Z60. ifetilko. V Ljubljanu v petek u. novembra 1921. us. letu Izbafa fiik dan popolđno, tzrzemftl nedtlle la prautlk«. Hiseratl: do 9 petit vrst a 4 K, od 20.-15 petit vrst a 6 K, večjl Inseratt petit vrsta 8 K; notlce, poslano, Izjave, reklame, preklicl petit vrsta 12 K; poroke, zaroke velikost 15 vrst 120 K; ženltne p>nudt>e beseda 3 K- Popust Ie pri naročilih od 11 objav naprej. Vprašanje m glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor Upravnttfto „Slov. naroda11 la „Itirodaa Nakana11 Baaflova vllea 4t 5, pritlićno. - Talalra at. 304. Urtdnitlfo „Hot. Naroda« Eaaliova oiici tt 1, I. aadatropl« T«i«t*a fttit, 34. Dopis« spre|ema !• podots»a« la s »dosta o fi ■■ho>ant ■V *©*•*!••* •• m vrata. "Ml Posmnezna stevlliia stane 50 par=Z kron!. V Inozraistuii 69 par = K Zi Poitnlna platana v gotovini. „Slavenski Narod" vel;ra v I*in*Ji;a:il In pi votti: V Jagosiaiijl; T laoicmatnit celoletno naprcj plačan . K 300 — ce'oletno ...... K 4801— poiletno......., 150— pollct.™ .••.,• , 240*— 3 mesečno....... 75*— j mcsc.no.....# 120 — 1 . .......25- i ........4O- Pri morebitnetn povišan-u se im dal;o.i naročnina ^orlačati. Novi naročnil.i naj poli je jo v prvič naroinino vedno 39V P° nakarnid. Na '«mu pismena narobila br .' posl.i!.? dcrisrja so n» iiiofemo nzinti. rr u. _ ._"--. i . . ~____~ .■-------------•------------*-------* rmjT* **i~*U. • <*k •'■■ «■ fllbansko-jugosloiieiislii konflikt. ftzvtren dopis.) Maj. Maja 1921 se je albanska vlada obrnila na Svet Zveze naro« dov s prošnjo, da se začne baviti z odnosi med Albanijo, Grško in Ju* goslavijo. Albanska vlada ie nagla-šala, da negotovost albanskih mei in defstvo, da zavzemata dva sose* da. albansko ozemlje, ki se nahaja v notranjosti mei od leta 1913, ogro-ža mir. Vsled teša ie bilo to vpra» sanje stavljeno na dnevni red Sve* ta v juniju in one tri vlade so bile naprošene, da posijejo svoje za-stopnike. J u n i j. Svet se ie bavil s tem vpraŠanjem 25. juni i a. Prvi delegat albanski je zatrjeval, da so bile al* banske meje določene definitivno na konferencah v Londonu in Flo-renci leta 1913, in da so ti medna* rodni dogovori pravoveljavni ker nišo bili nikoli razveli a vi jeni Pro-sil je tuđi Svet, da posije komisijo v Albanijo, ki bi se bavila s tem vprašanjem. Grški in Jugoslovenski delegat sta pa trdila, da odločbe i2 leta 1913 tičoče se albanskih mei nišo več veljavne in da je edino vrhovni svet ali pa veleposlaniška konferenca kompetentna, da defi* nitivno ugotovi meje. Albanski de= lcszt zc zanikal kompetenco konfe-rence ambasadorjev in jeizjavil. da Albanija kot član Zveze narodov, hoče izvTŠevati svojo pravico in predložiti spor čvetu Zveze naro* dov ali, ako bo potrebno, Zvezni skupščini. Zvezni svet je spreiel iziavo. ki priporoča vsem trem vladara zmeniost in izraza željo, da konferenca velepcslanikov resi vprašanie albanskih nxej čim.prei. Po njego* vem mišljenju bi ne bilo mogoce rese vati to vprašanie skupai s kon-ferenco ambasadoriev. J u 1 i j. Predsednik albanske delegacije ie zaprosil tajništvo Zve* ze narodov. da se na dnevnem redu rrihodnie skupščine Zveze raznrav-lja o odločbi Zvezinega sveta z dne 25. juni ja. A v g u s t. Sklicevaie se na člen TI. pocedbe o Zvezi narodov, ie at banska vlada zahtevala intervencijo Sveta, da se obrani mir med Alba-niio in Jugoslavijo, ki ie bil ogrožen vsleci poslednfih dogodkov v sever* ni Albaniji. Seia Zvezine^a sveta v sept. G. Balfour je predložil, da se pri* tožba Albanije posije Skupščini Zveze, ker je Albanija sama želela da se njen prvi spor resi pred skup* ^čino. Albanski predstavnik ie sogla-sal s tem predlogom. Naš delegat. 2. Jovanović, poslanik iz Berna, ie V Zenevi, 13. nov. 1921, trdil, da jugoslovenske čete nišo zavzele novega ozcmlia v Albaniji, marveč da so ostale na demarkacij* ski crti, določeni od velesil. Nato je prečital Zvezinemu svetu dva dokumenta, ki jih ie preiel od pred-sednika Miriditske republike, iz ka* terih je bilo razvidno, da tiranska vlada ne predstavlja vse Albanije. Zahteval je, da Svet pošlie takoi komisijo, ki nai resi vprašanje. ka* tera od dveh albanskih vlad. tiranska ali miriditska, ima pravico, da govori v imenu Albanije. Albanski delegat, škof Fan Noli, 'e od^ovcril da ima miriditska vlada svoj sedež na jugoslov. zemljišču v Prizrenu. Svet je sklenil, da se posije prošnja jugoslov. delegata Svetu. Zvezina skupščina v septembra Skupščina je sklenila: 1. Albaniji se priporoča, da sprejme odločbo velikih sil v vprasanju mei, 2. Svet naj imenuje komisijo treh čianov, ki ima po tovari v Albanijo in poroča* ti o izvršitvi odločbe. kakor hitro jo bodo dale velesile ali pa kakor hitro se bi pojavili nemiri blizu ali pa na sami mejL O k t o b e r. Na seji 6. oktobra ie svet imenoval sledečo komisijo. Thesleff (Finska), polkovnik Schas ffer (Luksenburg) in major Meinich (Norveška) — (Ta komisija ie od= potovala danes.) Svet ie nadalje iz-razil željo, da komisija ne pričpe svojega delovanja preden velesile ne odlečijo o tem vprašaniu. kp.r se naj bi zgodilo čimprei . November.2. nov. ie al^an* ska delegacija poslala Tajništvu Zveze narodov dve brzojavki od predsednika min. sveta in ministra zunanjih zadev v Albaniji, iziavlia-fe, da so Jugoslov. 26. oktobra zovet počeli z napadi, da je Luria v ne* varnosti in da se boje. da ne preda* ze eelo severno Albaniio. 7. nov. je poslal Llovd Geov^e Tajništ\oi Zveze narodov brzojavko, v kateri je izjavil, da neprestano nastopanje jugoslov. čet v Alba* niji lahko poruši mir med narodi, da britanska vlada opozarja Svet na to dejstvo, da zahteva, da se skliče Svet, ki nai prouči položai in se sporazume glede mer, ki bi se morale poduzeti glasom člen a 16 pogodbe o Zvezi narodov v slučaju, ako bi iugoslovenska vlada ne ho» tela izvesti obligacii, katere ii na-laga pogodba. Glasom brzojavke je konfemca ambasadoriev že dolo* čila meie Albanije ki iih bo takoi naznanila trem vladam. Tako stoji naše vprašanie v Ženevi. —s— Za nrediteu reSke drž^^s. 1 talijanski poslanik v Beogradu conte Manzoni ie imel pred krat* kim razgovor z dopisnikom reškega lista »Voće del Popolo«. Glede Re-ke ie povedal to-le: »Ko ie prišci Zanella v Rim, sem hitel tja, ker se je imelo resko vprašanie premotri^ ti v vseh podrobnostih. Iz jasnih razlogov ne morem govoriti o stvari tako, kakor bi ieleia javnost, ali morem izjaviti to, da sem se vt-nil nemudoma v svrho, da odpra* vina spore med obema državama. Moja vlada hrepeni po pravem in iskrenem prijateljstvu z Jugoslavi-io. Ko stopi jugoslovenska vlada v stike z resko, katera pod Zanellovo vlado konsolidira svoje mzmerc, odredi Italija takoi tuđi evakuacijo tretje zone. Morem dati tuđi zago-tovilo, da se doseže popoln spora* zum za določitev iugoslovensko-re-ških mej. Izjava Zanelle, da nai bo Reka »prstan zveze« med Italijo in Jugosla\ijo, je učkikovalo dobro ne Ie v Beogradu, marveč tuđi v Rimu. Reka ie določena, gotovo po želji obeh vlad, da bo posebne važ* nesti za bodoče odnošaie, ne samo trgovske, marveč tuđi kulturne med obema narodoma.« Alogoče je, da ima conte Man* zoni povsem poštene namene. Po^ tem bi se moral zavzcti pred vsem za to, da se urede razmere v reski državi tako, da borno* mogli biti Ju« dosloveni zadovoljni ž niimi. Prvo. kar treba v to svrho. je. da nai si Italijani izbijejo iz glave, da ie Reka italianissima. Nikdar ni bila in nikdar ne bo. Ako hoće živeti, se mora postaviti na staHšče. da itali« janstvo Rcke ne sme biti Jugoslove-nom v napotje. Ako tega ne stori, ni mogoče govoriti o bodočnosti Reke v zvezi z Jugoslaviio. Bojimo se pa, cla je Zanello v dolgem biva* nju v Rimu prevoč zajel italijanski duh in da je Reko nreveč navezal na Italijo. »\rocc del PopolcK« je šc necolf!o od te:*a časa metala >»ma-cch'ui Itnliii nude ocitke v obraz in se ie oštro odrekala vsnki njeni na^ dal i ni »Ijubezni«. đanes govori o Italiji vse dmiiače. Preveč nasičen z italijanskimi obliubami priđe Za* nclla v Beograd. Zato bo njegovo nastopanie pri iugoslovenski vladi nai brže silno težko, ker bo stal pred drugimi nazori in se mu pokaže ureditev in prihodnjost Reke najbrže v drugi luči nego so mu jo kazali v Rimu. Gotovo pa ie to, Ha fe Beof?r^d odločilneiši za usodo Reke netfo Rim. To mora imeti Zanella najprvo pred očmi. Naša vlada ne more popuščati v nobenem pogledu. Niena zahteva se glasi, da mora Italija pred vsakim nadalinim pogajanjem, tako tuđi glede otvoritve prometa z Reko, izpolniti ranallsko pooiodbo. to ie izročiti Sušak, Barob in Delto v brezpogojno in nesporno suverenost jugoslovenskc države. Potcn^ šcle je mogoče govoriti o ribolovu, kabotaži. izvedbi ratifikacii itd. Vsi nadaljni dogovori r,e imajo dovršiti ne po kak'jm por>rcišnicm sklepan ju v Rimu. ki je slično diktatu, marveč po jasnem sporazumi jc-nju v Beogradu. Praznih besed o pri^ jateljstvu smo naveMčani. Želimo in hoćemo rooske skiepe, ki drže. Zanella nima tako trdnih tal ni Reki. kakor se je prvotno mislil >. Nekaj idealistično navdahnjcnri Rečanov ga smatra za odrešeniku, ali opozicija proti njemu ie velika. Saj ic ta opozicija pred kratkim na-. gnala na ulico ćelo šolarje. da so vpili proti Zanellovi vl.idi. Zato pa Zanella koleba med svojim stali-sčem in onim nie^ovih nasprotni-kov. Sicer pa je Zanella vedno očita nejše preveč Italijan in premalo računa z dojanskimi razmerami; o bodočnosti Reke sanja tuđi on. da bo čisto italiiaBska. To je zelo no; grešeno in za pristanišče ob Kvarneru škodljivo. Splošno ie znano, da hočc dati Zanella Reki italijans ski značaj, da hoče uvesti it:'Jiian* ščino za ski/beni jezik, dasi je ias-no da je absurdno, sklicevati se morda na kako starodavno avto-nomno mestno pravo sedai. kf> ie Reka svobodna država. Kaj bi rekli k temu Jugosloveni v reski državi?! Ali naj morda veliaio ti za. držav; ljane druge vrste? Reski Jugoslo-veni nimftjo v konstitu^nti niti cacs Ca svojega zastcnnika. Vf r sa clftso-vali vsi, ki so imeli volilno pravico, za Zanellovo listo, ker drudačc ne bi bila poražena lista bloka. Sociia; listom, ki so clasovali za njecovo listo, je dal Zanella zastupnika v konstituanti. Jusjoslovcni nlso clohi; li nič. Zanella je res nroti aneksi ii z Italiio, ali hočc dati Reki čisto ita-Hjansko lice, potern sele prideio v postev tuđi Ju£o«loveni. Kakor se vidi, trch:i na Reki marsikaj urediti, da bo prav. Dv*lav-stvo mrmra in hoče nenudne^a iz-hoda iz sedanjciia ne7nr>sneL!ft sta* nja. hoče deli in zaslužka. ki Ca more dati edino Ie sporazum z Ju-goslavijo; zato rahteva. da naj se italijunska komedija z Reko /e skoro konca. LVetlitev rrških raz= mer je nujno potrebna. Ali inko ka kor so povedali Zpnctii v Rimu, ne Dojde. Kafti re^ki Jugo«lovon? za-htevajo popolno ravnopravnost na vsem ozcmlju reške države. Treba tuđi nujno omogočiti svt>boHen povratek izgnanim Jugoslovenom. Zanella mora reševati re.5ko vnra- fnn.fc ne kot Itaiijan marveč kot Rečan. Sumo s teta stališča bo mo# Cei st ori ti cU:bio c!e!o svo:cmu i*\z-stu, dri!i:aćc* n^u JrpcJkonlje lcp<> botločnost. Italiia ho skuhala l>re^ dvoma i'vciirrviti vso svoio ni«>č, ki *«• jej zdi potrebna ta dobitcv Reke Vil filno važne proć'rne točke na Bnlkan, zato ha zoret govora o knn orciju. kondominiju itd. Rorba ::a Meko ho rc trda. Na« ld vl.ic'a ic po?,vana, srallšče, diktirano v Rimu.ie za nus ncsprej^mljivo, kct' ie škodljivo nam in Reki. K. Pismo fs Prajis. VPraui, 21. nov. 1021. V sporu Jt:^o«laviie ulede Al-buniic se ic pojavila zanimiv* spletka. Angliia potrebnije nlas Italije na vcleposlaniški konferenci pri pokajanju za angorsko in wic»ba-aensko pogodbo, in zato iileda, da si zagotovi njeno naklonjenost, Zbo. t. m.t kajti potrebno je, da »c no-katjro okr,ino5ii podrobncjSe prc-motre. Tu moramo n«cl^siti ono posebno skrb in ^orečnost Llovd Georga, » katero po^topa v albarv* ski stvari, t!f)čin\ je na drud strini v mad/.arskia zadeviih pokazel on in vrl(?roslaniska konferenca 7/ njim Ie rudko potn>ežljivo#t. marveč tuđi stimljivo neinformiranom. To sledi iz njegove izjave ▼ spodnii zbornici, d\ se ima Madžarski pripustiti, da si sama uravna svoje stvari, ker bi sicer v slučaju inter* vencije velesil Madžarska zavzcla stališće, vodečc k vojni. Baš obratno bi morala intervencija /avezni-kov zabraniti to, dn hi mouia t>\sud-/arska zavzeti stališče, vodeće k vojni. Vsa ta reč se konca gotovo drii^ače. neSo si io je predstavljala italijansak politika, stojeća za Llovd F. M. Dostojevskij: iz „Dneuniha plsa-feliaM. Ako da Bo^ Slovanom zmajro. v ;:o:iki meri bo Evropa to dopustila? Ali Jovolila, da bo bcliik \Tžen s postelje? To je težko napTej povedati ali se je bodo velesile po posvetovanju zopet iđločile, da bi bolnika zdravile? Tako ji borba Slovanov tuđi v slučaju velikih uspehov bila poplaćana Ie s slabimi ::-ali2 tivi. Srbija je šio v boi v zaupanju na ^voio silo. toda ye dobro, da je njen rconćni usr>eh odvisen od Rusije, ve, da o Ie Rusija more resiti po^ina v slu-jaju velike nezgode: v slučaju uKodne-.a izida pa ji lahko oomore obraniti l:ar največ od njenega uspeha. Pa Sr-:-lia ve in upa v Rusijo. ona pa tuđi vc, ..'a Evropa jtleda na Rusiio s pritajeni nezaupanjem in da položai Rusije \ zbuia skrbi. Ali je to vprašanje? Za nas to ne ■ore in ne sme biti vprašanje. Rusija ) postopala častno — to je ves odsro- \ or na to vpraSanje. Naj v An^liji prvi minister vsled politike zavija pred parlamentom resnico, naj oficiialno pro-srlaša, da onih 60.000 Boljrarov nišo ubili bašibozuki, ampak da so teta krivi slovanski izseljenci. in nai mu ves parlament vsled politike veruje in odobrava njegovo laž, — v Rusiji ne more in ne sme kaj takega biti. Pa poreko nekateri: Rusija vendar ne more iti v vsakem slučaju v svojo lastno škodo. No seveda, kaj pa ie v korist Rusiji? Njena korist ie ob času potrebe Itl tuđi na lastno škodo bi do-ložitl svoje žrtve, samo da se ne krši prarfea. Rusija ne sme Izdati velike Mele, ki jo je podedovala od mnogih vekov in se je doslej neupo*Ijivo priglašala za njo. Ta ideja je med drujthnl tuđi zđruženje Sloramrv. Toda to združenie n\ grabež, nt nasilje in ima koristiti ćiovešrvu. In kedaj se ie Rusija udeležila politike na svojo korist? V dobi svoje pe-trofcrajske zprodovine ie največkrat služila docela nesebično tuiim koristim tako da bi se Evropa mogla čuditi, ako bi znala gledati jasno in ne kakor ve-Jno z nezaunanjem in sovraštvom do nas. Na nesebičnost v Evropi itak nl- I hče ne veruje, najmanj pa na rusko ne~ I sebičnost; rajše tam verujejo v zahrbt-j nrwt nineumnost . . . Toda nam se ni | treba bati tu jih sodb. V nesebičnosti i Rusije je vsa njena sila. njena poseb-1 nost, njen bod oči pomen. 