagona $5.—
Presenečenje je prišlo iz New Yorka od Vera Boštjančičeve, soproge Ivana, urednika G. N. Ona je pristna Postojnčanka, Inocentova, kjer so domovali znani mojstri v slikarstvu in de-koriranju. Vera je prispevala sama $6.—,vsem dobro znana pes' niča in pisateljica Anna Krasna, Vipavčanka ji ie izročila $2,— in neimenovan $2.—Vera se je že bala, da je mogoče prepozna pa ni bilo tako. Obveščena sem bila, da bomo mogli preskrbeti še šest ekstra žarnic: tri zvočne in tri svetlobne, katerih se tam sploh ne dobi.
Clevelandčan Louis Kastclic, Vremčev iz Matenje vasi, je ho tel zaključiti kampanjo kar 2 $10.—Tega prispevka bo vesela njegova sovaščanka, učiteljica Angela Lilija, žena Bogomila, okr. šolskega inšpektorja iz Postojne .
Že sem mislila, da je zaključena kampanja, pa mi pošlje prijatelj Bozich iz Clev. še $2.—, za Mary Urbančič, doma iz Šem-bij pri Knežaku.
Tako sem poročala to vsoto Frances Kristanovi, soprogi pok. Etbina in kaj mislite, dobim za odgovor? "Pošiljam $28.—, da boste imeli okroglih $600. — Tončka Urbane iz Chicaga, III, mi je dala $10.—jaz sem pa priložila $18.—Veliko ginljivih dni sem preživela v Etbinovi družbi, ko sem ga spremljala kot govorni I^l vsepovsod po Sloveniji in eden med temi je bil v Postojni, ko so odkrili .spomenik našim padlim partizanom. Tisti Etbi-nov govor ne bo ostal samo meni, ampak tudi tisti velikanski masi, ki ga je poslušala, večno v živem spominu."
Dalje piše: "Sedaj, ko brskam po tej veliki pisalni mizi in predalih, najdem pesem tu, članek tam, spise in pisanje vsepovsod: Zdi se mi, da je kar nadčloveško za enega zemljana v enem življenju za ustvariti toliko. Potem pa prilaga njegovo pesem JUTRO.
Izza gora prišlo si, novo jutro.
Pihaja li s teboj že novi dan?
Iz vsake se noči izvije novo jutro, na novi dan, pa čakam le zaman.
Ne, Etbin, nisi čakal zaman, učakal si ga, ta težko zaželjeni dan. Tedaj se Ti je sreča' na-smehljala, želje so bile izpolnjene in začel si v novem dnevu pomagati ustvarjati lepšo in bolj idealno domovino za novi rod jugoslovanski. Slava Tvojemu spominu !
Tudi Frances Kristanova ni mogla zaključiti kampanje. Mary Mikol, Verona, Pa. mi pošilja $2.—v spomin njene stare matere, doma i7, Malega Ubelj-skega in njeno dekliško ime je bilo Simčič in rodila se je v isti hiši kot moj mož Žan.
Torej končna vsota sedaj je $602,—
Sedaj pa še poročilo o nakupu projektorja, čigar naloga je bila poverjena predsedniku te akcije Antonu Konchanu iz Chicaga, 111. in od njega sem prejela sledeče poročilo:
Cena s popustom za aparat Bell 0 Howell No. 285 in še posebni zvočnik je...... $400.00
Gotovi ekstra deli in ekstra žarnice ................ 28.82
Transportacija do Ljubljana ..
..................... 21.53
Zavarovalnina ....... 16.82
Taksa............... 8.40
$475.57
Transformator si bodo mogli tam sami preskrbeti in bo stal manj kot bi tukaj. Denarja je dovolj za nabavo istega in še kaj drugega, kar bo v zvezi s tem. Preostanek gotovine bom sama nesla seboj, ko grem na obisk v domovino 12. maja. Gledala bom, da bo porabljen v prave namene.
Projektor je bil odposlan iz Chicaga, na 7. maja in je sedaj na poti tja.
Sedaj pa še končno zahvalo vsem, kateri ste z mano tako dobrohotno sodelovali. Saj boste slišali odmev od g. Lilije, ko se bo po prejemu istega sam zahvalil.
Bodite mi pred odhodom vsi moji stari in novi prijatelji prav prisrčno pozdravljeni!
A. Simcie,
Infekcije dojenčkov
Infekcije zgornjih dihalnih poti so pri malih otrocih pogosti pojavi. Ker se razlikujejo od obo lenj pri starejših otrocih in odraslih, opozarjamo na nekaj najvažnejših dejstev, katerih poznanje nam pomaga pri preprečevanju in zdravljenju teh obolenj.
Poznamo več faktorjev, ki igrajo važno vlogo v vzročnosti teh obolenj. Predvsem so anatomska sorazmerja pri malih otrocih drugačna kot pa pri starejših ljudeh. Vse dihalne poti, vštevši nosno duplino, žrelo, grlo in sapnik, so zelo ozke, zato se hitreje zamaše s sluzo ali zaradi otekle slunice. Tudi cev, ki
veže srednje uho z nosno in žrel-no votlino, je krajša in široka, tako da vsebina iz žrela lahko dospe v uho in povzroči vnetje sfednjega ušesa.
Večina novorojenčkov ne zna dihati skozi usta. Zaradi tega povzroča zamašitev nosu resne motnje in tudi sicer otežkoča se sanje, na drugi strani tudi ne zna dojenček očistiti nosu z izpiha njem. Tako se izloček iz nosu širi
v srednje uho in pa v obnosne votline. Prirojene nepravilnosti, kakor so nepravilnosti nosnega pretina, tudi pospešujejo okužbe in vnetja.
