X. letnik. V Gorici, dne 20. novembra 1902. 47. itevllk«. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone za pol lota 2 krom Za manj premožni za celo leto 3 krone za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cen; listu 5 K, za drug« dežele izven Avstriji 6 K. Rokopise sprejem, uredništvo v Gori* dvorišče sv Hilari' lL-v 7 — Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Oorid, Semeniška ulica š. 16 Posamezne številke •e prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Jo-iip Verdijevem te-(ališču nasproti mestnemu vrtu In n« Gorenjskem bregu Riva Corno) št. 14 )o 8 vin. Oglasi in poslanice •e računijo po petit /rstah, in sicer: če z Trsta že v četrtek zjutraj ob 10. uri /V ®^°bra t. 1. z Loydovim parnikom „Graf Wurmbrad“, ali ta je po novejšem urniku od&el že ob 8. uri zjutraj. Ni mi ostalo drugo, kakor čakiti na pnrobrod bratov Ri^mondo, imenom „Isea“,*) kateri je odšel ob 4. uri pop. Kupil sem listek III. razreda do Zadra, kateri me je stal 2 K, to je seveda vojašku polovična cena. Ob 4. uri odjadrali smo iz Trsta. Parnik, čeravno se je zval naglič, vozil je primeroma jako počasi. Najpred sem si tnkaj ogledal sopotnike, (kajti od začetka nisem opazil nikogar.) Ro sem nekaj kotov tega „zaboja“ pretaknil, dobil sem naposled dva noto-valca. Prvi je bil nek Čeh, ime sem po-zabll» °ficija! tobačne tovarne v Pragi, Q.o’l8ea* Parnik. ki je 43 m dolg, 6 m fliitih iega T m01ie in BOsi 1« 1^5 tonelat, zahteva nova sredstva. Prehranitev, obleka, oboroženje itd. požrli bodo milijone, in že tuko visoki vojni proračun bode še večji. Druga posledica. Kmetsko prebivalstvo stavi najmanj polovico vseh novincev. Ta važni činitelj naše države pa hudo trpi, da mu vojaščina njegove najboljše moči na leta, pogosto za vedno odteguje. Od kmetijskega stanu zahtevati, da vsako leto naimanj nadaljnih 20.000 svojih sinov in delavcev odda armadi, se pravi v današnjih razmerah kmečki stan tirati v popolno pogubo. Ako je zvišanje števila novincev neobhodno potrebno, potem naj se na drugi strani podele polajšave. Priložnosti v to ne manjka. Pred vsem naj se uvede dveletna vojna služba. Da je mogoče tudi v dveh letih vojaštvo izuriti, o tem ni nobenega dvoma Nemčija je vpeljala dveletno vojno službo, in njena armada je še dandanes jedna najboljših. Grška ima dveletno, Belgija po večini dve in pol letno, Italija deloma dveletno vojno službo. Francoska se baš sedaj napravlja, da vpelje splošno dveletno vojno službo. Le samo pri nas naj je dveletna služba nemogoča. Nadaljna zahteva je, da se odpravi zadnja orožna vaja; ta ima v dejanju prav malo pomena, a toliko več provzroča škode onemu, ki jo mora opraviti. Vestna naloga zastopnikov je, da od vojne uprave zahtevajo ugodnosti pred vsem za kmetski stan. Le tedaj, ako bode vojna uprava voljna, novo svojo zahtevo poravnati z polajšanjem v drugem pogledu, je mogoče o njeni zahtevi razpravljati, drugače pa ostane tudi za naj-gorečnejšega patrijota nevsprejmiva. Boj alkoholizmu. Žganje iu pijančevanje uničujeta družine. Kolikokrat čujemo o mnoB*h dru-žinskih materah govoriti: Z otroc* vred ter je potoval do Metkovič-a in od tam v Mostar, kupovati tobaka za tovarno. Drugi je bil Srb, imenom Peričič, oskrbnik nekega grajščaka Vuka v Makarski. Ta je potoval po opravilih svojega gospoda v Trst,* in sedaj se je vračal. Seznanili smo se kmalu, ter pomenkovali se v neki česko-slovensko-srbski mešanici tako živahno, kot bi bili že Bog ve od kedaj