2al, da je šla ta sila tako pogosto po napaćni poti. • Spoznali smo svoi poklič v svetu, svojo posebnost in svoj pomen v člo-ve^tvu in morali smo spoznati, da Je ta poklič In namen popolnoma različen od ciljev drujrih narodov, kajti tam živi vsak narod Ie zase in v sebi, ml pa. ko priđe naš čas, začnemo s tem, da borno žlreli za vse in služili vsem, zst splo-soo odreSenje. To za nas ni sramotno, to ie naša velikost ki vodi h končnetnu zjedinjeniu človcstva. »Kdor boce biti prvi v božjem kraljestvu, bodi služabnlk vseb.« V tem razumem ideal in namen ruskeiea naroda. S tem je bil dan r*o Petra prvi korak naše nove politike. To je imelo biti zdntženje Slovanstva pod ruskim pokroviteljstvom. To zđruženje ni imelo biti nasilje niti uničenie niih narodne samobitnosti, — ampak ie imelo namen, da bi se mogli dvizoiti iz svojega pod- jarm!jenja in se znnva postaviti v pravo ra^merje z Evropa da bi jim bila dana možnost svobrnlnega razvoja ro tolikih stolotjili jrrozncjra tn)l-:cnia. da bi zonet razvili svoje sile in svoiesra duha in pr>1oži1? svt>i dar v zakladnico č!<>-veštva in povedali svojo besedo o ci-vilizaciii. Morebiti se bo kdo posmeial fem mojim iluziiam o namenu Rusije, tod;i eno je gotovo: Rusi si žcJc osvoboienie Slovanov na tei pod'aci. ?elc si, da bi bili popolnoma svobodni in da bi razvili svoje dn>evne zmožnosti in to ne zato. da bi iih Rusija politično nodiar-mila in se ž rijimi p >večala, kakor su-miio v EvTopi. AH ni to resnica? In s tem je opravičen en dcl mojih \\uz\u Zato mora bU\ prel ali s!ci Cnr:grad nai. Moj Bojr. kakšen no^meh bi vzbti-dile te vrste v Avstriji ali v Ansjliji, če bi kdo čital njih konec? V'zcti Cmcrrad in ZTati ro?r. na'va/iieisc mesto palitič-negn sveta — ali ni to grabež? Da. Zlati roc in Carigrad, \se to ho naše. Toda ne z tiasiiem. Vse to se zjjodi samo do sebi zato, ker ie prisel čas in če še ni prišci, bo kmalu tu — vse to dokazuje. To je nosledica n^rirv-rtcsM ra/voja . . . Ćarurad mora bit! i:aS, a ne kot r>rcs*oiija rtf^ke dr/ave, niti kot prestolica slovanofva, kakor mi-slijo nekateri. Slovanstvo hrez kusije hi tarn izčrpalo svoje sile v bojili z Grki, dasi hi lahko iz svojih posaineznih de!ov stvorilo neko celoto. Da bi Carigrad p dedovati samo Grki. to se no mtic xa:oJiti. Ni jitn ino-Koče izročiti tako važno meato na ze-meliski oh!i - to bi ne bilo v sogiasju z njih veliknstio. Vseslovanstvo z Rusijo na čelu — to pa je nekai druceea — ali je to dobro, je trebn -cvfda promisliti. Ali bi ^e to reklo, da je K*usija podjarmila SIovme, česar ii ni treba? V imenu katere nravne pravice bi torei t?u. ija moirla vzeti Carigrad? Na katere naivisie ci!ie bi se moarla sklicevati. će bi ica 7ahtevala od Evrope? (V imenu nravoslavia in oneza kristi-innstvr«, ki bo iz^lo iz teea pravoslavja. ki x-\ ic ohranila Rusija in ki bo iz nie nrišJa ona ^nova bcscdai, ki io priča-kuje Evropa.) (Konce VTihodn'nZ.} A ttran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 18. novembra 1921 itev. ?60 Gcorgom, kajti na to je došlo v Pa* rizu do PaŠičcvega dogovora glede Albanskih me i, tako da more Jugoslavija to za devo smatrati za rese« no in da ne bo treba, da bi ae Zve* za narodov se nadalje pecala i nio. V češkoslovaški zunanji politi-ki je bil dosežen nov uspeh s skle-nitvijo politčinega dogovora Čsl. republike s Poljsko, katerega del tvo# ri že prej sklenjena trgovska in go* spodarska pogodba med obema državama. Dogovor se opira na mi* rovne pogoje in gotovo utrdi mir v Evropi, na mednarodnem forumu pa pridobi nam in Poljakom zaupa* jnje. Dogovor spričuje, kako ie Jtliub še nedavnim diferencam nastalo zbližanje Cehov a Poljaki kar je velikega pomena in interesa za slovansko idejo. To zbližanje na aeveru more služiti za vzgled na sId-vanskem jugu. Češkopoljska pogodba bo predložena v odobrenje narodni skup* ščini, k prične zopet zasedati 16. t. m. Proračunski odbor je izdelal pro* račun in poslanska zbornica se bo bavila ž njim že v prvi seji. Po iz-kušnjah dosedanjega življenja na* šega parlamenta vemo, da trpi na prevelikem navalu resolucij. v ka* terih posamezne stranke uveljavlia-Jo svojo politično agitacijo in licitacijo. Zato so vladne stranke skle-nile, da napravijo te i metodi reso« lucij konec na ta način, da same ne bodo podajale nikakih resolucij in da bodo glasovale proti podanim. Ko je izginila nevamost voine. je bila proglašena demobilizacija, ki se ie pričela vrSiti 10. t. m. Izvrši se postopoma tekom 6 dni. tako da bo 15. t. m. končana. Zraven ie iz-dal prezident republike armadno povelje, v katerem z veseljem kon« statuje državijansko in vojaSko ili-ciplino, ki ae ie javila pri nastopu. Mobilizacija ie pokazala, da je naša armada demokratična, kakor republika, ki jo stvari a s svojo ohrano in se more zanesti na svojo armado, silno po svoji volji in vojni sposobnosti. češkosIovaSka literatura je utrpela veliko izgubo vsled smrti klasičnega slovaškega pesnika Hviezdoslava. ki je umri 8. t. m. v Dolnji Kubini v starosti 72 let. Bil je advokat do leta 1899, od tedai je živel v Dolnji Kubini, literarno delujoČ. Lirizcm in idealni romaA-tizem sta bila temelja njegovega li* teramega delovanja, v katerem se zrcali njegova globoka ljubezen do rodne grude in slovaškega naroda, kateremu je bil buditeli in oznanje-valec češkoslovaške vzajemnosti, ki jo je posvedočil tuđi s svojim nodpisom na manifestu čeških j>U sateljev in zanjo deloval toliko sib nejše od oktobra 1918. S Pavlom Orszaghom Hviezdoslavom je od-šel jeden izmed sobojevnikov za našo revolucijo, ki je dočakal iz-polnjenje svojega snu o osvobodit* vi naroda in spoiitvi z bratskim češkim narodom, kateremu pa ni bilo usojeno, da bi vse delo dokonča!. J. K. S. Telefonska In brzolauna poručila. narodno gospodarstvo* — nz Valutno vpra Sanje tn indn-fcftrija. V Curihu se je vršila nedavno konferenca o valutnem vprašanju, ka-tero je sklical zvezni finančni departe-jnent. Na tej konferenci so se izjavili bančni strokovnjaki o deviznem problemu ln o njesa uČinkovanju na industrijo. Predlosr. stavljen od raznih strani, da naj bi se potom inflacije sku-Salo znižati visoki kurz Svicarskejra Iranka, je bil zavmjen. Konferenca se je enoRlasno izjavila v zmishi sklcpov zveznejja fmančnega departementa, v katerih o inflaciji ni eovora. Zvezni svetnik Musy je naprosil bančne stro-kovnjake, da proučijo v^rašanje, ali bi ne mogle banke sporazumno s Švicarskim narodno-KOspodarskim departe-mentom in Fmančnim departementom najti sredstev in potov, da se dviKne izvoz na drug način. Konferenca ie od-klonita zviSanje Števila krožeČih ban-kovcev. — ns: Flnanfcna rest Iz Netnčlle, Državna banka bo v kratkem izdala državne bankovce v vrednosti 500 mark. ker se vsled popolne izpremembe razner sploSno težko potresa bankovce v vrednosti med 100 in 1000. — nje Izpodrivanje razvrednošče-nlfa valut Pod zaslavjem »Izpodrivanje marke v tuzemstvu« opozarja »Berliner Tageblatt«, da preti vsled vedno hujše-ra propadanja in trajno močne^a kolebanja kurza marke boli in bolj nevarnost da bo rudi v nemškem tuzemstvu kaka stabilnejša valuta izpodrinila nestabilno marko. »Poroča se nam«, tako pravi imenovani list, »da prodaja južno- i nemška industrija za juto Mannheim- j VValdhof rabi en stroi za 6000 šterlin- { kov na licu mesta. Na prošnio nekesa ' refiektanta, naj se mu sporoči cena v markah, se ma je odgovorilo, da proda tvrdka z ozirom na danaSnii nerazjašnjeni položaj ponujeni parni stroi *amo sca aneleške Istr. in da žal ne more staviti zahteve v nernški valuti. — Ta pri-nter seveda ni edin. dasi je težko pre-soditi, v koliko je danes kak inozemski novec Že v nemSkem tuzemstvu izpod-rinil nemško marko. Nevarnost takesra procesa je očitna. Če pojde dalje, po-tem bo marka sploh doijrrala svojo iilojro kot merilo za vrednost in Nemči-.?a priđe tuđi na novčnoDolitičnem polju v tujo odvisnost.« — Jasno je, da mora država proti takim pojavom odločno nastopiti. Nobcna država ne more in ne sme trpeti. da se v notranfem nromettt prodaja za tujo valuto. — nx NemčUa In ruska slađkorna industrija. Neka nemška finančna skupina je sklenila z lastniki velikih slad-kornih tovarn v južni Rusiji doitovor, da jim stavi znatne kredite na razpola* tro proti temu. da se ie tej nemSki skupini zaffotovila kontrola ruske sladkor-ne industrije, kakor hitro bodo v Rusiji vzpostavliene normalne razmere za produkcijo. NemSka finančna skupina Je ustanovila v to svrtu? spedalni sindikat ter izdelala pogodbo, katero Je podpisa-!o že več velikih ruskih tvrdk in ki bo tvorila podlajro za vsc bodoče dogovore. Od 180 sladkornih tovarn iih je že 56 nodpisalo posrodbo. Predvojna produkcija teh 56 sladkornih tovarn ie znajala letno 666.000 ton. — nz tffian&rai vest Iz Avstiiie. Na cbčnem zboru An^lobanke Je bilo skle-njeno, da se aktiva in pasiva banke preneso na snujočo se ancleško bančno družbo. Upravni svet je bil poohlaščen, da dojrovori modalitete transakcije t angleško f nančno sk^ino, ki stoji pod vodstvom banke »Bank of Cnjrlanđ« in londortskew bančneta podjetfa Glyn Mills Cunie 6t Comp. — Po poro^ilu prometnesra ministra je proračunati deficit zveznih železnic za leto 1921 na 40 milijard. S 1. decembrom nastopi zvi-šanje tarif. — nz Knpčlla s čajem ▼ InddL List »Times« poroča obširno o kritičnem položaju v kupciji s čajem v Indiji, na Cevlonu in Javi. Produkcijske ovire (stavke in dmsn nemiri), zviSani produkcijski stroSki in razvrednostitev raznih va!»t so zlasti kvarno učinkova-le na trer. Indijska »Tea Association« je Že predlagala zmanjšanje produkcije, \ da bi se na eni strani uravnala tržna cena in produkcijski stroški in na druid strani mosle enotno urediti razmere nasajanja, kar bi zopet ugodno učinko- \ valo na trg. Letos se bo v Indiji, na Cevlonu in Javi pridelalo S0 miliionov funtov čaja manj nexo normalno. — nz Ležarimi t Trst«. Generalno ravnateljstvo »LIoyda Triestino« je podali Salo ležarine prosti rok za blaro. namenjeno za Levanto, od 4 na 15 dni in za oceanske destinactie od 6 dni na en mesec LJteafmsi kaMadie fcrtic- — Beograd, 17. nov. (Izvirno.) Kahinetna kriza do danes se ni de* finitivno odstranjena in pojašnjena. Radikalna struja moćna okoli 32 poslancev, odločno vstraja na stali-Sču, da prevzemo vodatvo notranic-aa ministrstva radikalci. Včerai ni bil kakor poročajo nekateri listi ab-solutno noben sestanek g. Liube Davidovica z ministrskim predsed* nikom g. Pašičem. Kakor ie izvedbi VTaš dopisnik, poseti predsednik demokratske stranke fi. Davidović tekom današnieaa dneva c. Palica, mu objavi definitivni sklep demos kratskega kluba, da demokrat ic vstrajajo pri svojem stališču aledc min i s trs rva notranjih del. Demokrat je uvažujejo ta resort. ker nrc-ti nevarnost, da bi radikalci notra-nje ministrstv^o uporabili za ojace* nje svojih pozicij v nekaterih pre-čanskih kraj ih — Beograd. 17. nov. (Izvirno.) Razmerie med demokrati in raJi-kalci se ic tekom vČeraisnietfa dneva v toliko izpremenilo. da radikalci odločno zahtevaio notrante mi-nistrsrvo za sebe. Struja 32 radikal* nih poslancev je podpisala Iz tavo, v kateri zahteva od ^efa radikalne stranke g. Nikola PaSiča ultimativnim potom: »ali ministrptvo notra« njih đel radikalcem, ali pa odcepi-tev te struje oz. izstop iz radikalnega kluba.