Slaba prehrana, pomanjkanje vitaminov, posebno vitamina A, ravno tako pospešujejo obolenja zgornjih dihalnih poti, medtem ko so pogosta vnetja pri rahiti-su ali nedohran jenih otrocih posledice zaporednih okužb v prenapolnjenih in nehigienskih stanovanjih, v katerih najčešče pre bivajo taki otroci. Važno vlogo igra tudi slabokrvnost, posebno pri slabo prehranjenih in slabo negovanih otrocih.
Važen faktor v obrambi pred okužbami je imunost, nesprejemljivost organizma za kako nalezljivo bolezen. Dojenček ima samo pasivno imunost, ki jo dobi po materi, in to za. bolezni, ki jih je mati prebolela in ki puščajo nespremljivost. Taka pasivna imunost je prehodna in ne more dojenčka zaščiti pred raznimi bakterijami, ki povzročajo omenjena vnetja in okužbe.
Znano je tudi, da postanejo nekateri prehladi in okužbe dihal v nekaterih družinah ende-njične in da se prenašajo od čla-pa, navadno pa je eden od njih kliconosec, ki ponovno okužuje vse ostale.
Od raznih oblik obolenja omenjamo najpogostejši pojav, t. j. navadni prehlad, pri katerem pa matere navadno ne vedo, kako naj se ravnajo.
Poleg kataralnih znakov utegne prehlad spremljati tudi bruhanje in driske. Zaradi zamaše-nega nosu nastajajo motnje v prehrani in pri dihanju.
Ker za običajni prehlad nimamo kakih svojstvenih zdravilnih sredstev, jp v prvi vrsti važno preprečevanje, ki obstoji v tem, da otroke obvarujemo kontakta s prehlajenimi osebami in da se izogibamo prenapolnjenih mest, kot so tramvaj, trgovine itd.
Tak prehlad odpravimo na ta način, da otrok vdihava vlažen zrak, da z vato čistimo nosnice, ki vanje vkap-ljemo kapljico % % -ne raztopine efedrina in to pred hranjenjem.
Vnetje mandeljnov je pri dojenčkih redek pojav. Zdravimo ga s sulfamidnimi preparati in penicilinom. Če pa to ne pomaga, posebno kar se vnetja tiče, tedaj z njimi vsaj preprečujemo razne komplikacije v srednjem ušesu, obnosnih votlinah itd. Zdravljenje s sulfamidi, katerih doziranje predpisuje zdravnik, je treba izvajati vsaj 5 dni, ne pa, kot starši po navadi greše tako, da že po 2 do 3 dneh opustijo dajanje zdravil.
Zelo usodno je navadno za dojenčka in malega otroka akutno vnetje grla, sapnika in bronhi jev. Povzročitelj tega vnetja še ni znan. Glavni znak je otežav-ljeno dihanje, ki se pojavi že po nekaj urah po prvih znakih vnetja zgornjih delov dihal. Otrok je ves preplašen, premetava se po postelji, ker dobiva premalo zraka. Takčga otroka je treba takoj spraviti v bolnišnico, kjer ga skušajo rešiti z dajanjem kisika, z dajanjem pomirjevalnih in antibiotičnih sredstev in po potrebi z operativnim posegom na sapniku.
SAMOMOR ZARADI REŠITVE OTROK
Pred kratkim so v neki vasici blizu Birminghama v Angliji začeli nabirati prostovoljne prispevke za vdovo nekega pilota, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi rešil otroke in ljudsko šolo pred uničenjem. Angleški pilot je letel v svojem "Spitfirerju" nizko nad vasjo. Naenkrat pa je eksplodiral motor. S poznejšim raziskovanjem so ugotovili, da pilot pri tem ni bil ranjen, in da je imel čas, da skoči s padalom. To so potrdili tudi očividci nesreče, ki so dejali, da je pilot z velikimi napori skušal obrniti letalo, ki je letelo naravnost proti šolskemu poslopju. Junaškemu pilotu se je posrečilo, da je letalo obrnil proč od šole, vendar je nekaj deset metrov dalje treščil na tla in se ubil.
Nekaj spominov na
PIŠE JOHN (Nadaljevanje)
CLEVELAND, O.—Naša država, ki je najbogatejša na svetu, bi lahko še bolj poskrbela za svoje delavske množice, pa ker se ljudstvo samo premalo briga za svoj lasten blagor, smo še na marsičem prikrajšani in pobiramo še v marsikaterem oziru drobtine pod mizo, dasi ameriški delavec s svojim težkim in modernemu tempu prilagojenim delom pošteno zasluži, da bi živel v primernem bogastvu, ki ga ustvarja.
Res si marsikateri delavec prihrani toliko, da si nabavi hišo in jo potem morda tudi plača, kaj pa, če pride bolezen in nesreča? To ga navadno uniči, da ne more naprej ne nazaj in je pogosto prisiljen iskati javno podporo, posebno ako je bolezen in pomanjkanje zaslužka dolgo traja. Meni je vzelo 35 let, da sem plačal hišo in drugo, kar je družina potrebovala za domovanje. Ako bi bil imel med tem časom mnogo bolezni, bi ne bil mogel hiše plačati. Tako približno je z vsakim delavcem. Če mu je sreča v zdravju družine mila, še gre, če pa pride bolezen in s to morda tudi izguba zaslužka, potem je slabo.
Kolikim delavcem poberejo hiše nazaj, ker ne morejo več plačevati nanje. Tako izgubijo vse. Ali je to pravično, da se lahko delavca tako oguli za tiste težko prislužene in težko prihranjene dolarje, ki jih vloži v hišo z upanjem, da bo enkrat imel svoj lastni dom? Če pa človek danes reče kaj takega v prisotnosti kakega klerikalnega in socialno docela nevednega fanatika, ti brž zabrusi ^ nazaj, da si komunist. Taki ljudje so duševne reve, ki ne vidijo cilje kot jim nos kaže, saj drugače bi morali vedeti, da suženjstvo človeka ni bilo odpravljeno s kakim bavbavom— pomagali so ga odpraviti neustrašeni borci za človeške in delavske pravice, in pa ljudje, ki so žrtvovali svoja življenja za blagor skupnosti. Ti papagaji, ki nam danes neprestano trobijo v ušesa "komunist," že marsikomu presedajo, kajti jih je precej med njimi, ki «0 podobni tistemu, ki je vpil po ulici: "Primite tatu!" a je bil sam vlomilec in tat—.