stari znanci. Razumeli smo se prav dobro. Le naj mi kdo sedaj reče, da se z našo milo slovenščino ne pride nikamor! In stavim, da ako bi bil tudi še Rusin, Poljak med nami, da bi se istotako umčli. Čeh naju je zakladni s finimi smodkami, katere je imel s seboj še z tovarne. Hitro nam je potekal čas pomenkujočim se na krovu, da skoro sami nismo opazili da smo že v Pulju, kamor smo dospeli ob lll/2 uri po noči. Parobrod je stal tam dve uri, da izkrca in vkrca blago. Mi trije smo pa šli v mesto, da se malo okrepčamo, kajti na parniku je vse drago. Naj pri-prostejša večerja, obstoječa iz telečje pečenke, salate in steklenica piva, stanej5 K. Torej tukaj ni za nas! — Ko smo po polnoči odpluli iz Pulja, gledal je vsak, kam bode položil glavo, da zatisne malo trudne oči. Za češkega olicijala, bila je to lahka stvar. On se je vozil na državne stroške v prvem razredu, [ je tako nesrečna. In zakaj? Ah, njeni mož pije. Pijančevanju udani človek slabo in neredno dela, zasluži manj in porabi več, kakor bi smel in kakor bi bilo potrebno za preživljenje družine. Vkljub vsej varčnosti in spretnosti žena ne more izhajati s tem, kar ji pijači vdani oče še more dati; z otroci mora trpeti pomanjkanje. Kako naj edinost in zadovoljnost kraljujeta v taki družini? Kako more pijanec biti. glava in vodnik družine, on, ki še samega sebe voditi ni v stanu, in radi katerega morajo žena in otroci se truditi, da ga privedejo na pravo pot. Pijančevanje iu žganjepltje starišev maščuje se na otrocih. Znanstvo je o alkoholizmu z gotovostjo dognalo, da sn morajo otroci za pijančevanje starišev, sosebno za žganje-pitje, hudo, hudo pokoriti. Že stari modrijan Pitagora je poznal dejstvo : ,.Ebrius gignit ebrium,< — pijančevanje vpliva na potomce ter jih že v nežni mladosti podvrže tej nezmerni strasti. Novejše preiskave so to resnico potrdile z neo-vrženimi dejstvi. Kako vpliva materino pijančevanje na potomce, kaže nam amerikanski zdravnik dr. W. Gulivan v Pentonovillu. Opazoval je 120 mater-pijank. Rodile so skupaj 600 otrok Od teh je živelo dalje kot dve leti le 265 otrok, torej le 44 odstotkov. Že pri porodu ali predenj so dokončali dve leti, je umrlo 355 otrok, to je 56 odstotkov, torej nad polovico. Več kot 60 odstotkov otrok je umrlo vsled hudih krčev. Potem je opazoval 21 pijank, ki so rodile 125 otrok, in prišel je do istega sklepa. Nasprotno pa je rodilo iz istega sorodstva 28 zmernih mater 138 otrok, od katerih jih je umrlo do dobe dveh let le 35, to je 23 9 odstotkov. Otrnci pijank, ki so ostali pri življenju, so bili povrženi božyasti. Da so taki otroci skoraj ne morejo vzdrževati alkohola, je umevno, ker prinašajo vse pogoje pravega pijanca že na svet. Tu a ne tako jaz in Srb. Kakor znano, nimajo potniki III. razr. na parnikih niti pravega sedeža, tem manj pa ležišča. No pa tudi na-ma je bila 'sreča mila. Na krovu bil je kup mladih drevesec, katera so bila povita v slamo. V to sva se zakopala, ter kmalu spala tako trdno, ne meneč se za „kras-oto“ kršnih kvarnerskih otokov. Zbudila sva se še-le, ko je. „Iseau trobil pri ubodu v malo-lušinjsko luko, ob 7. uri zjutraj. Tukaj smo nekaj zaju-terkovali v neki priprosti kavarni. A vidi se, da so pri morju, kajti meni so zasolili navadno t^elo kavo 40 v. Torej soliti znajo dobro! — Morje, katero je bilo do sedaj mirno, začelo se je, ko smo zapustili maio-lu-šinjsko luko kmalu pčniti. Valovi so močili krov ladje, da je voda tekla v potokih po istem. „Iseau