« Pod pritiskom te zahteve ie ministrski predsednik v ze* lo kritičnem položaju. V davnom se ministrski predsednik upira tei radikalni zahtevi. ker je zn?»no dobro prijateljstvo med Pribičevičcm in Pašičem. — Beosmd, 17. nov. (Tzvimo.) Za včerai popoldne fe bila skHcana seja radikalnega kluba, na katero pa je došlo zelo malo članov. Vršili so se neobvezni razgovori. V radi* kalnih krogih skuša i o glede zahteve po notranfem ministrstvu nastopi ti pot popuSčanfa. Iznenlava Čestitu med dr. Benef em in PaSICem. — Beograd, 17. nov. (Izvirno.) Povodom definitivne ga zaključka madžarskeca vpraŠania in detroni-zacije Habsburgov so bile v zadniih dneh izmeniane iskrene brzoiavke med češkoslov. ministrom dr. Bene« šm in Nikolom PaSičem. Dr. Be-ne5 je česti ta I našemu ministrske-mu predsedniku: »Vf trenotku. ko ie nevarnost, preteča centralni Evropi, definitiv* no odstranjena hitim izrazit Vaii ekscelenci radost in globoko zadovoljstvo, ki jo občuti na5a zemlia, znova uznavaioč enodušni polet, s katerim sta bila oba naroda zveza* na v brambi skupne solidarnosti. V duhu bratske solidarnosti in s krepko odločnostjo je naša skupna stvar triumflrala ln se naše vzajem-no razmerje še boli ojačilo. — Dr. Bcneš«. Ministrski predsednik c. Nikola Pašič ie g. dr. Benešu takoi od* govoril s to4e brzojavko: — BeogradL 15 nov. Z velikim zadovoljstvom hitim se Vam zahvaliti za bratsko besedo. poslano mi ▼ imenu Vašega zavednega na« roda povodom odstranitve nevar-nosti« ki ie grozila našim mirolhib* nim narodom v Srednfi Evropi, in da izrazim Vaši ekscelend veliko radost ki jo občuti naša država vU deč zopet solidarnost naših dveh narodov in pripravi jenost, storiti vse v obrambo mile svobode in drago plaćanih pravic. Naša skupna stvar ie triumfirala. Bratski odnosa ji so postali še izrazite iši in ple* menita pripraviienost naših narodov je naj več je jamstvo naše bo« dočnosti. «— PaŠič. fllban&ho opralanle pred Z&2Z9 nsrodcu. — Farlz, 17. nov. (Izvirno.) Naš glavni delegat pri Zvezi narodov i;.i ureuitev albanskih mei, pomoćnik zunanic^a ministrstva >,». TiOa Popovič je 15. t. m. đospel v Pariz in izročii n-^lanUki konferenci no* to naše vlade £?ede naših zahtev naprani Albaniji. — Ženeva, 17. nov. (Izvirno) Prva se i a Zveze, uurodov za raz-i)ravo o liivditvi aibanskeCa vpra-šanja se ie vCeraj pričela. Seji naši delegat ie še nišo nrisostvovali. Seia ic bi!a Ie formalneca značaja. Te kom včeraišnie£a dneva so prispeli naši delegat}e iz Pariza: g. Tiča Po. povič. Mate Bosković in iz Berna dr. Miljmin Jovanovič. NoŠi delegat je so izručili Zvezi narodov svth je poverilnice. Rliritftii pred Skadrssn. — Beograd. 17. nov. (Izvirno.) Današnji ^Beogradski Dnevnik« priohčujc daljše poroćilo iz Poduo-rice o bojih pri Skadru med Miri-diti in tiranskirr.i četami. Kolona miriditskih čett ki ie pri Kakariču prekoračila reko Drin. se ie pri vaši Barbaluša 2apletla v boje s četami Bajram Dzura, povelinika skader-ske posadke. Miridlti so Dzurove čete pobili in vjeli povelinika Luču Kolnoka. Pri Skadru traiaio boji med Miriditi in Dzurovimi četami. Glavni napad Miriditov na Skadcr pričakuje;o rc dni. — d Po^rorica, 16. nov. Miriđtt-5)co čete so prodrle do 8 km .iugovzhod-do pred fc>kared Miriditl, katerim ps ni»o mogle jncmog'acili prdhoda preko Drima. Z druge strani prodiraja Mindili uspešno nroti raki iLbAJi, kjer Sb zbrane tiranske č^te. BUDGET PRO 1922 DOT1SKAN. — Beograd, 17. nov. (Izvirao.) Proračun za leto 1922 je bil v Sarajevu cio tiskan in odposlan ▼ Boo* grad. Vlada predloži proračun narodni skupščini 19. t. m. V kratkem bo dotiskan tuđi finančni zakon. ZAVAROVANJE ZASEBNEGA URADNISTVA. — Beotfrad, 17. nov. (Irvirno.) Soči jalno politična sekcija zakono-dajnega odbora je včerai razprav-ljala o zavarovanju zasebne^a undj niitva. Sekcija je načelno sklenila, da se začasna, sedaj Ie za *lovenl|o veljavna naredba o zavarovanju za-sebnetfa uradnišrva razširi na vso državo. V tem oziru je sekcija spre-jela osnovna načela te naredbe. Referent soc. dem. poslanec Divac poroča o uredbi plenemu zakoao« dajne^a odbora, SPREMEMBA UREDBE O INrVA-LIDIH. — Beograd, 17. nov. Ozvirna) Socijalnopolitična sekcija zakonom dajnesia odbora ie včera? tuđi roz-pravi jala o spremembi nredbe o in-validih. Invalidom pod 50% nesposobnosti ?a delo se prima samo osnovna pokojnina bre« dracinisk© doklade. Vdove padlih v starosti pod 40 let. ki so sposobna za delo. dobivajo samo osnovno pokojnino brez drači niskih doklad. Družino padiih vojakov dobivajo doklade za otroke. ako plačujeio 30 dinar* iev neposredneda davka mesec no, a ne kakor do sctlij 50 dinnrjev. MAD2AR&KA PKITO^TIA FKI Z\V^ /A NARODOV. — d Diiriimpf3tJL, 1<,. nov Kakor p "*it>čajo listi. j,» ni^džtt-i -k* vlnia po->Uila zvezi nttroilov not). v katari se I»ritožuje, da jo zveza nnrodov o priliki zadnjih komplikarij me*l Madžurpko in so^ednjimi državnmi opustila odresihe, katere bi ny»rala v zmi^lu d >loVt. mirovne poirod!»e izdati, di l»l prepiv^iU« o}x>rožon nastop proti Madžarski. (In> portinontn >?t te pc'b'* j»» Ao bol) ji^nn, (V* pomi^lin'i«.>. da MadŽ!tr^*t §e ni ofi-riolno eprej^'ta ▼ 2vezo narodov. Op. ur.) STA\TCE V ITAI-IJI SK TRAJA.TO. MusLsolLni odpovrdal mir so<>ialnlm demokratom. — d Rim, 15 nov. K-».1:or pomPopolf> d Ttilia«, odpovvViiij«* ^!uS8(V Uni mir a sorialniir»i demokrafi, ker to '-itavkiiH v Rimu Fknr»n> a U.'-.nunisti. Boji m*xl f.iAisti in komunisti so nniv ijuvjo proivsetn v Tiskani. Na obeh straneh jo bilo neksj mrtvUi. — d Rim, 15. nov. Rad; mrzdnrcrm ribanja ko\in^kih dolavcev je bila pro-plartina -»pitana stavka v Li|?nri. P<^--*«đi in Jolijki Bone^iji. Stavka žele»-uičarjev v N'ivirio'ju rM>:iohi:;rt. D^M^R?^. POMSKF V MOSK\1 GLEDL M1ROVNF POGODBE Z RtSIJO. — đ Vargava. 15. nf>v. Za^a^ri po!J-cki oprr;vr»k po5?ov v Mo<;k\i Kr^l Je no?lnl CiČcrinu noto rlcdc irvedbe do-ločV, riške pogodbe. Ta mta tictavl.^a, da je nđ rat'fTkncTje prctcVIo že Šest meseccT. pa Rn«1ja ?« nrhone foCke te pogodbe r? Izrx>!nl!a, nozndbc« kl jo bila p°dp!«ana ln rat'flcrana r»o naj-vISjiH sovjetskih ohlnMeh. N^čii so-v^etske vlnde e ?retr»Ja ner»r(?«tnn© sabotaže. Nota nafrt navah Tv^am^rna ^učnje. kako ruvVa v>vferska vlada omalovažine dnločila pocrvdhe. Kako no \-po5teva Polj^c in kako cio dancs ol izvršila niti cne to'kc prpodbe. PLEBISCIT V SOPRONJTJ. — DunaJ, 16. nrrv Hzv.) Glede načinu Jn ir^edb? r»lcbi5?i«-a je mođ( a\^triisk^mi :n ma^^arskimi rastop* nik! v plcb^cltni komlsiii ćo+c/cn ST>oraz»'iTL Plebiscit bo no seđaniih dispozic?!ah Izvršen konerm nor/ Zastopniki antarttc so poHnli cnranS cife za srroifo ir^-edbo plebiscita, BOLGARIJA HOĆE ODLOŽITI PLACILO VONE ODSKODNINE — Sofija, 16. nov. fizvir.) 2 ozirom na radnji politični ek^poto mlnistrskesa predsednika s. Stanv bolijskega, da je uvedel diploma* tično alcciio za odlozitev nlačil« vojne od^kodnine. bolcarski tisfc zelo živahno razpravlia to vpraia-«| nie. Forsira »e odložitev plačila za. dobo treh let. MO3ILIZACIJSKI STROSK3 V CESKOSLOVASKI. — Praj?a, 16. nov. (Irvir.) N« snočnem sociialnodemokratičncm shodu je govoril o razvoiu poliriĆ* nega položaia poslancc Bcchvnjd, Med drugim je omenil. da znašaio stroški mobUuradie v češkoslova* §ki 900 miliionov čsi. K. NEMCIJA IN OBROK VOJNE ODSKODNINE. — Berlin, 16. nov. Hzvir.) »Lo^ kalanzciijer« obiavlja informaciio, <2a ne bo Nemčiia zamonl^ popoU noma zadostiti plaČilu obroka vol* ne odlodnine. Ima Ie dclne zalotfo v kritje plačila, KONEC SVETOVNE VOJNE. — Pariz. 13. nov. »Matin« po* roOa iz \Vashin2tona: Hardinc bo v uradni proklaniflciii razclasil konec svetovnetfa vojnega stanja med Zediniemmi državami in centralni, mi silami. Ani, Adamiči Žan. Dober glas eaf-d t deTeto vma; nj©-gor pa je se^al £e dalje. Čez teden dni so pritrjali po veliki većini vsi: — Izboren čtovek. N^ka.j posebnoga ie ta 2an! Prekašdl Je svoj slbves, da, prese-nečal Je. Le nekaj vedno nezaupljivib, vttee zapetih inačajev se ga je otresalo kot vsiljivdd; vsetn ostalim, mo&klm in ženskam, se je takoj prikupil. Saj j© znfll bsvajaii. Smehljaje Je vsokdar p)zdravil prvi in takoj o%go-voril; — ali pa &i bil kar nekako moralno prisiljen, da ei so oglasil prvi. OnnmljA je 8 svojo boza joto, eoona-t3 govor i oo. Ves pozoren j© zri člove-ku sočutno t oči, sledil je pažljivo ▼sa Je i kretnji; vedno uslužen je evoto-val, obžaloval, nstavljal se sredi eeete Sn etiskal dUn. Ko sta 9d poslovi 1 a, pa ti je bila duša kar razigrana. Iz njeg> ve eloke. lepe moSke postdve jo izžaro-vil mapnetičen fluid. Prešama, veoohča radost je ▼riaka-la ▼ orkestru, razpos&jenost je sijala iz iskrenih se oči, žarkih lic. kadar js thto rodil četvorki. Njepr>v finale! Oglu&u-joč rik in pmeh. preko iniz in stolov so skakali, Še Če^titljive gardedamo so zadavili v puhteči se vrtlnec... Ko so volile (kms, je plesa 1 2an dofituj^astveno kot general Zvesd. pentelj, rož in srčkov! — že so mu Jih pripenjale na prsi, na ramena, na ploča... Plesalke so se trgale zenj. Odđušk^l se ja s* na^nil k tenori-stn Adjunktu Ktj*1u» znmižal jo in za-kit)2il uetni: Otožna, narodna T>eeom je vztrepetala po dvorani liki pHb.a ptica; dvigala se je, poletetd Js k zvene-Čim oknom in se proseč vraćala nn tee-nt>bno prsi ... Oči s<> porosile. Pot^m rv% eta zapala pt>sko8no zdravico* Rah-jagnila eo ss resna lira: mahorca «> so ljudje ođdehnili. Pritisni!) so basisti, zažvenkctali so kozarci: 2irij! 2an jo prepev-tl selo rad. Kajrajši je pel doma, ob odprtem >knu in — ob meeećini. Njegova posebnost! Njeg*>v zametni, treso^i se bariton, *e preletaval samečo Savo. Dovliioe »* nitdle k %>knom, sklanjale so glavić« med rožrntrin: Sono so nriknkaJe na plan in postajale n«% pragu; moftkl so dužili oglašujočo so zavisi in Ji vili vTat... — Čast, koimir Čast: Zao ie «V*v-fr*k! IJahko i« ponosan* Itar «n* tako leno peti! Ka sploh so b 2ann ni laznalo nl-^esar eht^gs, Edlnolo pribuljenl ta-vidljivci S3 trđili b njem, ds Jo — stls domišlja. Pa m bili menda sami ljubimci, ki so sa tresli za svojo oboie-vanke... — Da poseda v gosti Ini in vosalj^p di? Bog pomagaj; kam pa hoćo Mmoe na dcž^H? Iz pisarnice ▼ gbetilnioo, po tem dontf>v in spet na delo, pjtem na, jelo. Kdo bi valno sp^l! — Kdo bi vodnb epalf Je govoril tuđi Žan in je preftul vsak teden po eno ali dv© noči. Ni popi val obilno, toda ve&krat preko m*re ... Gostilniftki vzduli mu je preAel že v nne«> in kri. (V.fnole ob fneifaČTuh, jasnih noćeh i» bstajal ▼ svoii sobi in propeval ob od-prtom oknu. To p-% «m» 4© oraenili. Soli! ss io ve^krat, tuđi bre« povoda. Prvotno miso mogli etekniti zsnj UDbene priprarn© sobe; onia par raz-položljivih lnkenj mu ni prijalo. Go-stilničar mu jo ponudit tsa silo svoj salon, ln 2an je bil »»*>voljen. Bas poletni Čas, ko ni bilo ne iff*r, ne plesor. V ea kot so nm postavili posteljo. Za neka) teđnov so je pritbiila po-ptT%tkinja gospodarjn. da so stonska. totalna ogledala resko jutro, ali vsaj TOćkrmt nekako omegloU, pomazana. — Naveličala sem se to ln no bom jih toć ispirala in brisala, oo Je xamr-dal*. Gospodar jo zmajeval s glavo; na-postađ, ko ni bilo tak ih fn snakth pri-toib n» kono% ne kraja, so jo odločll, da bođ» opazoval. In neko noć je, ku-ksjoč skozi skrito *>dprtino, opazi I 2*-novo počet je v salonu ... | Drugo jutn> ga io pri)azsD poidnr | vil in g* z CHMtajočim glasom na govoril : — Vi koh&čarite v mojem satonu. N'aj bb! — V božjem imenu. Prosim pa: Jaz nimam dekle zjarolj za to, da ho&e za vami en&žil* ogledala; ft> je zelo za-muden posel. Izvolite *i isbrati vsaj &*-mo eno ogledalo, da bode punoa prej gotova ... No. no, pa bree «unere. 2an j© nekoliko osupnil, r>otcin pa je krepko »tisniI gospodarjovo roko »n pritrdil resno: — Rd*»nic> povorite .. . TeAij naj-nanjse opknlalo! Moram se ptoboljšati. Da ne bi bilo ona zvedave prt>«tUni-^nrjeve Žer.ei Tako so ©a ie drugo jntr> ob cajtrku iepotali dekle in hlap-ci btols: Gospod Zan so vpt pred ircalo. A nn& samfc» pred «n>! On Notli od enepra zrcala Ao drugega, v njih *» oWud\ije, razprosti ra obe rokl in vrklilmj*- >Oi ljubi moj Ž^n, kako si krasan t Daj, da to polju* Mm...c Ko so nsvellfia po^bovanja in obfudovanja. spravi »e »p*t V postelji se pogovarj*, ameje, kolne, tolče sa-mega sebe po plavt po prsih. Po tem ivižea. Naposled sapojo, ssfrgr« in — saspi... To lo bil) nekftj ca Sirovo tavid-ljlvre! Zmagoslnvn© so so krohotali. Zgodilo s© je, da je — ▼ Z^novi nena-vsočiKMti sovoda — aokj« r druibi vstal visokosMec, ki je vrivalil eledefio trditev ii ust: — 2an ja — nenor-malen I Skoro b\ se bili sprli: oa tn no. Student, medioinec, si je slednjičt pnbo-ril besedo. LrctneljeN'ktl ae »vjjb trdi* tev takole: —£an ni, v©nijt© ml, — on no more biti norraalen. Kajti. kadarkoli j* U rlovek ^am s eeboj, vedno ?e kivitkoCa-ci e #amr»^)vori. Ce j;a zilotis, trdl U prav resno in *vi«ok-v, če^, da povort tedaj vsaij «n pot a pajnetnim bitjem-Taki Ijudjo trtlijo \^nomer, da so naj-bolj panjetni! Pr-ivijo. da. zre v pi«tr-nici po Četrt, tuđi po pol ure nepremid« no skozi okno z ruputunim colom in BtrČečib o^i. Nonadomn »9 stresne in ndrihne po miri ... Ne čuje to, t# ga tedaj pokličeš! <"^ «i »o pa doinJcnil nje#bve rame, Svigno ti p>ko-nci in te premeri % divjimi o£mi f>d pete do tetite, glav** me je bolela . .. T* odr^dKe, nove postav«? . . . in ... ln ... — Sploh rn\ njrpov© pre-iirahne kretnje!! — Prenapeti živci. Verjemito... — Seniri! mu je prerezal nit obrekovanfter prijatelj Karol. Vsi 03 bušknili t snich. Pa V3d tnk© in enake mamjei nbf> prav nić škodovnhi Žanovomu slovesu, (Daljo prib.) 260. itev. .