Dandanes imamo tudi Kristusove namestnike na zemlji (sami se tako nazivajo), ki dajejo človeku s svojim fanatičnim nastopanjem in obnašanjem misliti, da bi Kristusu slaba predla, če bi ga dobili v roke. Najbrž bi ne bil samo pribit na križ, ampak bi ga gnali h kakemu sv. Urhu, da bi ga najprej do kraja strpinčili, potem bi mu šele vze-
moje življenje
LOKAR si.
li življenje. Je slabo, če sc nc more človek skrivati za kaj drugega kot za versko masko; Pra' vemu resnicoljubu in poštenjal'u ni treba nobenega svetohlinstva če veruje v Boga ali ne, je lia' pram svojemu bližnjemu pravičen in se ravna po nauku: Ljub1 svojega bližnjega kot sam sebe Ta nauk si sicer prilaščajo bas tisti, ki pravijo, da so nositelJ1 božjega poslanstva na zemlj1' ravnajo pa se ne po njem.
Med nami imamo tudi take, 1° so presedlali, kot pravimo, je izgledalo, da je bolj populi" no in varno (za lastno kožo) v taboru klerikalnih sil. V naši tropoli imamo dva taka junak* ki sta svoj časa napadala "f&r' je" in klerikalce v napredne® časopisju, a danes se klanja^ obojim. Jontez je nekoč kar 3 korobačem opletal "farje" in k^ rikalce, zdaj je pa izpolnil številko 100—saj veste, 99 pravic111' kov nima pred Bogom tolik6 vrednosti kot en sam spreob1" njen grešnik.
Še marsikaj bi se dalo napisa" ti o takih ljudeh, ki radi bar*0 menjajo, pa je škoda prostora listu. Rečem le toliko, da upa111' da se bo Jontez pravilno naUcl Kristusovih naukov, to se praVl' če ni zanj tudi Kristus nevare0' ker je učil vse drugače kot nes njegovi namestniki pridigi JO-	2
V Prosveti sem čital leta v koloni "strica Matica," da je Jontez norčeval iz pok. Ada" miča, ker si je premenil ime v toliko, da ni bilo strešice ®s končni črki c. Kaj pa sebe ne v1' di ? Iz Janca je postal Jontez, P0' tem se je krstil tudi za Toneta Podgoričana, Karla Jenka in llC vem še kaj, dokler ni padel $ plotom v koprive in si nadel Peter Kopriva.
"Stricu Maticu" povem, naj 'L pazi,- ko bo drugič navajal i'®*' lična J on tezo va imena, ker vrstijo kot bi se rodil na kake1" starem angleškem gradu, ki11113 polne omare in skrinje stal'1'1 strahov in okostnjakov iz dav nih dni. Jaz se Jonteza spo1111' njam, ko je prvič prišel v nag0 naselbino. Takrat je bil men^1 Kari Jenko — stric Matic tega očividno ni vedel, kar pa ni cu no pri toliki rešti imen, za to zapomniti je pa že tr<?ba ma boljšega spomina kot za drob110 strešico na c.
Sicer pa simpatiziram z J°J1' tezom, ker je meral gojiti v sv°' jem vrtu koprive. Ker sem sa1*1 imel vrt, že vem, koliko je de'a z gredami, toliko huje je Pa . koprivami, ki rade opečejo tu® tistega, ki jih goji.	.
Spomnil sem se kako so tU" mene nekateri napadali, ter ^ živali, da sem "komunist," kcl sem delal za Henryja Wallae®3' ko je kandidiral za predsednik Zed. držav. Nekateri so mi rek'1' naj kar grem nazaj, odkod0' sem prišel. Ali se nisem ustras1' ker jaz sc zavedam, da sem Sv° ja najboljša leta pustil v tej dc želi in vedno pošteno delal, če P' sem bil za izboljšanje položaj" navadnega človeka, s tem še 1)1 rečeno, da sem "komunist." res nekateri ljudje pograbili t0 današnjo gonjo kot pograbi P° topljenec bilko v vodi. Saj ve'1 dar vsak razumen človek vc, tudi v naši deželi ni vse zlato lfl je mnogo kritikov, ki ncusi*1' ljeno udrihajo po administra^' in vladi radi raznih napak, k°, rupcijc, škandalov, potratn0^! itd. Stoječa voda zasmrdi in tuc demokracija bi začela sumijo smrdeti, če bi bila njena "cl stost" in "kompletnost" odvis11*1 od ljudi, ki jim ni za drugega kot da zavarujejo svoj lasten l11 bet.
Zaključim te moje spomine lfl pozdravljam vse čitateljc z želj0: da bi nam leto 1954 prineslo k*-1 boljše izglede za trajen mir' 111 boljši sporazum med narodi 111 deželami sveta.—
(Konec)
ALŽIRSKE ŠTUDENTJE PROTESTIRAJO
Pariz, (Tanjug) Organi državne varnosti so napravili preiskavo v prostoiih združenja severnoafriških muslimanskih študentov, združenja tunizijskih študentov in zveze alžirskih študentov v Parizu. Preiskave so bile izvedene na zahtevo javnega tožilca iz Alžira in brez navzoč-i nosti zastopnikov teh študent-1 skih združenj. Organi varnosti; so zaplenili razne listine.