je skakala gor pa dolj kakor orehova lupina. A to ni trajalo dolgo. Parnik je zavil med otoke proti Zadru in tukaj je bilo mirnejše. Le burja je brila čez krov ter sedaj pa sedaj vzdignila vodo, kntera je siknila po nas kakor Iz gasilne brizgle. Do Zadra smo se vozili vedno med otoki, kamor smo dospčli ob 2. popoldne. Tu sem vzel mojo prtljago, ker se nisem menil voziti dalje s tem zabojem, šel mi je prepočasi, in prenesel jo v neko krčmo, l^jer sem tudi se res kaznujejo grehi starišev do tretjega in četrtega kolena. To pripoznava brezpogojno tudi znani Danrin in dostavlja, da se taki nasledki kažejo že tedaj, ako se zavživa le majhna 'množina alkohola. Ako se pijančevanje tako' mašču|^'že na otrocih, preden še sami zavživajo kaj alkohola, kako se bo ta strast šele maščevala, če stariši v poznejši dobi svojih otrok pred alkoholom ne varujejo, ali jim celo alkohola preskrbujejo. Jako zanimive so preiskave profesorja dr. Bezzole v Schlosshardlu, ki kažejo, kako pogubno vpliva nezmerno vživanje alkohola na otroške duševne zmožnosti. Alkohol je kriv po navadi, da so otroci slaboumi. Omenjeni zdravnik je preiskal 8196 slaboumnih otrok ter primerjal čas njih rojstvn. Spoznal je sledeče: Število slaboumnih novorojencev začne rasti januarja in napreduje do marca; to so nasledki raznih pomladanskih slavnosti; po tem pa pada radi obilnega dela po leti. V juliju se zopet poveča zaradi jesenske trgatve in meseca novembra je zopet na vrhuncu, ker se tedaj kažejo nasledki razkošenega življenja v mesecih januarja in februvarja, ob pustu. Kjer je vinski kraj, tam se kažejo nasledki trgatve posebno v visokem številu slaboumnih julija meseca rojenih otrok. Ako pomislimo,, koliko bridkih ur provzročajo starišem taki slaboumni otroci, potem moramo pač reči, da ie to le pravična časna kazen za nespametne stariše. Francoz Lunier trdi, da 50 odstotkov slaboumnih otrok imajo stariše-pijance. Pogosto se slaboumnost pojavi iele v tretjem ali četrtem kolenu pijančevanju udane družine. V nekem poročilu, katerega je dr. Howe o svojem pozvedovanju ozir starišev 300 slaboumnih otrok v Massasuset-u spisal, pravi, da v 145 družinah so bili stariši pijančevanju adani. obedoval. Časa sem imel kake tri ure, hotel sem si ogledati to glavno mesto Dalmacije. — Mestu se vidi, da je še ostanek iz onih dni, ko so se borili še za ozidjem, ko je zid igral še glavno ulogo v vojni. Od one strani dopušča mogočen zid uhod v mesto le skozi nekatera vrata. Od druge strani je pa uhod prost; kajti ulice se razprostirajo prav do morja. Mesto je še precej snažno, ulice ozke in tlakane, precej obljudene in nekatere celo živahne. Po noči redčijo temo poslednjih električne žarnice, po trgih in pristaniščih pa obloč-nice. V novem delu mesta so hiše precej snažne in večnadstropne. Večjih cerkvi nisem zapazil razun stolne cerkve, katera je precej obširna in jako lepa. Na nekem trgu sem opazil visok korintski steber, katerega je črv časa že precej oglodal. Vprašal sem nekoga, kak pomen ima ta steber, in isti mi je odgovoril: „Na ovega so ljudi venili, i još jeden takov je ovdje v graduu. Nisem ga šel gledat, ampak hitel sem, da kupim listek do Kotora. Hodeč po ulicah, donela mi je največ hrvaščina na uho. Napisi bo večinoma laški, le tu pa tam je kak s cirilico pisan Brbski ali hrvaški napis. Še nekaj je, kar me je zanimalo. Skoraj vsakih 10 korakov, videl sem na do dva metra dolgem drdgu Dopisi. Kronberg, dne 16. novembru 1902. „Soea“ je v 118. štev. svojega lista dne 31. oktobra l. I. objavila notico pod zglavjem „Pouk v krščanskem nauku na Ajševici11, v kateri mrgoli naprodnjaških laži. K sklepu me poživlja na odgovor. Na ta duševni plod obžalovanja vredne strasti ajševiške deteljice sem se odzvat s stvarnim popravkom, katerega pa mi je pravico- in resnicoljubna „Soča“ v koš vrgla. Da pa svet zve, s kakimi lažmi da si hočejo nekateri ljudje ohladiti svojo jezo nad neljubimi jim osebami, dovolite, prosim, malo prostorčka v Vašem cenjenem listu za v koš vrženi popravek, ki se tako le glasi: „Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov, zakona, zahtevam z ozirom na notico, objavljeno pod zaglavjen ,.Pouk v krščanskem nauku na Ajševici" v 118. štev. z dne '31. oktobra 1902 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da se je krščanski nauk poprej poučeval v petek in soboto dopoludne; res pa je, da se je poučeval vsak torek in petek. Ni res, da se je sedaj odredilo, da se ima poučevati jedna skupina zjutraj, druga popoldne, ker se je pokazalo, da je tako edino prav; res pa je, da je slavni c.kr. mestni šolski svet to odredil zodlokom z dne 23. februarja 1900 štv. 370 in da se je vklub temu poučevalo do sedaj le dopoludne, ker se je pokazalo, da ni drugače mogoče. Ni res, da so ljudje radi tega razburjeni; res pa je, da so zelo nevoljni, ker je gospod učilelj prepovedal otrokom nižje skupino priti v šolo pred eno uro popoludne, in ker je ob dnevih pouka krščanskega nauka odredil nadaljevalni tečaj od 3 do 6 popoldne, tako da morajo otroci delati 4 poti in se vračati domov po noči. Ni res, da dobivam za pouk 40 0 kron ; res pa je, da dobivnm nagrado Ni res, da ako je kaj slabše vreme, me ni ne blizu ne poleg; res pa je da pridem vvsakem vremenu, če nisem drugače zadržan. V Kronbergu, dno 8. novem. 1902. A. P. „Soča“ me nazivlje starega prijatelja; zakaj ia od kedaj, pa zamolči. Hal odloženo še ni pozabljeno I Tudi me zafrkuje, ker ustanavljam bratovščine Takih gotovo ne kakor so nekod, pri katerih se rabi fotografski aparat. Capito! _ A> R Iz cerkljanskih hribov. — Letošnja letina. Nasledki lanske sl«be letine — bila je namreč lani posebno malo in slabe, vsled dežja sprijene krme — so se kazali letos v spomladi. Zmanjkalo nam je sena že o pustu Ker pa je bilo vreme že meseca marca lepo, upali smo, da bomo mogli kmalu kladati živini zeleno krmo. A naše upanje se ni izpolnilo. Gela dva meseca je bil dež in brila burja, tako da je bila trava vedno ed-naka. Marsikateri gospodarje videl svojo živino vsled pomanjkanja hirati in je bil prisiljen jo prodati za nizko ceno. A še različno barvane papirje, na katerih so bile številke: 8 ali 10 ali 12 itd. Vprašal sem nekega mimoidočega postrežčeka, kaj da pomeni to? „Vino se toči ovdje po 10 novaca, rekel 'mi je. Aha mislil sem si, to bi se reklo pri nas „osmica“. Neko lepo poslopje, katero je menda občinska hiša ali magistrat, bilo je vse v žalnih znakih, in tudi popred, zapazil sem tCi pa tam kako črno zastavo. Od gruče ljudi, katera je bila tam, sem zvedel, da je umrl večletni prejšni župan. Ker mi je bilo znano, da je občinska uprava tukaj Se vedno v l«ških rokah, ni me zanimalo ime pokojnikovo. Kupil sem listek do Kotora v agenciji rtogersko-hrvaškega parobrodnega društva". Stal me je za III. razred polovično 5 K, ter šel v piistan. Tam je že čakul orjak ,.G6dolI6“ omenjenei/a društva. Res lep „čoln“ je tol Vse polno potnikov mrgolelo je na krovu. Nekateri