^n-c/vciM^ivi mhkuu", aac 18. novembra ivdi. stran 3 Vtfashflngfonska konferenca. ITALIJA PROTI BALKANSKIM ĐR2AVAM. — Parbu 17. novembra. (Izv.) Listi prlobčujejo obzirna poročila o italiian-sko-francoskem sporazumu clede do-ločltve edinic vojne miornarice in raz-merja med obema državama na Sredo-zemskem morju. Italija skuša na wa-shin^tonski konferenci doseći v razoro-žitvenem vprašanju največjc ugodnosti. ItalUanski in francuski strokovnja-kl Izdelujejo nacrt, da se volno bro-dovje obeh držav more Dre je povečati. nego zmanjšatl. Italijanski strokovnia-ki poudarjajo stališče, da mora Italija Imett enako močno brodove, kakor Francija, ali pa vsal v razmerht 8 : 10. Kot argumente za to svoje stališče na-vajajo Italljari: l. Ttaliianska ob^la fe doljca 100 rcilj, vsled česar fe v cbmm-bo potrebno močno nrodovie. 2. Italija šteje ravnotol'ko prebivalstva. kakor Prandja. 3. Ttali.fa mera uvažati ves prenio* In eno tretjino živeža. Skrbetf mora toref z močno vojno mornarico sa varstvo nonorske tremine Italija skuša rr\ washinston$ki konferenci doseči s Franci io pod vsakimi pogoH In na vrnk način nopoln sporazum jrlede voine mornarice, ker hoče bit! v položaju, Ća se ubrani rsakera napada. TtAffja bo na korforencl dalje za-fttevala rnzoroženjft PoJteke ?n vsefi batkatiskfh drfav. Zadnio zintevo sta* ▼I. da se Izosne vsakl usodnl komplikaciji. ITALT.TA ZAHTFVA ZVTŽAVJF FRANCOSKFGA RPOnov,T\ V SRE- DOZEMSKEM MORJU. — d Pariz, 15. nov. Kakor porota irathfnjrtonski poro&?valec ll?t* >ln-transipe^intc. te znbtevnl* Ttalita na WR«hinrtonski konferenci znižftnj« 5te-T^la franeo«»kih vojnih Jadij zato. Irer s* boji, dft Hi franeosko bro^ovjj* »ic*r dobilo pretežen vpliv na Sredfvzenv&em morio. Franco?ki delesMli bodo najbrž d&seiErli ne slede na frcneosk? male in brr© ladje razmerjo osem proti Šest mcA franroskira in i tali jan sk im brođov-Jem, pri čemer pa bo ostalo vprašanje podmorskih čolrov n«*dot^knien©. PRVI UGOTOR JAPOVSKB. —d New-Vr>rk, 15. nov. (Brezžično) Po poisočllu Iz W*sMnctona »j izjavili elani japonskegra odtvoslanstva: Japon-*ka moni, da nfen delež pH tonufH vojnih UdiJ po ameriSkem pirđlocn ni čo- vojj velik. Izrazili ao nado, d* bo odsek izvedencev tunel njih zade\o. JAPONSKA PROTI HUGHESO-VIM PREDLOGOM. — d London, 15. nov. »Times« poroča iz Tokiia od 14. t. m.: Ja* ponski mornarički urad je brzojavno poslal protiprcdloge glede raz* orožitvene>ia vprašanja iaponski delegaciji v Washingtonu. V teh protipredlogih se trdi, da predloži državnega tajnika Hughesa Japon-sko zapostavljalo. Ražen tega prost Japonska, da se ji število velikih bojnih ladii zviša od 10 na 12. Ka* kor poroča »Pailv Mail« iz Tokiia. zatriuie list »NiŠi*5impun«t, Ha so predlogi državnega tajnika Hutfhe-sa popolnoma nespeiemliivi, in da so pravični le američkim zahtevam. ODGODITEV PLENARNIH SEJ KONFERENCE. — London, 17. novembra. (Izv.) Po vesteh iz Washinetona ie bila plenarna seja razorožitvene korference odgođena za 10 dni. da moreio stro-kovnjr.ki in posamezni odscfci proučiti ameriški pomorski razor^žitvcnl program M. Husrhesa. Pro^ram Amerike ' sloni na sleJečth to?kah: i. Ustavitev gradnje voinih ladii v^eh (ioov in edinic. 2. Izločitev srotovih edinic sta- | rei$es:a tipa 3. Vodstvo stnfstike o pomorskih silan velesil. 1. Določnev tona ?e voj nesra brodovi a za prsnmnc interesirane države. Krit maktftvvm tonaže določa Husrhe^ ^nnoo ton Zc-din^enini državam. 500.00*) fon An^ii.H in 300.000 ton Japonski. Glede Italije in Francije predla^ajo Sjedinjene dr ?ave obranitev sedanjega položaja obeh držav. RAZOROZEVAN.TTZ NA KOPNEM. — Par'z, 16. novembra. Listi dobiva jo Iz Washingtona roročilo, da hoče Italija dati inicilativo za razoro-?evanfe na kopnem. Briand se ie inu-diT dalie časa na sedežu italijanske de-Icjracije v to^adevnem nosvetovanui. Pa«iska hoče imeti baje vojaSfva 230.000 mni Italija ^^eie sedai vrla-štva 2S0.000 pa ie pripravljena *o 5te-vllo znižat? primerno preb!va's tvu. Francima želi. da obdrži r>nd oro?'em 357.000 mož\ toliko. VoliVc\r f'h imn Jconcein 1921. Od teh ie 300.000 pod orožjem v notranvosti države. Politične oestf. s= Avđijene*. I2 Beoi»rada javl^jo, dft Je vceraj NJ. Vel. kralj Alafc^ander •prejel v do liši avdijenci najprefc mi-nistrskega pred«eb± ministra o tekodih političnih in drždvnih zadevah. = Tako govori Štipa Rmdif. V >Ob» ff^ruc Je priobćil Stjepan Radić ćianek >Drt*vna av tori teta, narodna volja in avobodno politično mi&ljlenje<. V ton elanku čitamo med drugim: >Hrvateki kmetje so ecodudni ▼ tem, da si sine in more vea Javna bramena, slasti pa vse davke in vse vojc» obveze n&lagati »dino narod eam po svojem narodnem zaatopništvu. To prepri&inje javno ka-fte hrvatsko kmetska ljudstvo in ga tuđi v dejanju izpovedujet istjč&sno pa Tzdržnjd najvzornejši mir in red in prevzema tudt pred oblastvt jamstvo, da bo U mir in red vzdržal. Hrvatsko kmeteko ljudstvo naatopa v reenici kot pravi suveren v svoji domo\-ini, kar je tuđi v reaniei... P> sv^tovni vojni s« zavedhsn narod pokori samo sebi, to je eamo taki vladi, k*4tero sam postavlja in 30 odpuSča.« — Tala> govori Stipica Radić dane«. Pred v^jno in med vojno pa ee je Radić volfal v prahu in blatu pred avetrijsko • madžarsko vlado in Ji pel navdužend himne habsburškim krvolokom! Propalica! = Osnovna načela. »Primorske Novine« pišejo med drugim: OpodcHo-nalno časoplsie priobčuJe z škodoželi-nlm veseljem vesti o vladni krizi do-čim časopisje vladnih strank bojazliivo dementira te vesti In dokazuje, da Je sedanfa koalicijska vlada močna. Ju-goslovenske vladne krize so prave specijalitete In nlso prav nlč okrepile na-Sera položaja na 2unaJ. pa tuđi ne na znotraj. Vse na§e stranke, kl korenini-Jo v pređvojni dobi. imajo posrreško, da so se v spremenlenih razmerah preveč zasrreble v predvojni mentalitet In da so prevcC navezane na predvoine oseb-nosti. v katerih odlo5ujoTo predvojne simpatije in antipatije. Naše politične stranke se ne deliio no principih. am-pak vo tradlcijah. Istih sredstev, kl se jih poslužuje ena skupina v opoziciji proti drufci. se poslužuic drujra prnti orvi takoi ko ie v vladi. Dejstvo fe. da so đanes v demokrptekl stranici v^i oni kf so bil! nekdnj pristali srbsko-Iirvat-ske koalicije ali pristaSI srbskih opo-zicijonalnih strank. V radikalni stranki oni, ki so v njenih vodftHHh Pa?fću, Protiću i. «Jr. gledali Inkarnacijo srb-stva. bodočesra Jujroslovensrva. Ta tra-dicifa deluje dalje in škoduje naSemu socialnerriu ln potHlčnemu življenju, ker vodi do absurdneea defstva. da stranke, med katerimi Je aktl^tio defo-vanfe v vladi izbrisalo vse razlike, Hče-Jo vse momente, kako bi moda ena dru-jro napasti . . . Nato srovor! Clankar o dc'ovanju obeh strank z ozirom na lu-jrosiovenstvo in demokratlrem In prl-baia do zaktiir^ca, , H Ima vsr»f neka! IzVtJ-šenj in ki je vsaf toliko homoeen^. da noče ra ljubo kratkim dcm^TO-rk;rn uspeh om zaigrati ono, kar mora biti sveto: edinstvo naroda in države . . . Naf priđe kriza, ako nas bo po r'e] nova vlada vodila dalje si(rurnejše !n bolj§e. Nar1 pađeto oni, kf so z?stareli In naj prldeto mlaiji. sposobne^i. kl bodo v hitre'.^ern temDU uredili kaos. ki se imenuje SffS. Nazai ne smemo niti 2a korak. Tradicionalisti, separatisti fn reakcionare! ne smeio nl^dar več veči na kocko ono, kar Je Izvršeno. Integralno .lusroslovenstvo In demokratizem v vseh panogah in v vseh smereh. to so osnovna načela, brez katerih se ne more naprej. Naibotiša je ona srrupaci;a sli, ki hrta naiveČ sposobnosti in smisla, da to izvrši, a naisposobneiše so one osebnosti. ki moreno to izvršiti v svojem področju — brez ozira, odkod prihajajo = 9odna razpra-va uroti »tentator-jem. Preiekava o atentatu na krnlja v DeogT^^u bo t^ dnl definitivno končana. Meerni eodnik bo od 180 oseb, ki «e nahajjajo v zaporu, toiil 8 0 oseb, jrlede k<%terih obstoji najveć in nitJzaneeljivejših dokazov. SoHna rasprava se b> prifel« za nv<*3ec dni. — RomnnskomadžJinka propfl«r*n-da. Beo^rad««ka »Politikac porobi iz Vriod, da so pri romun. preMvalftiii w% naiem ozemiju iisledili nekaj pm* prlasov, v katerih R© pozivlje prebival-stv3, rtaj ae s ello upre naredbam n«-&ih oblasti, v katerih je baje odrejeno, naj se prične a po^rbovaniem orebival-stv*. Isto »e pri poroča tiidi Madžarom. Sodijo, da vodijo to akciJD roraunska n^cionalističra društva in društvo probu jajočih se Madžarov. = Za nr^ditev versko - političnih vprašanj. Ir Beograda fj?>roAajo. da «e je v roinistrPtvn za vere osnovni n. po-pebrta komipija, ki bo razprivli?!« 1 reSitvi versko-politi^nih vprrSanji v nagi kraljevini, predvsem r> pravnim položaju vseh v ustavi pri živinih Tt^roiz-povedanj napram državi, ureditev in-tcrkonfesijon«lnih odnošaj?v ip o materi jelnem vprašanju svečeniJtva vseh pri znanih veioizpovedanj. Komisijo, ki se-Rtojli iz «r§© in ožie komiHie. tv>rijo rastopniki vseh veroizptovedanj. V sir* ži komisiji so: dr. Anton AkSarctovie1 žkof ▼ Dfakoru, dr. A. Kueplni. rseuM-ližki prif. ▼ ^(rrebu, Ferdinand Ce-kal, kanonik v Liublj?*ni in K*rl Čanka r, nadškof. tajnik v Sarajevu. Za pravoslavne: mitropolit Varnava in t»-mišvarski Skof dr. Q. Letić kot safttop-nika arhijereiskepa sabora, Dlmitrij R>šu lrot zastopnik patrkirha t«r protojerej Rrfd. Markov« in i©rei Milan St^fanović kot zastopnika svečeniikega udrutanfa. Za muslimane- rrt^nlulema za Bosno in Herreporino Hadjl Meh-med DželrtluHfn CavSevid. Mehmed Zeki, vrh-jvni muftijn v Beogradu, Sahlh K«t>rkut, narodni poštenec. Alija KadiĆ in Salih PaSić iz Sarajeva. Za evangelike: Adam Veres, predsednik upravnoga odbora ev^ngelijsta cerkve, Adolf Wagner. senior v Novem Vrbasu kot ttitopnlka ancabiirške konfeail« ia Pa- vel Schneidw, k»m senior kn %astop-nik heivstske konfesije Zn Zida. dr. Izak Alkrtlad, glavni ral.in, Ig. Sohlauch, rabin v Bet>gMdu V ožji komisiji 60: dr. Voja Marinković, kot za-et>pnik ministrstva za vero, dr. <^eda Mitrović, vseučlliški pmfesor v Beogradu, dr. Jov-an Rado vić, vseučiliški profesor v Beogradu, Fehim Kurhego-vić, nar >dni poslanee, Milan Vođo vić, rwčelnik v finanenem minij?tr6tvu* in dr. Rado Kuiej, vaouč-iliaki profesor ▼ Ljubljani. — Pismo is flam|M)rna (Ncmćija). Prejeli smo obširno piami \r, rrst našega delavfitv^ v Ilambornu Iz pisma fK»-Rntemflmo nastopno: MeJ tukajanjimi Slovenci je mnogj sapMjanpAv, ki fjtijo 7«iradi eovražne pronAp'ande brate fir-bo v domovini. Pobijo ee r-elo t^ki, ki pravij >, da bi hik> bolUe- nko \,\ nri^li val pod Italijo. To govore Ijudjd, ki projemn «> iz domo\ine >.Sl>v^«un< in >DomoMuba«. Kar nna j.^ postonih in 7avednih Jugo^loven ">v, «« vsi čudimo, kako rrorejo crni li*itl tfiko huiskati proti državi, kl je sedii na^a skupna domovina. Tu v Nemriji bi oblasti vkljub veliki svobodi nv dopustilo take-»ff\ pir>fidrža\rnepa pl.sctnji Društveno življenje pri nas ni nnsebno razvoselji-v), ker naši liudie vl^f.'jo vPak na svota 6twn. Tu \o £* vedno druStvo *^ 9 t. Kn«nnenv*rein Barbnrr*«, ki fteje t>ko-li 120 ^lanov. m^d katerimi Je nad pto Slovencdv in monda le pet nvstriiskih NVm^ev. Na zb>- van.iib f* Rovari n^m^ki, teprav so i: nlj^ni oj-Horniki Slov«»nrl. Nofem ne hvalifi, t>-d-*i rosniro nf>ram r^ivo^lnti- najslaboi mp»d fnk.ij.inn'mi J7coljpn'"i gntov ■) nismo Prinioroi. ki smo huli v daljni tu-jifii zrtvedni Slovenci in Hiibirrr* svoj3 fcvoN^no domovino. — T^rftfrin^a Je vf-ak dan veoin, ker kut jjpjn travci iz Belsrije in Holandelre kn.- v masah. Pordravljara vse msrihjjr^k** Sokole in Sokoliće fer v«o Pnir.^r^. =r Bn|gjj»rskl Maeed^nc? o iimoru ministra Dlmltrova. Glasilo revolucitv narne macedon^ke orear'znciie »Avto-nomni Makedoni'a« prinhčuie »zfavo. v kateri se nridrtižtiie bolcrnrski invnnstl zar. di nodleza umora voinejra m*ntstra Dimitrova in ostnlih Stirih no^olnoma nednlžnih frtev ter z o«ror?eniem ra-vrača aluzije, da so to storill Makedonci ! = Voflfer !>ređ5Cdn*§rva bolnr-skepa narodne^a sobranla. Tz Sofi te nor^oafo, da ie bil za Dredsednfka na-rodnera sobranfa izvol;en z °8 ri^sovi NedeT;ko Atarasov. Wv?l prometni mf-nf«*er. za DodDredftednika pa Mirkov H Malev. vsi trl»e član! nnlledelske or-jaranizac'je. Onorf^Ha ni ehsovala. Komunisti sn predali listke z nanteorn: šivela t*i*.h? federativna rcDuMika!