Študentske organizacije so j objavile sporočilo, v katerem odločno protestirajo proti preiskavam in trdijo ,da organi varnosti niso hoteli pokazati naloga za preiskavo, da so bile preiskave v odsotnosti zastopnikov omenjenih združenj in brez prič, zaradi česar odklanjajo vsako odgovornost za verodostojnost dokumentov, ki bi utegnili biti uporabljeni prod njim.
Podobne preiskave so bile tudi v uredništvu časopisa, "Al-' gerie Libre" v Parizu, čigar ravnatelja so prijeli, in pri severnoafriških študentih v Toulousu, Saint Nazairu, Nantesu, Perpig-nanu in drugih.
ENAKOPRAVNOST
STRAN S
džungla je zakrila bogate Rudnike zlata
. Zlato je še zmeraj najbolj za-f lena kovina sveta. Povsod pa ze min"i časi, ko so ljudje v iskanju te redke kovine večkrat P°cenjali tudi zločine. Tako imenovana zlata mrzlica se je mora-* umakniti duhu časa, kakor Marsikaj drugega.
k Neverjetno se zdi, da so več-a našli v zemlji cele grude bi, a- Na Področju, kjer naj bi v zemlji zlato, so iskalci pre-kvpah 111 Pobrskali malone vsak
šine atni meter zemelJske P°vr" e- In vendar še zmeraj niso
zla°tla odkrili najbogatejšega k«onosnega rudnika sveta, iz
re, erega je tekla v Španijo cela
št faJe dragocene kovine. Kri-
Ka t?°lumb Je imenoval "Zlato
se it " deželo> Pred katero so ja(j. a 1502 zasidrale njegove
°žina ^ Panamska morska naš,a- so Španci prvikrat 1 v zemlji mnogo zlata. Z
1C1 pa so zahtevali še več.
staianjem in nasiljem so se sli
d0v ^ SVeta P°lastili teh zakla"
„ %>am /
zlat 1 S°' doma^ini izpirajo llei°.lz Peska v rekah in kop-ščif 1Z ZemlJe- In ob podpori pe-š e brezobzirnih ljudi se je
1514 P°dkralj Padrarias leta Del1 Polastil teh bogatih ležišč. ci a So morali Indijanci, Špan-"jiho S° Sam° sPravIjali sadove ton °V0§a trP1JenJa- Večina zla-
kmahlllh -rUdnik0v pa je bila
g0 , 1ZcrPana, le v srcu južne 10 2l e Pokrajine Paname je bi-Ta a V zemlJi izredno mnogo, gal j nik se je imenoval Tžin-b0s ,n Za iskalce zlata ima ta a se zdaj magično moč.
T?'
stal mSal Sredi džungle je po-ScttiV -16' stoletJu grobnica de-ljU(jSOcev dotlej mirno živečih prjD\0d vseh strani so Španci So 1 eiJali vklenjene Indijance, da Sv0 m?rali delati v mdnikih. J® sužnje so hranili slabo
mrzlica in lakota sta mnoge teh nesrečnežev pokosili. Še vedno pa ljudi ni primanjkovalo. In v pristanišču Castillio d'Oro so pridno nakladali ladje z zlatom. En sam tak tovor je baje zahteval življenje desettisočev indijanskih delavcev. Cele indijanske naselbine so izumrle, za kar pa se Španci niso zmenili. Hrepenenje po zlatu jih je zaslepilo, tako da se niso ustavili pred nobeno žrtvijo.
Tžingal je bil eden najbogatejših zlatonosnih rudnikov sveta. In vendar zdaj nihče ne ve za ta kraj. Džungla je prerasla vse sledove; globoki jaški, iz katerih so dvigali zlate zaklade, so izginili. Nekega dne je namreč izbruhnil med Indijanci upor. Z zastrupljenimi puščicami in v divjem spopadu so pobili bele stražarje, v katerih so še pred nekaj desetletji videli bogove. Potem pa so začeli jaške zasipati. Poglavarji indijanskih plemen so prisegli, da nihče več ne bo našel zlatonosnega rudnika, ki je zahteval toliko indijanskim življenj. Vsi sledovi zlata naj bi izginili. In res so Indijanci temeljito opravili svoje delo. Džungla pa je tudi opravila svoje. Indijanci so celo vsa pota in steze, držeče k rudniku zlata, razkopali in na njih posadili drevesca. Njihovi stražarji so vztrajali na svojih mestih, dokler niso igri-nili vsi sledovi zlatonosnega rudnika. Vse Špance, kar so jih dosegli, so pobili. Baje nekateri Indijanci še zdaj vedo, kje je bil ta bogati rudnik zlata, nihče pa si skrivnosti ne upa izdati.
IPD "LJUDSKI PRAVICI")
V INOZEMSTVU ŠTUDIRA 100,000 MLADIH LJUDI
Rezultati zadnje ankete, ki jo je napravil UNESCO, so pokazali, da kulturno sodelovanje med raznimi državami ni bilo še nikdar tako veliko, kakor ravno sedaj. 107,000 mladih ljudi iz vsega sveta študira izven svoje domovine. Tekam 1935. leta je v Ameriki študiralo 33,679 tujcev, v Franciji 13,709 in v Angliji 8,277. To pa so samo države z največjim številom tujih študentov.
8,000 BESED V ENI MINUTI
Francoski list "Combat" prinaša poročilo o nekem neverjetnem rekordu. Študent George Murgc iz Denver ja je pred posebno komisijo prebral v eni minuti največ besed. Za to branje pripravljeni kronometri so zabeležili hitrost njegovega branja in ugotovili, da je v eni minuti prebral 8,000 besed. Normalno pa človek prebere v eni minuti okoli 250 besed.
trailer naprodaj
Proda se 1953 Trailer "Travelite." Ima 3 sobe, vse opremljene, pršno kopel in stranišče; 241/2 Cev. dolg. Cena $1,800. Nahaja se na Kirtland Mobile Home Park, Route 306, med Route 6 in 84. Za podrobnosti pokličite kadarkoli.