v živahnem pogovoru, drugi tudi sami in zamišljeni šetali so se sem in tje. Šel sem tudi jaz na krov, ter pomnožil število „zamišljenih“ za ednega. Ob 5l/a uri zvečer začela se je gibati ta velika železna m&sa in odpluli smo proti Spljetu. nG6d6ll5“ je nov parobrod, izvršen v Glasgovu leta 1902. Prostori prvega razreda so jako kraani. za ostalo, neobliodno potrobno živino je zmajnkalo živeža, tako da so v nekaterih krajih bili živinorejci prisiljeni trgati slamnate strehe, da jim ni živina poginila lakote. Nasledki slabega pomladnega krmljenja čutijo gospodarji še sedaj. Poletje jo — hvala Bogu — popravilo še nekaj. Košnja je bila srednja, žetev še precej dobra, čeravno kasna. Tudi za krompir je bila letina srednja. Sadje pa je pomladanski mraz popolnoma uničil v cvetju. Imeli smo samo nekaj smetljivih jabolk. To je bil hud udarec za kmeta, ker se da ravno sadje najlažje spraviti v denar. Turšiča, ki je v nekaterih vaseh glavni poljski pridelek je dala letos komaj četrtino navadnega pridelka. Ravno tako je dala ajda komaj polo\ico navadnega pridelka, ker je nismo mogli ob času sejati. Tako smo prišli letos ob polovico pridelkov. Krme smo, kakor že omenjeno, pridelali sicer precej, a ker smo bili prisiljeni krmiti se zeleno krmo, bi nam utegnilo je zmanjkati v prihodnji pomladi. Da ne bi irflela živina in maslo letos ugodnih cen, bi nam bilo obupati. — Res skrajni čas je, da, bi se kaj skrbelo za kmeta trpina v slovenskih hribih. Veliko jih oboža, in se izseljuje vsako leto v Ameriko, drugi pa pustijo žene in otroke doma, naj oskrbujejo zemljišče kakor morejo, sami pa si iščejo kot zidarji ali drvarji po svetu zaslužka. Ža'o8tno je, da nese zidarju več dnina kakor kmetu premoženje, ki je vredno 5 8 tisoč kron. Iz Repcntabra. — V dan 9. novembra, nedeljo, praznovala je tukajšnja občina znameniti dan, dan blagoslovijo-nja prizidja tukajšnje dvorazredne šole. Šolska mladež je tega dne ob 8. uri predpoldne zbrala se v šoli, ter spremljana od učiteljstva odšla nasproti došlecem: gg. preblagorodnemu c. k. okr. glavarju — predsedniku, njegovi soprogi, c. k. okr. šol. nadzorniku in c. k. okr. komisarju. Točno ob 8V2 uri pride pričakovana gospoda do vznožja holmca Poklona. kjer jo je pričakovalo občinsko starašinstvo z g. županom na čelu,' šol. mladež z učiteljstvom. Župan, občinski odbor, učiteljstvo pozdravi prišelce, a šol. mladež v pozdrav zglasi trikratni živijo. Bilo je prisotnega tudi mnogo druzega občinstva. Skupno je odšla množica k sv. maši. Po sv. maši je šolska mladež odSla v učilno. Č g. župnik je ob navzočnosti že imenovane gospode in zastopnikov učiteljstva v okr. šolskem svetu g. g. B. in Š. blagoslovil novoprizidano sobo. Šolska mladež je zapela ..Pridi sv. Duh", potem so sledile molitve blagoslovitve. Po blagoslovljenju je č. g. župnik govoril slavnostni govor; pot^m je govoril preblagorodni c. k. okr. glavar ter konečno pozval navzoče, da zakličejo Njegovemu Veličanstvu trikraten živijo, kateremu pozivu so se vsi navzoči navdu šeno odzvali. Nadalje je g. nadučitelj pojasnil zgodovino domače šole, vnemaje mladino za reden šolski obisk, pridno učenje, spodobno vedenje, da svoje ži-venje vravna po geslu: Vse za vero, dom in cesarja, poživljajo, da je' hvaležna predstojnikom, starišem, v ljubezni udana presvetlemu cesarju jo konečno pozval, da zaori Njemu, očetu vsega šolstva, trikratni živijo, kar se je zvršilo ; potem je mladež zapela cesarsko pesen Velik salon, v