^ = Dipiomal^ki jezik. Bel/ariieka ijksd^TTM'a ie srreiela re«olnciio. ki iz-ra?» *elo. nai bi osfrla franeo6čina se nadplio di-Tom^ti^ni j>7ik. = »Milite icrnoto.« Po vsej TtaJiJl sa je vršila c vrsto dni proslava v spoinin >neznar;effa vo^*»k«c. Z >ne-znanim vt»iakom< se p3^5?nfr> vsi, ki po padli za domovino. Itnliianaki državnik! nai?ln5nio ob vsaki prilikl, da 30 vojno rs>ko.«sila 500.000 italiian-kih sinov. Zelo uriffr?na ie bila proslava pOTfiodi. ilasti v »rediScib in ▼ plavnem v Rimu, kier sta proslavila »n^zn-o-nega voj? žice so povsodi sledile >n^znanemu vojaku« in v srcih prizndefih staršav, bratov, sester, žena in nevest sr» so ▼zbujala tnpla nifstva. Vsa Italija r. vsemi svojirni strnnkami se je druf.lTa okoli »nepoznane^a voinkn<, enotno je hi\y italiianfiko erro na jfujra in «<*veru držnve. Pxt>slava je velikejfa poliM^n*-ga pomena. Prevevala jo j^ državna misel, ki je znova navez«la naše itnli-jenski narod vneh «*tnij. Tako v Italiji. V pa rađah eo Italijani pač roojstri. Iz naSe fcraileolne. — Narodni postanci ne moirjo biti odgovorni aredniki. Za n>vi tiskovni zakon je ta pripravljan ves materijal. Po novem zakonu ne bodo smeli narodni p>slanei s svojo imunitete Štititi kot odgovorni uredniki listov. — Protestni shod vsco^iliske mladine. Iz Beograda 17. t m. javljajo: Beogradska ak^dem^ka omladina je priredila včeroj v?lik protestni sbod, katere^a so se udeležili tuđi delegntje zagreb^ke in ljubljan-ske univerze. Shod je razpravljal predveem o nwte-rijalnem fJbložaiu akademske mladine in protesti ral pit>ti temu, da ministrstvo prosvete ne izpla^-ujia redno in točno podpor ozir. štipendij. Sprejeta je bila resolucija ^lede izptačila štipendij. — Pr«dsednfk v!5- deželne?.i so-di5ča ▼ Da maci ji. Za predscdnffca v15. dež. sodiSča za Dalmacijo v Splitu je Imenovan dr. Evsenlt Maihsncr. dose-daj načelnik v ministrstvu pravde. — Parn-k »Beocrad«. Parobrndno druStvo »Dalmacija« bo dalo novozcrra-ienemu parniku v Trstu ime »Bco-grad«. Parnik se je pričel graditi Se pred voino. — Ladfo z Imenff neodređenih kra-J#t. Ob priliki prve obletnice rapaflske pogodbe so v Splitu prekrstili tri ladje na imena »Lastovo«. »Gorica« In »Zadar«, fstočasno so prtčcli nabtrati de-leže za nabavo ladje. ki bo nosila ime »Istra«. — 2efezaH^a katastrofa. Beograd. 17. novembra. (Izv.) Na protf Beograd-NiS le bi to v?eral ve^ik^ žclc^ni^Va katastrofa. Podrobnosti ?e n»so znane. Trčila sta dva vlaka. Mrtvih m ranjenih «e več oseb.__ „____________ Spom;n:ajte se Dražttsv- Orilo in Metoda. Kultura. REPEHTO1R NAKOnNK.fi \ OLEDA-( 1A&CA V LJi:BKIANL 1 Drama; četrtek, 17. novembra: Revizor. Izven. Petek, 18. novembra: Komedija zmež- i njav. D. I Opera: Cvtrtek, 17. novembra: Carmen. Petek, 13. n)vembra: Zaiirto. — Sl'k© 2 nafo rivijere. Pod tem naslovom je izšla lična knjižica, ki vse-buje vtise in spomine s pnfovanja v našu Palma iju, »kjcr ne ra.ste.'n samo rožici in pomarunCe, palme in limonc, ampak se eoii ttidi či^to jufirosloven-stvo«. Knjižica je tiskana na lepem pa-Plrju ter stane samo 3 dinarje. hobiva se y »NarodnJ knjijfarni« v Ljubljani in drugod. — Or. Fr. He5iČ, Vržbenic* hr>at-«ko»srb?*l:rira jezika /a sriJnje in njim slične i^ole. Zn ;:»/.iia Ti^kovn-a zadruga v Liuhljani. 1021. Strmi 2S7. Cena n^hko vezani knjizi Din. 18.5(K po po-fti 1 din. vc^. Končno tho dobili vrli-k.i in tem«Mjito lu'no knjigo /a prbo-lirv»boiiji>. Dr. Il^ičovrt knjirra pa ni ^imo .«lovTil<*at marveč tuđi vežb«*nica. Sastavljena je prav praktično in prt>-pltxino. No navjiia inmo pravil, «tmp^k i>a vsako pravilo tuđi veliko štavilo vftj in n.ilo.e. PoIpst tipkanih ćirilskih t^k-t>v ji je pridejana tuđi ćelo vrsta pisanih in Ficer v različni piftivi. Na ta način ee nnjl-^zje vadimo v pismeni ci* rilir-i. Knjiga 1 • j izvrstno služila tu«ii pnmoukom, Sloveurern. Podftja vs^ razlike med erb. hrvašfino in sloven^čirio. K*»x je Slovonrpm J>olj tu je, je ob Mnchar-ievem romanu v stih'h »Magdalena«, k! ?e preveden tud! v sloven^člno. »Pra-prer Tagb!?*t« p^ro^a, da je fifm iako let) fn efektem. K fl'mu Je zlo^il Karei Welss, znartf operni komponlst. lepo godbo. Prve predstave so se udeležili predsednik Masarvk. rn^n. predsednik Bene? s soprosro, Macbar z obitelio I. dr. Pred predstavo fe mo?rel Masarvk viđeti «amen sebe kot jezdeca in svre-hafalca, a Machar Je videl na p'atnu svojo la^tno biocrafijo. Ravnntel:stvu »LIovd filma« fe predsednlk Masarvk Izreke! svoje priznanje za dovršene slike. Tcdi v LfuM'ani bi bi'o želeti, da dobimo češke filme. Zdal nas krmffo večinoma s starimi. raztrsranimi filml ncmSkih tvornic Slovanskih filmov, z edino izfemo »Ane Karenine, v Lfubl'a-n\ ne vidimo. Zadnll čas ie. da stonfio pospstniki naših kinov v zvezo s čeSkim L!oyd-Fi!mom v Praei, kier dobe za Slovence resnično zanlmlve in koristne filme. — »Vova Evropa« br. 10 Ima to-la Tsehino: Staleži in inh»Hf»enrii CL.) Povodom n^^e/?. 0 američkom uKedlnianJu (B. I.aznrevi^ — Slom nuri^nalizma (M. KoptrrnfiO. — Jedan ln?an ^po-utol (B. ^F. VnkiCevif"). — Politički pre-plM: Patološka politika (Dr. T. Her-eocr). Pi?ma >Xovt>j Evropi«: Pismo ia Rinvi: >Po7ori^to i^nenfldjenja-c (An.) — Knjitrs i liptovi: >Omlfldin«kft i <\k-našnja Vojvodinac. — »Nacijonallzimc (K Tacror'e). — Komorni večer Zlkoveca kTirteta na Dunaju. Po svoji turneji na Cchostova-Skem ie nastopil v nedeljo 6. t m. pri raz-prodani dvorani »Musikveretnsaala« Zikov kvartet (Rih. Zika, Sancin, Cerny. Lad. Zl-ka) ter žel cd razvajeneca dunajskesca ob-činstva obilo priznanja. Radovednost s'u-Salcev Je bila velika, toda umetnlSka dovr-Senost izvajanja BeethovnoveKa C-mol kvarteta Je daleč presegala vsa pričakova-nja. Ka] čuda, da $0 si pridobili naziv »Beethovnovi Igralci«. Krono večera je tvorfl naitežji Smetanov kvartet »Iz mnje-Ka Življenja^, kateremu so poda1! pravo slo-vansko dtiSo in temperament. Sledil Je le Mozartov B-dur kvartet v vsej finesi lepe-ga Mozartovega rokoko stila. S tem koncertom, v katerem so se pokazali mojstri umevanja resn^stl Beethovnovih, tempera-mentnosti Smetanovih in flncs Mozartovih skladb. so si pridobili na$l mladi umctnikl največjih slmpatij, kar Je pričato burno anlavdiranje In nebroj Cestltk. Od vodstva ^Simphonije« so bl'i takoj povahijeni za nov koncert, ki naf bi se vt§I1 v najkraJSem časa. Ponosni smemo biti na naSe tmet.il-ke, kf so do^etlf že s svojim prvim naMo-pom tak uspeh. Kakor doznavamo, namera« vajo napraviti turnejo tudl po Jugoslaviji z otvoritvijo v Ljubljani. Pričakujem, da za-nlmanie v domovini ne bo zaostalo ra onim. katerejja Je pokazalo občlnstvo vell-ke*a dtfnajvkeira me«>ta ie nepoznanlm umetnikom. DunaJ, 7. nov. 1921. F. Stip-lovSek. Solsfno. — Obrtne nadaiievalne šo!e Y Ljubljani ogrožene« Zaradi vedno na-ra^.jai .:;!: str >^kov tri Drcn'.'r'lrieca kritja proracura so obrtne n:id:iljeval-ne Sole v Lj'.ib'jani resno osrrožcne. Mcstna občina ie šla s svojo podporo do skrainosti. Gotovo ie. da se tuđi te Sole podrž3vi:o. toda do 1. decembra t. 1., ko se im iio otvoriti znova. je po-državlierre v.vmorc>če. Toda §t'le sd:Ltii. Trzovske in obrtničke zHt-nLv. r«bč. sveta.. §fj. odbora in Solskih vodstev. Po obstrni debati se je sk!e-ni!r>, da se povabiio denarni zavodi in industrijska zveza, naj se iz;nvi.io, koliko bi nioc:!e največ prispevaM za ohrt-ne nadali ovalne sole ter se nato skliče ožja arketa. — Preivo titrv nt'i;<*1j tva v P^ok-Dtnrjc. Pred dol»rim mc^cšm j*> na4 vi.^ji fol. svet odil, i]<*\ so pošlio iz Slovenije 10 in"it<"-Ij"»v odn. u«*itoliic v Prekmurjo, v zamenjaro pa bi prišlo k nam mvuo tolik> učiteljev(ic) iz Prek-nivrja, tor i** naroril po f'.r. ^n\ ivrtiH I»njavo učn'!; o9v*b ki bi hotel«* ruliti tjfi. Kakor čujemo, se jih je pa zglaslli le — troje. — P* ti Icrnik na n^itrliiSČu. T» u^itA3i«kih kr^cov n*»m pišojo: V zad-i.il nodeljfki *tovi!ki >S!^v. Nareda« 99 bor'io iz >rovf»ri zr>p-lanjo v do?rNlaniT>m obserru za ljudcko-^olskosfa u« itelja popolnoma znrair£> rvive^ti to, kax veij« 7a vsnk stan. Damre^ da flov^k ni nik-dar do«ti učen. Zlasti velj-a to za učitelje, kak )T vem iz lastne izkušnje. Ciro globlj© in fcirše j^ njegovo znanje, tem )x>l]o more \T.^iti svojo vzviSeno d»>lt* r.ost v Soli kot učitelj malih, izven feo-lc kot učitelj jdraalih. Njegovo delova-uje se ne t>me]uje na deco, marveć se razteza tuđi ni odraslo mladino ia eploh n«i vs^ one, ki "si želijo od njedra pouka. Tako &e n.ifgov delokr.^g lahko razžirt na najrazlicnejSe atv«irl. Bolj p*i kt> bo sam ptnikovan priSel Iz pri* pravnice, l*tžje in tuđi rajo ae bo po* tem to eam vživljal v nova snovi. Moramo torej le želeti. da se peto teto kar najhitreje uvede. Zlaeti dobro bo to Mi r>ne kandidate in k^ndiddtJnje, ki ia x«rolj praktičnih V7r©kt>v prihaj«4jo Y učiteljski gtan. Za to je prisilna glob-lja izobrazba nei^bbodno ]K)tr?»bn«i. T\ s^ po kcnčAniti naukih kaj maio poilu-/uie;>» dobrih kn i i are, kak.^r misli n**-deljski pis>?a Vsaj sklepati se mora tu po premnoerih onih učencih, ki prihaj«V-jo v srednjo feolo. Kaj najodlo^noje pa ^c* je treba upreti eoper dni^i argument, ki se navija proti petemu letnl-kut to je arniment kruha. Učiteljski stan e^ ne eme smatrati Idbt pribeiali-^č^ onih. kohm se zaželi kruha. U&i-teljstvo je eminentne vaznopti ne umno v kulturnem amr^k tuđi v državmtvoi> nem emi^lu. Ono ima nalo^o, dati ndil prihodnii generaciji to. kar ji je treba, da et">pi v u«peftno teknJD z dru^iml kulturnimi narodi. Ono ima naloga* prepojiti naiio mUtdino z duhom juco-Blovenptra, z duhom jedinstva in nam vztrojiti rt>d, prist flpon pret^kloati, kl težijo nna in n ljuh^zen rit. mladine, im* praviro posvetiti se učit?lj-skomu roklieu. On <=e ne bo pla^il pe-tep:a letnik^, marveč trj lepi čili. K >mur j^* pa eamo za — kruh. ta pa spi ^h ni za uftteli*; t.k človek nnj pu*?tl u^itoljcki 6t,"n 1«-po pri miru in naj gre tjfv, kjer ni tf* ba — i d r> a 1 o v. — Skrft,i5an;> božičnih ln Trl'ko* iw>?nih po^itnic. Pri viši em čoUk«*cn svetu se. kn kor čujemo, rn /motri va b tetn, da bi se razne iredletne folake počitnice. zlfipti pa božična in veliko-nfično, pkr#v!5ftle na nnjpotrr^n.^j^^ Stavilo prostih dni, da po -3 tem pri(^>bi več učnih dni in odpravi — potrata časa. — Zntfane vožnfe d'Jaknm. Za* preMka »Ri'cčc poroča iz Be^ernda. da je nrnister f\ promet odobrfl dlja-kom V5«ri srednjih Sol In nfencem llcdskth 5ol 75^'ft popust nn žeteznlcah ln lađjah. Dviakl. kf prosi'o z\ ta popust, mornio pred1o?!iti Solske legitimacije s fotocrrafttnmi- — Z Jesenfc. [Jtidska ^ola Jo nnri-zotita v noric^rl'ck isrro: Pred vaSklm 7namerf'cm. Č'«ti cf^biček le za na-bavo !M*k-f*i prt-cb??:n. Na ^ToJlno ?e!in se unr|7oritev ponovi v redetin nopc'dne ob 15. Na svidenjc prijatelji mladine In Sole! Zbiraite znamtee Juooloupniko Matico! Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne |8. novembra 1921. s^. - o Dneone oestf. V Ljubljani. /?. novembra 1921. — Zajahati so ropet konja naSi klvrikalci. Za tega konja jim služi vprašanjc ujedinjenja našega naroda 2 Bolgari. Načelno proti temu ujedinjenju ni v naši državi nihče: nasprot-no, vsi državniki in poiitiki so prepričani, da priđe čas za to ujedinjenje tako gotovo, kakor je došla doba zdru-žitve Srbov, Hrvatov in Slovcncev v eno državo. To da vse nb svojem času! Za enkrat so razmere Se takšne, da je rreh in zločin na državi, ako se nače-nj.a to vprašanje že sedaj in se ga forsira. Problem še danes ni dozorel v toliko, da bi se jra lahko resilo brez — Škode za našo državo. Prele se mora izvršiti naravni proces, ki bo s časov-nim balzamom odstranil vsa nespora-zumljenja med srbskim delom našega naroda in Boteari ter jih medsebojno zbližal tako, da bodo Bolsari labko brez vsake^a odpora na srbski strani vstopili v naSo državno zajednico. To uvidevajo vsi pametni in trezni politi-H Zato delujejo za zbližanje. nečejo pa tesa vprašanja forsirati. Ševe kle-nkalcev ne vodijo pri tej kampanji stvarni motivi. Kaj njim država, kaj narodni interesi! Strankarski interes je za nje prvi in najvišji zakon! Zato bi pod vsakim posojern in za vsako ce-no Že sedaj radi imeli v državni zaied-nid Bolsare. Ne morda zaradi velikih simpatij in Ijubezni do Bolzarov, ne radi tes:a. ker bi se s priklonitviio Bol-jrarske mednarodni položaj naše kraljevine okrepil in oiačil, marveč zgolj iz docela samonašnih motivov. Takole kalkuliralo: V kraljevini SHS ie položaj srbskeicra elela našega naroda se-daf tako Čvrst in jak, da proti njegovi volji absointno ni mosroče izsiliti tište avtonomije. ki si jo klerikalci tako žele. Ako pa bi se Jugoslavija danes združila z Bolsrarifo. bi se to rnosdo zgoditi samo na principu federalizma ali na.iširše avtonomije. Federalizem p1i avtonomiia bi torej bila adut. A kar bi se dalo Bolgrarorn, b! se ne modo odrekati Hrvatom in Slovencem. Tako bi prišli nnši klerikalci do avtonomife in zopet bi zasosrx>darili v Sloveniji, Unkov nekoč v tistih leDih prošlih ča-sih, ko je na Kranjskem neomejeno vedril in oblačil vojvoda Šusteršič. Lepe so te kalkulacne, toda prepričani ^mo, da se ne iznoTniio preje, dokler naravni razvoi ne pripravi in ne ustvari vseh potrebnih predposrojev za uie-dinjenje vseh plemen od Soče do Marice. No, do tesra časa .ie še daleč" in nadejamo se, da bodo takrat ko bo oo-stalo aktualno to ujedinjenje, spadali klerikalci pri nas med — fosHije. — 2 naše tmiverzft. Na tebniški fakulteti naše univerze ic imenovan za redne^a profesorja železarstva insr. Josip rf u m e 1. — Bo^astvo brez denarja. V pred-vCerajšniem Članku je po neliubi tiskarski pomoti izojtal odstavek. v kojem opozarjam vlado z ozirom na dra-sinjo, da so sedaj v njenih rokah vse zatvornice proti dragnniski povodnji, da naroči zakonodainemu odboru mri-no izdelavo sledečih najpotrebnejših zakonov: 1. bančni zakon; 2. borzni zakon; 3. čekovni zakon; 4. založni (derx>t) zakon. Z orožiem teh zakonov nas topi uprava in sodstvo brezobzimo proti krivonosim divjim lovcem, ki smatrajo Jugoslavijo za prosto lovlšče in ju?roslovenske konzumente za brez-pravno div.iačino. Kakor da je s prevratom nastopilo ekonomično exlex-stanje. kakor da se je Jugoslavija iz-premenila v Judoslavijo. tako predrz-no in nesramno so se pri nas razmno-zile spekulativne judovske banke, or-rrani brezvestno arbitraže med Dunajem in Zagrebom. Nevarno je, da se raz-siri preko naše blagoslovljene zemlje požrešna invazija semitskih kobilic iz Rusije, kjer so do suhe korenine oglo-dale že zadnjo bilko. AH Že se dviza Telezna roka, da stre malikovalce zla-tesra teleta. Jujcoslovenski državnik pozna Ie tri politične dojjme: prvič državo, drujfič državo, tretjič in zad-njič državo! — Ljubljana. 