HE 1-2258
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam po-strežem v popolno zadovoljstvo.
PROČ Z MADEŽI
Nekega univerzalnega sredstva za čiščenje madežev ni. Zato uporabljamo za odstranjevanje madežev različna sredstva. Napačno čistilo madež tako utrdi, da ga sploh ni mogoče odpraviti. Zato je nujno, da preden madež čistimo, ugotovimo od česa je in ga nato čistimo z ustreznim čistilom. Presušeni, zapra-ni in zalikani madeži postanejo trdovratni.
Čajne, čokolodne, kavne in ka-kavove madaže odstranimo iz belega blaga tako, da jih takoj namočimo v vrelo vodo in speremo. Barvasto blago z omenjenimi madeži pomočimo v slano mlačno vodo, v katero smo kanili nekoliko glicerina. Zastarele madeže moramo čez noč narao-sčiti v glicerin in nato izprati z mlačno vodo. V mnogih primerih
LASTNIK PRODAJA
Zidan bungalow, star štiri leta, 4 sobe in kopalnica, vse mestne ugodnosti; garaža iz cementnih blokov za 2 avta, hlev in shramba za orodje. 16 akrov lepega gozda. Izvrstna prilika za biznes. Nahaja se na vogalu U. S. 6 in 86 v Mount-ville, O. Odprto v soboto in nedeljo. Pokličite po 6. uri zvečer.
Vincent Saladonis — AC 1-1069
ZAVAROVALNINA
ua HIŠO - BIZNES - AVTO -ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. lei. KE 1-1934
i^lo dobijo ženske
ST®EžAJKA ALI TOČAJKA
D°Bl DELO ČEZ DAN V GOSTILNI. v Dobra plača, slovenski naselbini. Pokličite EN 1-5968
išče se stanovanje

«obiDVE opremljeni
So odda v najem poštenim
fantom.
lilo Vpraša se na ^J^jžnd St. — EN 1-8254
naprodaj
hlša za dve družini
od p„
sob, vel uVewood Ave. Po 5 in 5 Pitano 9 kuh>nja, vse nanovo pa-Ccna 517 oo^o>Va fornuz^ na Plin-
Pokličite —1-6785
proda se hiša
^ 2 družini; 5 in 6 sob. Podrobnosti se vpraša na 5715 Luther Ave.,
zgoraj.
hiša na
200°?° Gol,cr Ave- nasproti E. s 4, sc proda. Lep bungalow star " "0bami-	8 mesecev
cevi ■l>lmska S°rkota, bakrene dru 111 Prostor za razširitev na tak • nadstropju. Se lahko ■1 vselite.
g
Podrobnosti se obrnite na
kovač realty
vgn p
Cas* 185th St.—KE 1-5030
MLAD SLOVENSKI PAR
ki se v kratkem poroči, išče stanovanje s 3 ali 4 opremljenimi ali neopremljenimi sobami v st. clair-ski naselbini. Oba zaposlena. Kdor ima za oddati, naj sporoči na
UT 1-7467
mlad zakonski par
z hčerko, staro eno leto, išče stanovanje s 4 ali 5 sobami v st. clairski ali collinwoodski naselbini.
IV 1-1456
VEČ UŽITKA OD TE PRISTNE 51 SLASTI!
THE PILSENER BREWING CO. CLEVELAND, OHIO
^rstna investicija
Se 1 f* uPokojitev. Posestvo Lake a v Mentor-On-The-sPre' Ima 2 spalnici, veliko tetno nT 2 6Sniiščcm, utili-$8,500. in Saražo- Cena
U P0UrobuOtiU pokličite lastnika
Blackburn 7-7689
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
BAILEY'S 55. OBLETNICA
Ontario pri Prospect • Euclid pri E. 101 Si. • Detroit pri Warren • Lake Shore Blvd. pri E. 228 St.
DOBRI NAKUPI NA RAZPRODAJI OB OBLETNICI
Velika garderoba
Utilitetna
Majhna utilitetna
omara
omara
u
I«
0
-as
reg. 16.95
Garderobe mi vrati; 00"x24"x21 orehov ini.
14
88
reg.
15.95
13
88
reg. 12.95
9
88
i/, kovine, z dve-držijo 10 oblek. '. Prevlečene v lepi
Obširna omara (i<)" visoka 24"x 11" s Štirimi policami in petimi oddelki. V beli barvi, z dve-mi vrati.
Priročni kabineti 60" visoki, 13x11"/ s štirimi policami, petimi oddelki. V atraktivni beli barvi.
odstrani glicerin tudi barvo, zato moramo napraviti poskus.
Jajčni madeži: s pralnega blaga jih odstranimo z mlačno vodo, ki ji dodamo nekoliko kisa. Na volnenem blagu pa jajčni madež pustimo, da se posuši in ga nato skrtačimo. Morebitne sledove speremo z mlačno vodo. Na svili jih zdrgnemo z razredčenim špiritom.—Včasih ostanejo jajčni madeži tudi na srebrnih žlicah. Le-te zdrgnemo s sajami, ali pa s krpo, ki jo namočimo v špirit, pomešan s soljo.
*
Krvavi madeži: Če bomo krvave madeže takoj namočili v mrzlo vodo, jih bomo z lahkoto odstranili, medtem ko moramo stare madeže dolgo namakati, potem pa belo perilo navadno operemo Krvave madeže na svili in žametu zdrgnemo s špiritom ter spe-
Obedujte in veselite se v gostilni
NOVAK'S LOUNGE BAR
5705 St. Clair Avenue
GODBA ZA PLES VSAKO SOBOTO IN NEDELJO— IGRA JOE KITKO ORKESTER Vabljeni ste na posei.
remo. Na volnenem blagu pa jih namažemo z gosto mešanico škroba in vode, suhe nato krtačimo. Prav tako jih odstranjujemo tudi s papirja in atlas svile.