16. novembra 1921. Dr. Niko Zuoanlč. — Teži«) je obolel, kakor nam poročajo, podpredsednik deželneza sodišča z. Rezallv. — Akademski dom naprednih dija-kov. Pišejo nam: Včer^jšnja vest >Slo-vanskega Narodac, da se arena Narod-nega doma prenrejuje za dijaško men-T.o* ni točna. Zgradba, ki se pripravlja na vrtu p*>leg NarMnego &>ma, ni liamenjena menzi, temvec bo Akademski dom naprednih dijakov, kjer bodo imcld, napredna akad. in srednješolska društva »vopa društvene prostor©. — Promocija. Na fcagrebškem vera-učilišču je bil promoviran za doktor ja prava g. Rikard F^ftinger, 'odvet-niski koncipij^nt v Mariboru. — Poročil se ie na "Viču narednik Dravske div. oblasti Joško Rožanc iz Cerknice z srdč. Milko Plavec iz Rožne doline pri Ljubljani. — »Narodni dom« ▼ Maribora. Restavracijo v »Narodncm domu« ic prevzela ga. Ježeva iz Ljubljane. Nade-jati se jo, da bo sedaj »Narodni dom« zopet postal središče družabnejca življenja v Mariboru. —- Smrtna kasa. V deželni bolnici ▼ Ljubljani je umri stroj e vod ja Južne fc©-leznice g. Anton Bergant Pred osmimi đnevi je r>adel z vlaka in se p> ikodoval. Pogreb bo r petek ob 4. p>-poldne na pokopališče v Dravijah. — V St. Vidu pri Pravojah }e umrla ga. Rlarči Tavžar, rt>jena K'^tnik, eoproga davčn«ga uprariteli« na Brdo, zdarju ga. Marjeta G O • 1 a r roj. Bw-Una. Blag jim bodi epomin! — Pod i vJana mladina. >Jugoslo- vonska Matica< ja mladini priredili Ie-pa predavanja « akioptičnimi slikami ter vabila tuđi občinstvo. Ker me jd zanimalo, sem «premil tja svoja oti^k«k Union ova dvorana Jd bila natla^ena do zadnjega kotička. Ko je !zaradi projek-cij elik bila dvorana satenuiena, p^ se je dvignil velik krik in Šunder. Vse opominjanj^ ni nic izdalo: bilo je kri-oanjo in rovanje, da jo predavatelj, g. dr. I. Lah, moral večkrat preneh^iti in da se skoro nič ni razumelo predavanje. Dečki in dekleta (rvečind ljudsko-selska mladina) so se vedli skan6W lozno. Nekdo je ćete iz galerije piju-val v parter! In pri izhodu bilo je tako grdo prerivanje in pritiskanje, da ja i'udež. da 6e ni zgodila n^b^nd n'dsre-ča. Ali je bila mladin* brez nadzorst-va? C© je bila brez nadzorstra, je to t«dloono grajAti. Pripomnim naj splo«-iio, da Unionova dvorana vendar kaže zelo velike nedostatke, ki se vsaj delo-ma morda lahko odprwvijo. Izhoi'jOv je ran^go premalo; garderobe so najbolj nerodiKj name§čcfie, z^ito nastaja vedno prnječa, ki l**hko vedo do katastrofe. Poleg tega ima občinstvo to nespamfct-113 navado, da se nastavlja pri vhodu (ali izfaođu) ter s tem omejuje pasažo. Pri vpaki prireditvi bi morala policija dirigirati nekfij svojih organor, ki bi v dostojni, a energični meri vzdrževali red. Istotalro bi moralo biti par gasil-cev nAV7JDcih. To je dru£ft>d po vseh fdedališčih in koncertnih lokal ?h za-ukaz-ano. Tuđi pri nas veljajo isti var^ nostni oziri* in bolje je preprečiti nezgodo, nego malomarn*> (Vka^i, da s© zgodi in potem šel© r»ričeti z reme^uro. — Cene kruhu. Na snočni seji ob-Činskesra sodišča so bile doiočene te-le cene kruhu: beli (90 đke:) 16 K. crni (90 dks) 10 K in rženi 12 K. Žemlje (5 dks) 1 K. — Maksdmiranje krušnih cen. Pre-jeli smo: V zadnjem času so Dbčinska sodiJf'a za pobijanih draprinje pričel-a z ureditviio krušne cene, ki je po vs^j Sloveniji razhčna. Enotna kružna cena bi bil velik pr«iktičen uspeh v korist konsumen tov. Obcinska sodišča pa bi morala tuđi na drug način pomagati rri pobijanju draginje. Kakor Čujemo, nameravajo peki podražiti kruh, tdr ee je zvišala cena pri moki. To bi bilo n.?upravičeno. Vsak, ki kupuje kruh, se tahko prepriča, da ima >štruca< naj|-manj 15 dlc^ nvinj nego b! morala im^ti. To je dejetvo. Priporočam3 slasti ljub-lianekemu fcbčmskenra sodišču, naj se-stavi posebno nadzorovalno komisijo. Ta komisija bi momla nafcinčno ugoto-A^iti, koliko se rvorabi mok^, drož, soli, clja. drva, pla^e delavstva, sploh vse stroske z davki vred in na podl^gi na-tančneg* rezultata bi mto^rlo po tem r:>b-činsko eodi^če ? mirno vestjo miksi-mirati kru?ns> cenof ki se nikakor ne srne zvišati. — Zajčji protestant v vladni pala-$L Zajčji rod se čuti letos bolj kakor kdaj preje ogrožen v svoiii eksistenci. Številne Sete lovcev so dan za dne-V3m na pohodu po gozdih in livadah v ljubljanski okolici; pulke pok^jo, da j<* joj in kar uid© zajčjecra zidroda ne* J7prosni evinčenki, ga zajamejo krd&la Icvskih pomagačev - psov. Ker Je dVm-danes moderno, da se protestira, ak^ se kdorkoli ćuti v svoji eksistenci Josrro-ženega, so pretekli teden tuđi zfljd v ljubljanski okolici sklicali protestni shod na Mirju, da s© posvetujep o ko-rakih, ki bi jim zasi^urali to bor« žir-lianje. In sklenili sd »oglasno posUti svojega voditelja, starega, izkušenega zaica, naravno^t na deželno vKado. Gospod z^j^ji veljak se je seveda uklonil ekldt>u skupštine ter takoj nameril Rvoj^ 3koke nar^vno?t t^roti vl*dni palači. Prteel Je do velikih vrat. Za hip ie. t>bstal in smuk skozi vežo: kar neprijavljen je hotel ttrtravn'opt k gospodu pokrajinskemu n^mestniku. T:>da ▼ njegovo nesrećo ga y» opazilo oko postave, ki budj£> straži ob vratih. Kakor je predpisanb, je oko postav© takoj po-t©gnilo hridko sahljico ter se •spv.stilo v divji dir ta predrznim n^pokl'.rancem. Že je mislil zajčji protestant fiiaukniti na levo v prvo nsdptrt&pje, kar e* je pojavila pred njim nova ne-vtirnost v osebi Šoferia. Naptnl y> kri-tičen trenotek. Zaman se j© «aj?ji delegat postavlja] na zadnje noge ter z migfmiem ušes daial razumeti, da je kot delegat in emisar zajčje ■sikTin^čTne sakrosanten. Barbari pa ni«> hotrli razumeti. Razvila se je krvava borba. Dlaka je frcala po ozračju, t>o t!*h pa je tekla vroo* kri. In končno se je zspdi!*>, k-ar se je moralo ugoditi: ▼ neenalcem boju je pođlegel zajcji ju-n^Jc. Še nekaj hipov in o smrtni horbl je pričala samo ie jrahteča kri, ki ]a orosila pesek na dvorigcu. Tako je kon-oila tragedija odposlanca in poobla-ffenca un^čje skup&Sine na Mirju . -. Pravijj sic^r, da ima vsaka stvar svoj zacetek in kon^c ta *fera pA ima t>b koncu še svoj začetek. Lastnlk lora na Mirju, v katereffa podroCj© spad* nt tako tragičen način padli zajčji — heroj, namreo* nameravH zahteratl pri-menw> zadoicenjs za kruti poboj 2*j-čjega parfcmentarea. — Mlađi praJički te parani — sa »taro oblefco. Na ljubljanski trg w> *ri-peljali to dnl Mljaki iz Hrva tuke in SlaTonija nekaj mlađih laklanih prv eičkov in več puranov fer jih prođajali 7a star> l>bleko. Samo po sebi me razume, da so blaffo kmalu razpe^ali Ie pri puranih so bili kunei nekoliko neza-uplod^>ru Je rane« «a-lotil detektiv pred odhodom maribor-fkega vlaka ženo Železni&kdga uslui-benca Marijo Gajiar. Prijei jo je ravno, ko se fe lepo vsedla v vlak, d& bi odpeljala proti Mariboru, po tem od tara najbrže v Avptri^) 206 jaje. Poli-ciJ3ki organ ji je jaca zaplenil, ker ni-ma obrtne pravice za prodajo Jaje — Kje pov^od krađejo! V mrtvaS-nici javne bolnice je bila medicincu I. M. ukradena iz telovnika hetnica s 400 kronami denarja. Sumij> tri osdbe, ki so bile tedaj v blizini zaposlene. — Be^ iz zaporov. Iz zapomv jet-niSnice deželne^a sodiWa v Ljubljani je pred dnevi pobe^nil Janez Kranjc, relo svobodo ljul^ clovek, kajti imel ie prestati samo feestted^nftki strogi zapor. — »KrH-orHscžnfk« Dramatični odsek poverjeni^tva so^šne organizacije voinih inv?lidov, vćov in sirot za LJubliano in okolico vprizora n^ splKr1voprise?r!ik« in sicer v nedelio, dre 20. t .m. ob pol 8. rvc-?er v Ljudskem domn v Luiblinni. Tako bo omocfočcno udeležiti se predstave tuđi tištim, ki nišo dobili vstop-nic k prvi uprizorihi. TovnriSe invalide, vojne vdove, kakor tuđi Invalidom rnk!on;eno ob?insrvo vab?mof da se v Čim obilnefšem številu udeleže na§e priredit\re.. V^topnice se dobe v nrednroda.il v trnfikah £e. Severieve v 5cVmburs:ovi n!ici ter sr. Ko?elja na Sv. Petra cesti 95 in Dii rj.israjni na dan nredstave od pol 7. zvečer dalje. PcmsgalmD naSln dliakom o Bran! »Slovenska dijaška zadrujra v Br-mi« ima namen omoiročiti z s^notne strani studij slovenskim dijakom na visokih šolah v Brnu. V to svrho je dobivala preteklo leio potrebna sredstva od pokrajinske vlade za Slovenijo (od tehniško - visokošolskih fondov, po-ven-jeništva za uk in bojeočastie, oover-jeništva za kmetijstvo in odseka za prehrano); ražen tesra pa je prispevala vsa slovenska javnost z dobrovoljnim! doneski. Z navedenimi je zadnja za-fcotovila v pretek lem letu Študil revnim diiakom, s čemur Je oa tuđi izčr-pala svoja sredstva- V velikih počitni-cah je pa prevzela vso akcijo za pod-ooro dijaStvu v inozemstvu v svoje roke centralna vlada v Beogradu, s Čemer je bil deloma odvzet zadmri njen delokropT. Klub temu pa so Člani zadru-sre nabirali dobrovolfne prtspevke in zbrali na ta način 8000 KC. Ker centralna vlada Se ni resila prošenj za Stipendije, je vse naše diJaStvo v Brnu na račun omenjenih podnor zadolženo in nrišlo s tem v najobTipnejSi položaj. To krizo pa je š© povečal ranidni pad naše valute in s tem povzročil, da bo vse naše dijaštvo v najkrajšem Času moralo zapustiti Bmo, ako ne priđe takoj-šnja pomoč. S tem bi pa bili v prvi vrsti prizadeti dijaki, kl so po večini kot borci za narodno nvobodo že izsrubill po!e£ ćele vrste študii^kih let, deloma tuđi svoje zdrav^e in ki ne morejo dovršiti svo;ih studij v domovini. »Slovenska dijaška zadruga v Brnu« se obrača z obupnim klicem na vso slovensko javnost in prosi vse. ki ne žele pojrina našega intelisrenčnejra naranča ja. da prispevajo v najobilneJSi meri in kolikor mojroče hitra Vse naklonjene vsote naj se blacovoiljo poslati »Slovenski difaški zadruzi v Brnu« na poštno čekovni račun 20140 v Ljtibliani. Slovensko dijaStvo v Brnu Je v obupnem položaju, edina rešitev mu je hitra pomoč! Prosimo vse slovenske časopise, da ponatisnejo ta ok'ic na javnost V Brnu, 9. novembra 1921. __________________________ Odbor- Zdravstvo. — Zdravstveno stanje ▼ Ljubljani. Tedenski zdravstveni izkaz za dobo od 6. do 12. t. m. lzkazuie sledeče zdravstveno stanje v Ljubljani: novo-rojsnih 26, umrlih 16, od teh domačinov 9, tu^cev 7, v zavodih 9. — Smrtni vzrok*: jetika 3. srriža 1, možzanska kap 3, srčna hiba 1. druei vzroki 6, smrtne poškodbe 1. — Naznanjene na-lezljive bolezni: Škrla^nka 1, griza 2. — Svarilo. V t?rek dopoldne sem se pelj^l s eestno železnieo proti Vod-mstu. Pri gimnaziji V9topi ženska, no-seča večjega otr3ka, vsega ovi tega, v irarocju in prione pripovedovati eopot-iiicam, da je bila v otit>*ki bolnici, da na tem dekleta, ki ima škrlatinko, ne-c^jo sprjjeti, temved so jo napotili t javno bolnico, da se tako brezuspešno vozi sem in tja itd. Velika nemarnost ja, da se pošiljajo tak i boloiki s tramvajem od jedne bolnice d> druge, na-mesto da se avizira nalaŠc v te Bamene služeći voz, katerega ima mestni ftzi-kat na razpolago. Na eestni ieleznid priđe ▼ gnječi mnogo ljudi, tuđi otruk, z bolnikom v dotiko in krar Je skrlatin* ka eBlo infekcijoma b^lesen, ie samo ta dvojna vožnja lahko povzrott preeej-$no števil) novih obolenj. Ako s« takt dogođki ponavljajo, ni fuda, da ee in-fekeijskd bolezni hitro iirljo. Op>«ar-jnm zdravnike, da skrbe za prerez Ml-nikor po saniteta«« rozn (samo *>p> r^rilo sorodnikov ie ne zadostuje), tlsr sti za b*Dlniske orgnne, &a ne odpuio%-jo, kakor v tem slučaju, b^lnikov brez vsega, temreč urađno poskrbe za pre-voz v drugo bolničnieo, kakbr to saht»-vajo predpid ia osiri na Javno sdi*vie, Dr. F. O. llafnDDe^Sa nnrflši'r1. BLOKADA PROTI JUGOSLA* VIJI? — đ Dnnaj. 16. nov. Dunajski korespondenčni urad poroča brez-žično iz Pariza: Pod predsedstvom belgijskega poslanika se je danes 1(5. tm.) sestal svet Zvcze narodov, da ugotovi« ali bi se moj*!a zoper Ju^ 6lavijo radi tega, ker ni izpraznila Albanije, uvesti blokada, kakor to predvideva člen 16. pravilnika Zveze narodov. — Beograd, 16. nov. (Izvirno) K blokadi Jugoslavije ie izvedcl Vaš dopisnik, da je Zveza narodov napačno informirana o položaju v Albaniji. Gre za kraje scverne Albanije, kjer nikdar ni bila naša voj* ska in kjer se sedaj vrše boji med Aliriditi in tiranskimi četami. NAŠA VLADA SPREJME SOD-BO ZVEZE NARODOV — Pariz, 17. nov. (Izvir.) Po informacijah diplomatičnih kromov ie Zveza narodov v Žene\i prejcla iz Beograda od U. Nikole Paši ča brzojavno ohvestilo, da beogradska vlada spreime razsodbo Zveze narodov v vp rasan ju uredit ve albanskih mej. JUGOSLAVIJA NE PRIZNAVA NOVIH ALBANSKIH MEJ. — Pariz, 16. nov. »Petit Jour* nal« poroča iz Beograda, da iugo-slovenska vlada ne priznava novih albanskih mej in kratkomalo od* klanja sklep veleposlaniške konfe-rence. Zavezniki dobe odgovor, da Jugoslavija ne spreime nikake odio* čitve, sklenjene brez njenih zastop« nikov. Vsa jugoslovenska javnost soglaša s tem. CEŠKOSLOVASKI POSLANIK PRI PASIČU. — ZANIMANJE ČESKOSLOVASKE ZA ALBAN. SKO VPRAŠANJE. — Beograd ,17. nov. (Izvirno.) Včeraj je posetil ministrskega pred-sednika g. Nokolo Pašiča češkosl. paslanik na našem dvoru g. Kalina G. Pašič je poslanika obvestil o stanju vprašanja glede ureditve albanskih mej. Českoslv. republika z za* nimanjem zasleduje razvoj alban-skega vprašanja, — Beograd, 17. nov. (Izvirno.) Francoski poslanik g. Charles Si* mons ie včerai posetil min. preds. g. Nikolo Pašiča. Pašič je poslanika informiral o naših zahtevah napram Albaniji in o razmerju kraljestva SHS do albanske vlade. POKLONITEV ČEŠKOSLOVA. SKE VOJSKE NAŠEMU KRALJU. — Beograd, 17. nov. (Izvirno.) Včcraj ob 16. je Nj. Vel. kralj Aleksander spreiel v avdienci dele* gata češkoslovaške vojske, pod do l-kovnika Frant Melicharja. ki je izročil kralju poklonitveno iz ja« vo oficirskega kora češkoslovaške-ga pešpolka št. 48 (jugoslovenski) hkratu s kipom Ikare (Delo kipari a Sturse). Podpolkovnik Melichar je obenem izročil Nj. VeL kralju knjigo češkoslovaške ga dobrovoljca v naši vojski, g. Čermaka z naslovom: »Vernost za vernost!« V tcj kniigi opisuje g. Čermak vse boje in bor« be, ki so jih vojevali naši brat je Sr. bi za osvobojenje in ujedinjenje. Nj. VeL kralj Aleksander se ie iskreno zahvalil podpolkovniku Melicharju in je čestitat češkoslova* ški repubiiki na njenem napredku in brzi konsolidaciji. SKLICANJE ITAL. PARLAMENTA. — Rim« 16. nov. Parlament ie sklican na dan 24. t. m. POROTNA RAZPRAVA RADI DOGODKOV V LABINJSKIH RUDOKOPIH — Pula, 16. nov. Danes se ie pričela porotna razprava radi do-znanih godkov v rudokopih na Labin jščini meseca marca t. L Obto* žencev je 52. Dne 2. marca so proglasili rudarji štrajk v znak protesta proti fašistovskemu nasilju v Trstu, kjer je bila zazgana delavska zbor* nica. Pa ni ostalo pri štrajku, marveč so delavci zasedli ve« rudnik. Bili «o spori z oblast jo in spopadi z vojaštvom. V obtožbi so navede* na razna nasilstva. Razprava utegne trajati precei dolgo. KDO NAJ VZDKŽUJE HABS-BURGOVCE? __ Baotrađ. 17. novembra. (Izv.) Po vesteh iz Pariza Ie Karei Habsbunr. s Cito na ansleškl lađji »CardifN do-spel na otok Madeiro. Velesile raz-pravljajo o vprašanju vzdrževalninc Babsburgov. »Mavas« objavila, da je poslanička kanferenca v Parizu dolo-Čila vsoto vzdrževalnine za Karla Habsburga in njejeovo obitelj, kakor tuđi pokoje, po katerih bodo te strnške pUčevale aasledstveot država. (!?!) Zadnji pasus nabsburcovesa poročila ^e zanimiv, ker skušnjo strrt^e vzdr-icvuliiine za llahsbur^e naprtiti nnslcd-stvenim državam. Madžarska se že upira. čcnrav je ona edina rrovzro!i-tcljica vel kc %-. spodarike krize zaradi Karlovih avantnr. —d G:brrUar, 16. novembra. An-^leška krUarka -Cirdiff« z razkraliem Karlom in r-^kraljico Cito \c včcraj dospela «cmkai !n 'e pn rrejemu zalog takoj od'iV^a proti Madeiri. — Pariz. 17. nrjvjrr.^r-i. (Izv.) V pristanišju Fun:!i?.l je vče a.i t'opMdne nristala n^'^Cikn križarka >Cardiff' S Karlom Hab bur^nm m Cr.o na krovu. — Zagreb, 17. novembra. (Izv.) Predborza. Devize: Cur;h 5.^.—, —.—, Pariz 21.25. 21.75, Lov. don —.—. 1170.—. Berlin 115.—. ll'.?Of Dunaj 5-—, 5.15, Praga 30?.^-, 310, Italija 12-10, 12.25, New York —.—, 283.—. — Bfo^ririd. 16. nov. V;.luta: dolar-ii Cw. lire 4_78, lcji ."*i S5, nmiko 35, lovi U.55, ts\. kron« 71. D-vize: Kim 200, trnova 1270. J'sriz 510, Pra^i 70.b0, I^rlin 2S..10, Dumj 1.2G, Bukarešt 47.50, &:.rijn 42. — Curili, 16 nov. Deviza: Berlin 2.05, Hil.mdli-i ISS.fA Xew Jork 5-0, I/ondon 21.01, Pxnz B8."7, Vrtnn 22, Prnca 5 50. BudimT'^-ta 0.50, Zaproh 1.90, B\ikarešt.-\ 3.f/>. VrfrJnva 0.15, Du-na] 0.17, avstri.i^ko kron^ 0.12. ^ Trst, 16. nov. Za-rob, 8.40, Pariz 175.—, Turih 4:.2.1O. — Prarra. 16. nov. Za er^b 3S.875. Berlin 36.50, Curih 17.95, Milano 3.89. — Pariz. 16 .nov. Pimeth 13.^1, Ml-lan 5493, I.nnton 52.75, Curih 2G1.50. — Budimpešta, IC nnv. Zagreb 352.—, Pra^-a 10-15.—, Curih 1S7.—. — Dunaj, io. nov. P«riz 415. — , Cii-rih 1.0b5.—, London 22 500.—, Berlin 2.250.—f Zagreb 2.050.—, Prdira G.150.—, Milan 238—, N*. Jork 5.800.—. — Danaj, 16. nov. Tećaji dun fjake efektna bonro. Juhsiid 8.700.—, Credit »^.4^.—, 2ivno 21.300.—. Aplin* 29.050.—, Kranjska industriieka družba 29.3^X>.—, Skoda 35.100— /Trbovelj-ska 14720.—. Raznafsros!!. • Amerlške ženske noCeio biti dclKle. V Newyorku in drugod v Ameriki se Siri moČna propaganda proti debelim ženskam. Posebni odbori bodo deliii velike nagrade onim ženskam, ki bodo shujšale v določe-nem času. V samem Newyorku se Je pri-čelo »huj5ati« nad 60 Žensk, kl so tehta'e 120—200 suntov. V enem tednu shujSaJo i% 4 funte. • Am«ri£ke knjižnice t EvropL >Deutech^ Verlegerzeitungc fforoča <► delovanju amerižkih knjižnic v opustošenih kraiih Francijo. Belirije« in Italije. Amerićani ^3 tift-inovili v teh krnjih veliko število kniižnic ra otroke. Sretii&če tepa araeri^kegra d.MovanJa je v Soinssonsu. Američani bo postavili ličnd barake, kjer dohivajo otrod knjige in pjfluž.ijo pravljice. • ETtstrava^anre bivge^a rc^arj* Karla. >Matin< priol^Kijo zanimi\^s slike iz Kajlove^ra življenja, ki prioajo O njept>vem nestalnem značnju Madžarski poiitiki po mu nir«*vnost povedali, d* Madžarska zaradi niega no^e ri8kirati napada mile antnnt^ toda Karei je inje ubogal vzgojiteljicj svojih otrok, ki jo je naručila Čita v Budimpešti. T» ženska mu je praviH, ča govorijo> r Budimpešti vpi hižniki o Pvoifui krA-l]u! Tuđi ri hotel verovati v možnoat ]u^3plov?n?ke in č^koFtovaškft mohili-zaripo, ker ?o nm to zntrdili kavanu« ški stratopri. Ko co mu rekli, da je an-tanta proti nje-mu. jo odens-oril: potem p^ prekinem svoic t>dnr^jd z antari to I K> je bi!<> že vse izcuMjeno. je e*> v«i-dno veroval neki ara^riSki bolnički strežnici. ki mu je trdila, d,n. jn& antant* na njegovi ?tr^ni. Visoka duhovski na pa jo prepričala, đ-i je on izvoljenee l^žji. kl so rr>ra boriti proti boli^eviz-mu. Zat> ee je morala vršiti Blužhn bo-ž.1a med vožrno na železnici. Karei in <"ita fta klecala med trajni?ami in molila pkupno z vojaki. Kf*r venn'e v božja poslanstvo. 7ife se nr» mfcr«» odrrči svojim vladarskim pravienm: St'»rite z me-noj, knr horrte, toda far nimrrn pravice, odlof^vati o svoji đinasti'i! Niti mari7nlr?ki priinw lusrdin^l Czernoch ga ni ir'ocrl«? vo? preo&vorMi • Blvga avstro-ojerska prestnlnna-slednfkm^a žena. prmee^a ^tcf^rnia, 7daj grofica Lonyay in n;cn m^ j?rof Plemar Lony.iy sta dobi!i licenco za kino! Tn sicer knr do srrrti. • Jub!!cl tltogralite. T^ne 6. t m. |e m!nilo 150 let, odkar se Je c'edalKkemu icralcu Petru Senefelderju v Prn?1 narodi! sin Alojz Sencfclder !n ki Je nato dnMl angafma v Mnnnkovem; tam f« sin Alojz obiskoval Jtiridifne nauke ter se peČal t dramatiko. Nar>lmota, vsled Jcatere se Je stranki predpisa!a pristojbina potnotoma za 14.536 K 05 v pre-ved V tem slučaju, fco gre Ie za golo računsko pomoto- bi Čiovek sodll, da se bo ta računska potnota na kratko popravila. To se z ozirom na ojstra dofočHa novega zakona m rgodilo, pač pa Ie morala stranka vložiti proSnjo na povrnitev, katera se mi vsai v tem sTuča)u ne sdi potrebr.n. Jaradi računske pomote. ki se frore pripc-titf vsacemu, in zarađt katere ne oČHamo ! ničesar doličnema urađnfkn. je morala i stranka vlofltl prošnjo na povrnitev, kate- ; ra ji je povzročila nepotrebne rtroške, | končno bo pa tuđi bogve kedaJ, dobila po- j vmjeno preveč plačano pristojbino bre* obrestfl. katere zna^ajo samo za eno leto po 5% 727 K. Uradnilcu so redaj v takem eklatantnem | slučaju bile vezane roke, če noče ogroziti svoje ekststence. To je vellkanska krivica! Vzemimo pa 5e sledeči prlmer. Notar se je pri kolekovanju zmotfl. ter pobotnico kolekoval pomotoma namesto s kolekom za 1 dinar s kolekom za 40 dinarjev. Notar hoče imeti povračilo tega preveč plačanega koleka. Take prošnje je d osi ej reSevala prva Instanca (pristofbinski oddelek finanČ- ] nega okrajnega glavarstva.) Te enostavn© 1 zadeve ne sme sedai rcSIti nobena druga i histanca kakor genera!ao ravaatelisrvo posrednih davkov v Beogradu, to menda 1a-tegadelj, ker Je zadeva silno komplicirana. Po člcnn 23 začasnega zakutia more pa resiti vse pristolbmske pritožbe edino Ie generalno ra\Tiatcljstvo, izlocene so tedaj vse vse sedajne medinstance, (Dalje pnhodnjle.i Prmnet z cteoiiami ia ua- Mnri. Uredba Bproieta v Kakooodaiu^iii odboru. — Beograd« 15. novembra. Osmo i sejti z^konodajnega odbora je otvoril ! P«c isednik Miša Triiunovič ob 10.15 prjJooldnc. Po končanih formalnostih je ouiuor razpravljal o Dorodlu o ured- ■ bali ihi&tičnega ministrstva. > Prva uredba: skiepi ekonomsko- j nnunene^a komireja o laksali za seci-ranje io zdravnlšklli potrdiiih za zdrav-nike, ki so jih sodiŠča dolomita za so-dne eksperte, se je izrnčiki tretji sekciji, da jo pregleda in stavi predlosr. Akt ki vsebuje odredbe finančne-:;a ministra, s katerim se fiuanCnim oblastvom dajejo instrukcije, kako oaj se postopa z valtitami \n devizaml, se vrno flnanćnamu ministru, ker nhna značnja zakona. Sledila je uredba o prometu ?. de-vizaml In vaiutami. za katero predlaca odsek. da se ukine, mesto nje pa da sa t sft!ss:3 na?topna: i ^ 1. Mlnistrski svet se pooblaSCa, ! <*\ regulira promet z devizami In valu-i tami s svojim odlokom. , £ 2. Vse uredbe o devizab fn valu- I i tali, Izdane do 29. lunija, se razve* | > Ijavljo. | j S 3. Ta zakon stopi v voljavo z t doem, ko se objavi j Ad § 1. je nastala daljša debata i in se ie na koncu snreicla stilizncifa, ! ki !o je predlncrn! jr. Laza M :t rkovifi { in ki slove: FhtanČni minister se do- I nblaSča, da z odobrenjem m»n!«fr5ke- ; %n sveta z naredbo retmlfra cromet z devizsrn! fn vnltitamL Ta uredba se Ie sprejefa definitivno* ODPRAVA SOHJSKE BORZE. — Sofia. 16. nov. n«vir.> 2 ozirom na dejstvo, da so v Sofiii borzne in finančne špekulacije 2a- ! rfobile velikanski r^rmnh. nroučava I finarčno mini?trstvo nčrt zakona o ^općini odpr&vi sofi'skc horre. | operacije prevzame 7x>tem nacrtu S hačni sindikat. Na ta način narn^- ravajo omenti borzn? §nek\t!i»ciie. —x Mesečn! žlrfnski selm t Lfuh- Uairl. Na včerajšnji me^ečni živinski seirn je bflo pripelianih 212 koni, 133 volov. 70 krav. 20 telet in 37 mladih prašičkov. Kupčija ni bila živahna. Za izvoz ni bilo zanimanja. Cene volov: I. vrsta 20—24 K mo k* žive teže, FT. vrsta 17—19 K. III. vrsta 12—14 K, teJeta 12—14 K. —g Izvlačilo 20% fn-iraanic Na plenarni »eii rjikonodainpflra bdb>ra i eno 16. t m. je bife tuđi razprsva to | izplaoevacja 20% priznanie. Naroest- i rtik finan^n^gn ministra dv. Krizman |# izjavil, da *e je likviđarifa trh 20% I prizii&nic te pritela u* j* ^1. nj.jio, da se zne-ki do UHU) K izplafajo v ^t>-t<>\i»i, viSje svoto pa se pmvorij© v državne bone s 3/o oluvstmi. Kor šo nišo doapeli niinistrstvu finano vi?i po-d^tki, se lik\iila(ija teh priznanic ba Đi iLogla pivtotl izv^^ti. __g Nagrade davćtiim uradnikom. V zakonotiHJnem odt^oru ]<* bila v ^»ii lb. L m. razprava n namatlnh davanim tir^ilnikom za iztirj«iv«nj»» davko\. Debata je bili zelo živahna in obAiriKL Po eiari ai-(»dbi se i© T'lncala nafrr»i«!i oinm div.^im iiradi]'' j>r\ kfM^nh se je pW« :■->*> v Ć fc« pre(!f)i.-n!i - pa davk^. V znkon< ni CKlboru .r* prišlo do kompromi? n* i pr^dlop'n, ti a nflj ta naredba volja *iiiio šo d > 1. jr-nuarjti 1. 192 4. Napradn r"ij z^nš«: %) 1% pri vplririhi U>—70^ , 1 •) 2% pri vplfu'Jlu Sjro'i^e a Itn-liio, ki io biln sLl^ni^n.a 1. !8r>S in po-tace Si. vin. lO2i. Acrcnri.i-i Ilnv*« pr-.i-vi. da odpovnl trcovake rvoeodhA % It;i-liio ne pomeoi rkiiijonia ^>P!