Madeži od koiomaza 111 prašnega olja: Odstranimo jih z za-
cetonom ali etrom. Umetnih vlaken ne smemo čistiti z acetonom, ker bi se raztopila. Madeže pa odstranimo tudi s terpenti-nom, ali pa jih zdrgnemo z maslom ter nato speremo z mlačno vodo, ki ji dodamo nekoliko bencina, ker s tem odstranimo vso maščobo.
V BLAG SPOMIN
ob deveti obletnici smrti našega predragega in skrbnega soproga in očeta
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec,
prop.
Rt. 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
Oglašajte v Enakopravnosti
Matevž Debevec
(p. d. JERŠAN)
ki je svoje trudne oči zaiisnil za vedno dne 15. maja 1945.
Sladko spavaj v tihem grobu, Zapustil solzno si dolino, odšel si tja, odkoder ni vrnitve, se preselil v boljšo domovino, a enkrat se snidemo na vekomaj, kjer ni žalosti in ne skrbi.
Utihnil je Tvoj glas mili, a v srcih naših trajni so spomini, neizbrisni spomini do konca dni, ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti.
žalujoči ostali:
HELEN, soproga;	MATTHEW in LADISLAV, sinova
OLGA, poročena DEBELAK, hči; PAULINE in DENISE, sinahi;	ANTHONY, zel;
MATTHEW, JR., PAUL in MICHAEL DEBEVEC, vnuki MARGARET in MARION DEBELAK, SYLVIE DEBEVEC,
vnukinje; ANDREJ, bral v Smithfield. Pa.
Cleveland, Ohio, dne 13. maja 1954.
BAILEY'S Sedmo nadstropje in v vseh podružnicah
VARČEN—Samo kuha na PLIN stane le 2c na dan—1/4 stroškov druge vrste kuriva za kuho!
NEPRIMIRLJIV—Vrhnji grelci plinske peči, pečica in pra-žilnik se vžgo avtomatično—brez žveplenk!
BRZEN—Moderna kuha pomeni takojšnjo plinsko toploto— pravilen plamen, ki ga potrebujete, brez čakana na segrevanje.
RAZNOLIČEN—1,001 vrst toplote po vaši volji. Dobite vsake vrste plamen za vsako vrsto kuho.
OHRANI OKUS—S plamenom objeto meso obdrži dragocene soke—za bolj zdravo, bolj okusno jed.
PRAŽENJE BREZ DIMA—Plinski plamen objame vsako sled dima. Samo na plinski peči lahko pražile brez dima'ko so vrata pražilnika zaprta . . . kuhinja ostane hladna.
ČIST—-Hladen plavi plinski plamen kuha, brez da bi zakadil vaše lonce in ponve, zavese ali kuhinjske stene.
ZANESLJIV—Vaš stalen plinski plamen je vam vedno na uslugo . . . vsako uro, vsaki dan. Plinski grelci trajajo celo življenje!
Ni čudno, da kuhi, gospodinje in možje vsepovsod pravijo:
"NI JE KUHE KOT JE KUHA S PLAMENOM!"
THE EAST OHIO GAS COMPANY
la plamen da neprimirljivo kuho!
»
Istina je ...
1870
1945
Bodite veseii
STRAN A
enakopravnost
x v
v ?
? I
S
%
v X X
s.

1
HENRY BORDEAUX
SRCE IN KRI
ROMAN
i
! d
(Nadaljevanje)
"Bil je naš general," je odvrnil Mihael Galliee. "Kadar kaj jii šlo gladko, si ga takoj videl. In niso ga vsi poznali. Nosil je navaden vojaški plašč in baretko planincev brez našivov in zvezd Imeli so ga za navadnega starega prostaka. Ko sem nekega dne iskal svojo kompanijo, me je vprašal: 'Kam pa greš, dečko
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
ANTHONY'S GIFT & TOY SHOP Inventory Clearance Sale • $59.95 Roto - Broil — 400 for $34.95. Dealers welcome. Thousands of gift items.
807 S. Racine Ave. or MOnroe 6-6521 after 1 p. m
POŠTEN MOŠKI
Hrvat, star 70 let, ki ima nekaj gotovine in je dobrega, mirnega značaja, se želi seznaniti z pošteno žensko v starosti 65 do 70.
Pišite na: STEVE GABOR,
Friendship House, Bridgman, Mich.
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY - SCHOOL STORE and
Building. Well established. 2 Story, 8 room apartment. 2 car garage. 175 ft. lot. Best offr;r.
Village 8-8360
CLEANING STORE — Established 25 years. Good location. Sacrifice on account of illness. Good opportunity. Leaving city.
HYde Park 3-6809 or WEntworth 6-1030
GROCERY and DELICATESSEN— Fully equipped; new refrigerator cases etc. Well established, good income. N.W. location. For further information call
TUxedo 9-6596 or TUxedo 9-3921
DELICATESSEN — Ideal N.W. side location. New modern fixtures and electric slicers. Thriving business. 20 years. Rent reasonable. Living quarters.
4944 Milwaukee Ave., 2 blocks N. of Lawrence PEnsacola 6-3211
DEL.-SEAFOOD — Established business on exclusive N. Shore. New lease. Other interests. Best offer.
Wilmette 6888
Good Chance to buy RESTAURANT — Good corner location. Near future airport. Mannheim and Higgins. Se to appreciate. Well established trade.
GLadstone 3-6968
COMPLETE VENETIAN BLINDS AND MANUFACTURING BUSINESS
Including all equipment. Chance of a lifetime. We manufacture the one and only Palm-Slip-Out Venetian Blind which is protected by 2 patents and a trade name. Will train and teach the business for 60 days. Doing business in same location 22 years, same phone number 30 years. One of the busiest N. W. locations, facing CTA bus terminal. Reasonable rent. Complete price only $5,000 includes licensing equipment and 60 day training period plus 1% sq. ft. on blinds. Stock, patent and trade name optional.
Grand Window Shade Co.
(Manufacturers of the one and only Palm-Slip-Out Venetian Blinds)
7039 W. GRAND AVE.
MErrimac 7-4569
moj?' Jaz pa sem mu zabrusil nazaj: 'Pa ti — ali veš, kam greš?' In starec se je na ves glas zasmejal."
Po teh spominih sem ga še dalje spraševal.
"Kje pa si bil ranjen?"
"V Plemontu so mi podarili to hruško."
"V Plemontu, na griču, ki spremlja Plessis de Roye ? Ni bil tam tudi komandant Surian?"
"Poveljeval je drugemu bataljonu, kjer sem bil tudi jaz. Vzoren častnik."
"Si dobil vojni križec?"
"S tremi zvezdami in palmo."
"In ti niso dali svetinje za tvojo rano?"
"Poveljnik mi je hotel dati še več."
"Še več? Rdeči trak?"
"Da, bil sem pri njem kot podčastnik, ko smo nazaj osvojili opazovališče. Nemci so se na pol obrnili in streljali smo jim v hrbet. So pa bili tudi taki, ki so se spet obrnili proti nam."
"Zakaj potemtakem nimaš križca? Lepo se poda na prsih navadnega vojaka."
"Oh, saj veste, jaz pa odlikovanja .. ."
Da, poznal sem nezaupnost naših hribovcev, kadar je šlo za odlikovanja. A vendar se legija časti ne zavrača kar tako. Nehote sem mislil, kakšen učinek bi napravila na porotnike, če bi zgodba iz Ceresole slučajno spet oživela. Zato me njegov izmikajoči odgovor ni zadavoljeval.
"Slišiš, Mihael, tod zadaj tiči še neka stvar, ki mi je nočeš povedati, pa mi jo moraš!"
Ovijala naju je noč, brez me-meseca, jezerska gladina je le še bila precej svetla. Sprehajaje se sva prišla do brega in sama stala pod zvezdami. Njegovega obraza nisem dobro razločeval. Stopil je k meni in mi tiho pa odločno rekel:
"Ali ste vi mogli pozabiti?"
Umaknil sem se za korak, kakor da me je udaril. Torej strašna vojska le ni zabrisala sledov nekdanjega zločina. Zmeden sem tudi jaz začel tiho govoriti:
"Si to stvar že komu povedal?
Morda komandantu Surianu?"
"Ne."
"Kako pa je bilo?"
"V bolnišnici me je po operaciji prišel obiskat in mi rekel: 'Predlagal te bom za križec; zdaj ga dajejo tudi navadnim vojakom'."
"Ga ne maram, komandant.— Molči in ga sprejmi! — Imam svoje vzroke. — Najbrž mi je na obrazu bral, da gre za resno zadevo.—Važne vzroke? me je vprašal. — Važne, nič se ne da napraviti. — Nato me je napeto pogledal naravnost v oči. Potem pa se je sklonil in me poljubil. Ubit je bil na Marni meseca julija. Pri bataljonu je bil zelo priljubljen."
Kakor je-njegova sestra Jožica odklonila zakon, tako se je ta odrekel najvišji časti, ker se je kakor ona zaradi preteklosti imel za nevrednega. Zopet sem v njima spoznaval stari rod Maurienne, kmečki in hkrati plemenit, ki ga je skozi stoletja žlahtnila katoliška kultura in je zato ves usmerjen v večne resnice, pred katerimi ne velja ne človeški ponos ne krivo dostojanstvo. Bil sem nehote ginjen in sem molčal. Potem pa sem ga prijel za roko:
"že zdavnaj si vse popravil, fantič moj."
Pa odtegnil mi jo je in mi ni pritrdil. Da bi se malo razvedrila, sem začel govoriti o drugih stvareh in se lotil gmotnih zadev Kako kaj živi? Kje prebiva? In nazadnje še: zakaj se ni poro čil?
"Prepričan sem, da bi tu v Dancheru ali v Venoscu, v Aru ju ali v Berardu lahko dobil kako pošteno dekle."
Pa me je skoraj rezko prekinil. A tokrat se nisem dal ugnati. Ali ni do sebe le preveč strog, ko samega sebe obsoja na samot-nost?
"Ali tudi tega nočeš iz istega vzroka?"
"Iz istega in še enega drugega."
Pogledal je vstran, jaz pa si nisem več upal siliti vanj, sluteč pkrivnost, ki mi je ne bo izdal. Vrnila sva se proti kočam, da se s spanjem pripraviva na bitko naslednjega dne.
VII.
Zarota
Ali se je zgodilo to leto ali pa morda naslednje — nikoli nismo mogli zanesljivo dognati, kdaj se je zarota prav za prav začela. Celo Louis de Vimines, moj lovski tovariš, zelo izkušen v občevanju z ljudmi in rojen glavar,
EUCLID POULTRY
649 EAST 185th ST.. KE 1-8187	J«rr Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 1851h STREET — IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe
SEDAJ JE CAS
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
Lahko pišete na ta naslov:
FRANK KURE
R.F.D. 1, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Newbury 1-283
VAŽNO ZA POTOVANJE
Potniška tvrdka, STEVE F. PIRNAT naznanja, da kdor izmed rojakov želi potovati v prijetni družbi, ter dne 12. junija odleteti na obisk v Jugoslavijo, z avijonom K.L.M. Royal Dutch Airlines, ki vas pripelje direktno v Klagenfurt, (Celovec) ter od tam z autobusom, da boste drugi dan 1 3. junija, ob 4.45 popoldan. že v Ljubljani, naj se takoj priglasi.