«v>iarfikih odn "išiiov rar>d Franriio in Ifniijo. ajn-yw,k: jrrr Io za primarno urrdit^- ^>o-jrodbo v rizmerju s sedantim goepodar-^kim polž-1*,^ em. — p I'vorna in izvozna tis^vina s St^'ifo. T\ rflko ki se znninujt.« 71 »ivor Mh£A v in ?.n izvoz V>larr^ \tl .^vi<*r*, naj fe 3brafajo za inf'»nnr>rii^ in za na?lo-vo švicarskih tvrr'k. ? kat^rimi i^e ftopfti v trr^vpko zv^zo. rta ^vienrski kop.riilat v ZcJirrebti C^ormil^t »1^ Sti's-?e, Zaprr^i). Sedpj °<* --virar^l:** tvT zinimnjo rosebno z-\ nvoz jajf. iivil, mesi in div. i^vi^nr^ki kon^iilnt v Z»i-«rrobu bo •porot'-il int« r^-^ntom r^ifilove) piTO\*r»tnih tvrčk v Svifi. za katare bi so posamezni inter*»«enti zanimali. — Kolo JtisosloTCfisklh sester vabi k redri .^eji v soboto, 19. roverr?i**a ob 4. poD-olđne v društven? sebi (^ohki drevored 2 II.) vse član'ce, da se ikv mcniio j^Iecie rnjjvažnejših navodi!. Pri-dite r»o!no?tcvilno. ker Ie v skupnem dolu. te ttk>Č! — ^evljarska «tAraara za Ljubljeno in okolico a Huci nj n^zn-"11^ slavnomu ol>tinptru» da fo s& izcMki rovih obtitcv kakor tuđi popravila nro^entu-«ln«> povi=alv» radi fOvi^anin r.la/" p>-moćnikom, r^di vi^jih cen bl*ira ter živlienskih potreb^f in. Nadalje *© jw sosrlasno pkl^nilo, da pe> imnjo izd^lki takoj pla?ati. k^r se morvi. blazo takoj ali naprej plaćati ali pa p3 f^vzetju ?l>rejematL — Srrokovn« organizacija diim»i-knrskih po»riofnikov za Sloveivjo r Ljnbljani izreka svojo n°jtoplejšc) zahvalo vsi>. Orsrnni- lerija §e še v nad^ljo n-ijtoploj? prip pii^prvke, rajtatere vam bode zelo hva!r>u:>.__^^ ^okolstsii«. — Sokol v Doba Kostuie v ntdd-I5o. dne J). novembra 19J1 v SoknI-skvm Jt.rmi v I)t.mžalaii s slcdi-Cint sporedom: 1. Deklamacija. 2. Mrak. drama v dviii će ar/ih. ?p^a! lJctac Pctrovil Zalcick tf^no rb 16. P°l>.^ — PolUiiLnc pravde v Maribont Pi^c:o nnin: iJri kr.-crvkcm sodi>iu V Mariboru se bo v krarkem razuravlia« Io o ćeli vrsti političnih pravJ. Za pri-lK»dnji teden Je razrisin fbravT!ava Pire - dr. Kavrik. Tei l>"do .s'edilo r>ra\dc: tir. Leskcvnr - dr. Irjfr»lič (do Koci'^i Mcstne hranilniceK dr. Kimoveo-dr. M itko. Hr. Leo» hnrd-cir. Ćernič in končno vz'licna r::znrav:i Pccck-Kl»-menčić. k; pridc ba^c že kincm tezi m:^?ca ali zaCctKorn i'cjcmbra na vrst.>. —. Porotne rarpravo v iMjriborn. 7a porotno zr^edr^n^e s pričckfn 11. decembra so do^Jrn ^dločcnc &lL'de^« n/rmve: Pcter Zorko, nbr*-". Fil'o Ravtar, požis:; 13. decembra; Al^ii noniiPek, po*■'::: 1!, decem!"'?: Knl-mr*n ^andor. umor; 15. decembra: Ja-k' b Podgore?ec, tPtA'ina. — Darila zfi ^lfrr^- 7.n\ An ra clencc» šo d-irnv»Ii: j^r'un^ki uraJnikl f'el' v^nci na pToli *»voreiri nepo^ahnrra to vari .sa g. raA n-idsvetnika Avcn!tina 2.-a\oa. — <:r»ffp^ I\an .Sn^.vli. ?iiT':uk v Aulo^lcnh, Ci^» imjiv^l, 400 K. \a orožn^ va^o vpokli« CMiii r^enicti 1. četo <;>pol. baon-: 40. pol':a r^lutiun z« tril»ak v zno^lai 2G8 kron. Frcn Krmolj, ^nvaliJ zavoda %% sl^p<^ v Zemunu, 100 kron. PnR7.WB4*«f!. Ivan Iv;iTju5«{;. miz*r*ki piTM^M^nllc' iz Ijubljans'io okolire, >»ivšl ujotnik tr ; Para/inu v Srbiji, p5« nnprota, dt ?e r vaf.ni %&d*xi. oglasi pri Cožl Durldo, . trgovcu v Parafinu, j Kdor bi kaj vcdcl o njrm, MmjoviU | Javiti r.]>7ov ne.°lov prnt* rvd^VodninL ■ Oj^la^ni zavod, Ivo Su*nilr. Ma-TiL*>*V i Slovenska ql. 15._____________________ | Dra^ocenc't vscike h!§e je le, j karnarja Follera rijetno dišeči »Elsa; | fluid«, na iboljse srvdstpvo za dm I crnenie hrhta, rok, nog in celcga te*] Icsfi, kot kosmetikum /a negovanff zob. zobneua mes?, ust, clavc. itđ, MočnejSi in boliši kakor francoskci /aanje. 3 dvo-nate steklenice ali 1 sneciialrid stcklenico skup z znmo» tom in no^tnino za 4S kron nošiliai Eusjen V. Fellcr, Stubica donja EI*» sgtrg_238. Hrovaško.__________cf\ nfavnf urednik: Pa^to Pustos!ern?ek. j Odgovorni urednik? * fvnn Podrzai. pro9a se vec pared udobnih za zidanja vll ob Bo« tiinjsBsem jezeru. Voraša se pri F. Trittweln, Bohlnjska Bistri« ca. 8273 r velikih vr om ali dvorfščem, Jr|cf bf ie dalo tićai'. a!i sta«bni prostor v Ljubljani se liče. Ponuđbe rta An. zav. Dr«"O Beseljak in drag, Ljubljana, Sodna utica 5. 8275 Mast za fevfje, terpentinovo kremo Flinja, Jurjevo, Kebrin, Dllbcr, voS^euo, Cfpu-Hn ličilo, modrilno esenco, plavilo, Sl-dol Št. 4, strojno olic in fine svoče nudi ro naimžlih cenah Ottald Dobelo, Ljubilano, Sy. Jakoba trg 9. 8256 Papirnate vrečice Druž nsko in B^azn'kovo prati ko, pita ini kancclijski, konceptnij trgovsk«, gladilni io stekUul papir ter razne razglednice pri porota Osvalđ CcbeiOf Ljubi! anay Sr. Jakoba trg ŠU 9. Spre}me ■© samoatojen v trajno ćel<>. in dva vajsneo pri Franu Gradltorju« kleparfk?m inojstru, Rimska cesta li. 8255 Inserlrojte u ^ o/.Hnrodu* Kuol se star- ueneclianRa (ža$o). Oglasiti se ie nri laki I n, Po!;an« sfca cesta 18» 8267 Zobotehnik oerfekter! v dellh na zla'o In kavčuk, liče slaibs« Nastop tako], ronudbt [H>d .Zobotchnik 826S* na upravo S!ov. Naroda. 8268 Dresiran. H"iran in velik pes-čuvaj ota na prodaj v Kollnskl tovarnl v Ljubljani. 526! bnriena ivi hođf slvat nn dom. Naslov pove uprav, ništvo Stov. Naroda. 8262 i&T SOBA ~~9š z elektrano lučo in hrano ss od da tafcoj do 1. ju lija fini osebi. Ponudb? z navedbo pokliča pod »Do potitnte 8259" na upravo Slov. Naroda. 8259 Plačam 10 odst. obrtati za f e o eto tlttemu, ki mi takoj dolo21 SO 000 kron ata 6 anesscav. Imam premoicuia v vred-nosti do 400.000 K, torej varnost zajamčena. Ponudhe pod „Posestvo 20.000 —8260 na upravo Slov. Naroda. S269 ~v¥«flokal za banko ali trgovino se odda. Ponad-be pod .Tricot 8271" na upravo Slov. Naroda. «271 Spreime se gospoJ ■a stanovanja eventualna m sajtrkom. Istoiam so prošla orn plaso za 15 letao dek ico. Naslov tove upravnlštvo Slov. Naroda, 8270 K'boliš« okrepčaječe l^£!e- sredstvo u otfrrsle ta ofrok« ?e #ef' ~nato vino lekarn^n'a •• Floesllf« t tfabl bbI. r r, KiipSni romiiše »Crni Jurlj* in vŽCva pokenans.1 Ponudbe z navedbo c-ne na Simon Volnplć, Loka pri ?.ič*r-nm mo?'::. 824 S Stanovanje s brano Ižče mfrna gospodična fakoi ali s !. decembrom k holjši družini. Pl«ča po dngovorn. Ponndbe pod .Mir 8221* vn Lprafo Slov. Narodi. 82?! liiiir iskrpli s kcžuh"V!nastim ovratnil.om, se ,re!o ceno proda. Vprašati: Bregfi, I.nad^r. dnevno od 11. do 12. dopoldne. 825'« Initruktor ra nemšč no, pogtavitno zu konverzacijo ob večemih urah, se liče. Ponucbe p d „Instruktor 8265" na upravo Slov. Naroda. 8265 Kupi se dobro obranjen stodltaik. Na:!rv pri np.avništvu Slov. Naroda. 82.6 Službe «čo~~ 28 letr.i tr2a5ki Si.ivcner. ve«č nem§«n?, hrvaščint in itilijanšćlne, kakor akla-ditčnik ali sluga v kaki« i pisar ni, poto-valni komisijonar# gre tuđi na đtitlo. Ponudbe pod »Zvest 8269" na upravo Siov. Naroda. 8269 Milino mttt sobo I4oo airen, selo «oHden gospod za takoj ali fia po^neje. Ponudbe pod .Zelo solidea 8263" na unravo Slov. Naroda 8263 M?vhiia hlša ^30 Čc rrovoč? z vrtom, a!i vila se kaci v LinMian! a-i na periferiji. Uče se *udi mobUraiia soba za dv? osebl. Ccn rostransfca s'var. Ponudbe pod! .Hils at: soha R23O« ra upravo S!ov. Naroda. liHiiii z večfefno prakso iSče primemega de-'a. Eventuelne ponudbe .PoŠtno Ifže^ Ljubljana pod št 121". 8212 prodasta se s?ve suknji dobro obranjen! In druga oblačila. — Poi-ve se: Gosposvetska o. 2$ I. nadstr. ?svov nj 14. do 15. ure 1210 mm m o _ đoara Ir^vike pnika „Hamer-!es* kal. 16, cvent. se tuđi xa-12 caf a z istotako s petelini. Ponudbe pod »Lovec 8206* na upr. Slov. Naroda. 8206 Podfsstnik zmožen sovenskegs, remSkega in srb-sket^a jezika v govoru in ptsavi, išče mesta ot skladiSčnik, otkibn k ali kaj slične/;? Ccnjene ponudbe raj se vpoš-Ilejo pod »Slično 8241" na upravnistvo Slov. Naroda. 8241 Ifiiiilie 7 do 9 cm visoke, kot nove, flo ••«• pniilt, Istotako 10 pre-kucnih voz (Kippw3gen), spone (klanfe) in prazne cementne vreće VpraSanfa pod .Tračnice" na an. zav. Drago Beseljak in drug, Liub-Ijana, Sodna ulica 5. 8272 se sr>re]me. Pomidbe na rmavo ,c'rv Naroda- pod .Tvornica 1921, S17fA H* 75 Due lonfenl pe:! ?o 2V2 m visok! vcda Sevet* A Ko., Ljvbljana, Wolffova u I 12« 8217 ? sfsubrB parcele so predajo. Po^ve se v Dravi■>' rn Ljubljani pri ?idar?kcm mojstrn E. ČerniC'ii. 8222 Lokal rripfa^en za xsako obrt, pišamo. U\ v Ljublianf, se odda za takoj ali pozneje prot! ?ameni>vi za stanova ie s tremi sobami in prtiMinami. Naslov pove upr.;.aa Slov. Naroda 8050 Modni atelje. PHporočam se slavnerru občinstvu 2a Izdelovanje najmodcrnejš h civ Inih in Sportnih ob'ek. Priznano dobra in to na postrežba, prvovrstnj dcl>\ solidne cene Ivan Kersnlč, Rcsljeva cesta i/I desno. 7144 Ugodno priiii za naknp žice. Imam pol vagona zice ?cpne št. 22 p jako nizki cent sa oodatl. Imam tuđi ca 2 vagona napol sladkega seru po ugodni ceni rva prodaj. fAf.gias.Xeaa, VS*'KO množino lenega Imii|#lff1 onhega bukovoga oglja tor bukovo In hrastovo praga. Cenjena naročita in ponudbe Je poklati na Franjo Drobnič trgoveCf Laško. MeDitrano solio 8^ s posebnim vhodorn v blizini poJ ?te 5*čo trno^ec. Plafa postrao-j ska stvar. Ponudbe pod .Sob*, 8181* na upravo Slov. Naroda, j D^a vajoacaT ?.& kVparskn cvr* se s^rejmeti. Istotam' se kuol ro£nl vozlček na dvoh kofeslh. Natlov pove uprava Slov. Naroda. . 8240 li, I¥,Wfair i» srednjo izrbrazbo, katfr; ma vcscljt do Tesne tre'-vfncr, se sprejme ta-r oj w službo. Naslov pove urrava Slov. Naroda. 8182 li2-(> H? 300 volt kupi tvrirnica ks-vert. Šslenburgova ul. 3. 9178 buko^ drva Vdii r e&ana kupim vsa.-«» mnoflno-PonuJbi pod „O^lie" na Aloma Corn« pany. anončna družba x o. z. Ljublja« na. Kongresni tr^ 3. Iild7 ■ UU *£ JC voS hotelske opremo, postelj. mi.:, siolov, kuhinjske :n jcd-ine oprt-\e iti. O- rda c<" vr* Cton Ookto« riču v Boh. Bistrici. «1^0 w Klet. Vefja f>rosto na klet a poibnim, mot ntm d.iga om se odda takoj v na« jent v SpodnJ« Si>ki, KotoJv.rska-Le;ndvors a u! ca 181. Ot;b«Ul te je V stt hi i v pis-uni tvrdkc J. G>1 ev*celt Vplačana dclni&ka glavnica K 3o,ooo.ooo'- Tclcfon št. 567 Čekovni račun 12205 Ljubljana, Krekov trg *t. 10, nasproti 9lMastnemu domuu. Ssuresžnje nažogođneje tloge na knjižice la v tekofceia rafeninu — I^vržuje ¥ae baiačne pasla aslknlantnele« 6 stran_____________________________: ______________________»SLOVENSKI NAKOD*, dne 18. novembra ittti. Itcv. *60 Zimskih moftklh kapala, vlatera tnodornlh u više boja br. 44, 46, 48, 50 i 52 1 komad dinara: 3OO. Na više znatno jeftinije šaljem poštom sa poštarinom po dinara, 310 komad. Kolonijalna radnja Djordja GavrlloviCa, Beograd, Kralja Petra 62. Telefon 143, Narodna zaloSb« je rričela z izdajo prevodov Julcs Ver- nea. Julcs Verneovi potovalni lomani so mladini v veliko po- budo, odraslim v lahko zabavo in poduk. I. svezak obaoga doft „Mojster Caharija" in „Drama v zraku"« kl ttanota broliram 19 K, vesanl K 20. Dobiva se v Narodni knUgarnl v Ljubljani, Pr«ier-nova ni. fttev* 7. Dancs ob 19. uri izdibnila je svojo dušo naša predraga m*ti, orir. stara mati in tašča, gospa lita Goslar rol. Brali vdova po držav. gosdarju. Pogreb nerozabne pokojnice bo v čctftek dne 17. novembra ob 14. popoidne. V Podzemlju, dne 15. novembra 1921. Žalo'ofe rodbine Megalar, Roriat is Gsslar. Gtoboko potrti narnaniamo sorodnlkoin, prijate'jem in zran-cem prežalostno vest, da je naš srčnoljubijeni dobri sin in brat, gospod •trojevodja južne žolesnlee danei 16. t. m. ob 11. uri dop. vsled nejrečnega padca r vlaka po osemdnevnem trpljenju v 35 letu svoje starosti te preseli 1 k svoji ljubljeni ženi v večnost. Pogreb nepozatmega bo v petek 18. t. m. točno ob 4. po-poldne Iz deželne bolnice na pokopaUSče v Dravljah. Bodi mu obranjen blag spomin. Zgornla Žiška, dne 16. novembra 1921. tatafoča mati brat In teatra. NaSa nepozabna vzorna soproga, zlata mamica, hčl, sestra, jn svakinja, gospa U Mar [Bi. Koti se je danes po kratki In mučni boleini previđena s tolažili sv. vere v 30. letu svojega življenja preselila v boijse Ž vljenje. Pogreb se bo vrSH v petek, dne 13 t. m. ob 10. do pol dne Iz biSe žalosti v Št. Vidu pri Pievojah na dotnaCe pokopališie. Sv. maše zadušnice te bodo ilužlle v doma« cerkvl in dru god. Spava} mirno t Št, Vid pri Prevojab, dne 16. novembra 1921. Tomo Tavčar, davčni upravitelj, soprog; — VladVo hi Vitko, sinčka; — Ivana Kotnfk, rratl; — Rafaola Po-gaćar, roj. Kotnlky sestra. Val ostali so rodit i kl. — Fraflt Harnaet. >- mestni tesarski mojster izvršuje vsa tesarska in v to stroko spada-joča dela solidno in v najkrajšera času po dnevnih cenah. — Kupuje tuđi ćele gozdne parcele, okrogli les po najvišjih cenah. FiBantiiera-Rampaslona za 700.000 do 800.000 dinara traži radnja galanteriiska u Beogradu. Javiti se na „Oglasni lave*" Bootrad ulica Mllota Tolika« br, U/1._________________________________8173 Sfroje za žage Ester«r — AltdtUng dobavlja brzo po najnl2|ih t\omiških censh „HLRT*