Dana vam je še priložnost, da za vas vse potrebno uredimo za potovanje. Za nadaljne informacije in ureditev, se zgla-site v naši pisarni.
STEVE F. PIRNAT CO.
8516 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND 3, OHIO HE 1-3500
k i si je znal pridobivati zaupa nje, ni mogel izslediti, kdaj se je! zarota skovala. Glavni čuvaj Chauvert nima z njo kajpada nič opraviti. Bil je eden tistih preprostih ljudi, ki se zoper zle naklepe drugih borijo ne z razumnostjo, ampak z naravno plemenitostjo; nič ni na njem nejasnega, ampak je zvest in pošten celo pri divjačini, tako da ga lovska tatvina jezi kakor izdajstvo. A prav ta njengova poštenost mu izvija iz rok orožje: nesreče niti slutil ni, zato nas tudi ni mogel opozoriti.
Naši čuvaji in naši gonjači so vedno živeli kar dosti složno. Skušali smo biti nepristranski, kadar smo razdeljevali ubite kozle in koze, katerih nismo potrebovali za lasten živež ali za svoje osebje. Skupaj smo prenašali nevarnosti in lovska pota, skupaj vse borbe in telesne napore, kar vse pomaga razvijati družabnost, dela prijetne večere po zmagi, ko se več je in pije ko po navadi; vse to zdravo planinsko življenje ustvarja prijetno skladnost, ki je nikoli nobena stvar ni skalila. Precej časa je preteklo, preden smo opazili, da je sploh nič več ni. Gorski svet je svet in moraš si ga pozorno ogledovati, če ga hočeš razumeti; mi pa smo prav to opustili. Pozneje sem si očital, da sem se preveč in predolgo razgovarjal z Mihaelom Galliee med štirimi očmi.
Dajal sem mu nekakšno prednost in to je najbrž pri drugih zbudilo zavist. Tudi Louis de Vimines tega ni upošteval in se je najrajši razgovarjal z njim. Bivši semeniščnik je pač bil bolj izobražen, bolj preudaren, bolj živahnega duha ko ostali gonjači, bolj nežen in tudi bolj obziren, same stvari, ki jih ljudje včasih strogo sodijo.
Začelo se je na prav surov način nekega večera v njihovi koči, kjer so se zbrali po večerji. Lov čez dan je bil uspešen, a tudi utrudljiv in dolg, tako da smo
naslednji dan nameravali počivati, zato se pa tudi nikomur ni mudilo v posteljo. Bilo je pa še nekaj drugega: Louis de Vimines se je pri sestopu zaletel v neko skalo, ko je sledil velikega gamsa, zato se je od mene zgodaj poslovil in se umaknil v svojo sobico. Zvečer sem torej šel proti koči naših možakov, ki so si privoščili nekakšno gostijo in me niso opazili, kajti vrata koče, kjer so na rogovih visele žrtve lovskega dne, so bila odprta, znotraj pa tudi ni bilo kdo ve kako svetlo. Imeli so pri sebi tudi
dva gosta. Piemonteza iz doline Anzasca, ki sta bila prišla seka1 jelke v konec doline. Takihle tujcev niso pred vojsko v naših ki"8' jih nič kaj radi gledali. Vojska p" jih je napravila naše tovariši čeprav precej hrupne tovariš Ta dva sta torej drug za drugi"1 na ves glas prepevala pesmi svoje dežele, zlasti domoljubne: l? gendo o Piavi, Neznanega vo]8' ka, Pesem o Gripi. Občudoval sem razgledanost tega naroda* ki tako rad proslavlja F'/ojo o pornost.
(Dalje prihodnjič)
T TI
......................v '
.v —-i
■■■BBMMilHHBHlMlBBffiEH
klic, ki f@ ozdravil potrto srce
9 Telefonski klic prijaznega policaja ... besede zagotovitve od strani matere ... in življenje male Mary je spet brezskrbno. Telefon v trenutku razprši nepotrebno skrb, ozdravi potrto srce otroka ali vam služi na neštevilne načine vsak dan. Opravi za vas poti v slabem vremenu . . . preskrbi vam najboljše rezervacije. . . vzdržuje vaše stike z družino in prijatelji ... in je vedno tam, da pokliče pomoč v sifi vsako uro podnevi in ponoči.
in
Ali je vaš telefon potrebščina? Da, in prijetnost priročnost tudi. Vendar stane manj kot en cent na uro.
THE OHIO BELL
TELEPHONE COMPANY
MATIONAb »Ar ur v COUNC
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAYCO'S BASEMENT Staro-modni festival dobrih nakupov
Deški redni
Rayon GABARDINE
V2 cena! Lepa mešana barva, ki se poda vsaki opravi. Spredaj ima zipper, robovi spodaj, nabrani spredaj. Mere 8 do 16.
3.98 Deški
SLACKS
1
99
Tesno prilegajoči ob pasu. Solidne barve in razne pisane barve Trd finiš. Mere 4 do \ 12. Vz cena.
Deški 2. 98 Sanforixirani* Denim Dungarees Belo obrobljeni — Zapadni stil
11-unčne teže. Zipper spredaj, 2 žepa spredaj in zadaj poleg žepa za uro in z zavihanimi robovi. Mere 6 do 16.
2
PARA
$
5
The May Co.'s Basement oddelek z deško opravo
Ženski 12-95 do 14-35
POPOLNOMA PODLOŽENI RAYON
Dežni
Plašči
s čepicami
7-99
MERE 10 DO 18
Vsi so prevlečeni Z "Cravenette" za dolgotrajno odpornost proti močenju. Nekateri imajo insulirane podloge. Pisane i" asortirane barve.
Žal, ne sprejmemo poštnih ali telefonskih If^ojeu
The May Co.'s Basement Ženski oddelek s suknjami
Slacks
j.99