katerem ne dostaja niti ličnega „pianino“, služi kot družabni salon in obedovalnica. Obdan je z vsemi ko-moditetami, tako, da potniki lahko pozabijo da so na morju. Za hrano plačajo potniki že pri vožnini. Seveda je vsak izmed teh štel več, nego jaz, kajti za ta denar (5 K) bi inu tukaj niti zajutreka ne dali. Napisi so v treh jezikih. Sereda „magyarkyraliu na prvem mestu, za tem > je hrvaški in potem laški napis. Usedel sem se v neki kot, ter premišljal, kako so si oholi Ogri mogli po svoji pretkanosti prisvojiti ono lužo pred Reko, in kako se sedaj že šopirijo po vsem jadranskem morju s tako lepimi ladjami itd. Močen, prijeten duh iz kuhinje, kjer se je pripravljala bogata večerja za bogate potnike prvega razreda, zbudil me jo iz teh misli, in opomnil, da moram tudi jaz mojemu želodcu s čim postreči. Vzel sem iz koyčeka košček sira in kruha ter se s tem nekoliko pokrepčal. Ulegel sem se na to na neko klop blizu stroja, ker tukaj je bilo malo bolj toplo, ter spal do Spijeta, t. j. do 12. ure po noči. V Spljetn nisem izstopil, ker je bila noč, in bi tako nič ne vidil, in tudi „G6d6llo" se je ustavil tukaj le pol ure. (Dalje.pride.) in v znak ljubezni do Bvojega roda „Hej Slovenci11. Učenec Rudolf Guštin je v imenu svojih součencev in součenk primerno zahvalil se Bogu, Njega Veličastvu in vrstoma prisotne udeležnike ter slednjič je mladina zapela „Zahvalno pesem." Sledilo je obdarovanje šol. mladine z kolači, jabolki in sladčicami. Ob 1. uri popoldne je bil v šol. poslopju skupen obed, kojega ae je udeležilo 26 odličnih oseb. Pri obedu se je glasilo mnogo napitnic. Ko je mrak zagrnil zemljo, začeli so odhajati zbrani gosti. Pok topičev je celi dan poveličeval to našo lepo slovesnost. Vršilo se je vse v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost. Politični pregled. Državni zbor. — Politična debata. Govoril je nadalje italij. poslanec dr. Bartoli. Tožil je, da vlada Italijane zatira, zanikal je irredento med Italijani ter zahteval samostojnost Tren-tina in vseučilišče v Trstu. Z* njim je govoril dr. Menger, ki je Čehom priporočal potrpežljivost. — Češki posl. dr. Fort je govoril stvarno o češko-nemškera vprašanju, razvijajoč v glavnih potezah vso zgodovino Češko-nemških bojev. Min-predsednik dr. pl. Korber oglasil s« je za njim k besedi. Govoril je o potrebi sprave med Čehi in Nemci. Pov-darjal. da načrti imajo mnogo ugodnosti za Čehe. Vlada prizna vso veljavo češkega naroda. Zato mu želi vse najboljše. Vlada ni hotela žaliti čeških poslancev. Da se doseže mir, treba je naj preje premirja, potem pogajanj in kompromisa, ker brez kompromisa je rešitev češko-nemškega vprašanja nemogoča. Apeliral je na dobro voljo obeh strank. Ves Korberjev govor je bil podoben svitu blede lune, ki razsvetli temo, a mu manjka gorkote solnčnih žarkov, ki bi stajali led. Tudi Kčrber niti ni omenil, da so v Avstriji Jugoslovani, ki tudi pričakujejo in tirjajo rešitev jezikovnega vprašanja. Nemška poslanca dr. Funke in dr, Bareuther sta oznanjevala zbornici, da je sprava mogočo le pod pogojem nemškega državnega jezika. Dr. Horold je v svojem govoru odločno zavrnil zahtevo Nemcev. Govorila sta tudi Hrnby in dr. Stransky. Vsi trije so izjavili, da je minist. predsednik lepo govoril, a razmer ni zboljšal in krize ne ustavil. Čehi stoje z nujnimi predlogi ob zasedi, pričakujoč, da se jim vlada približa z odkupnino ali pa razobesi belo zastavo. V četrtek so se razpravljati razni nujni predlogi. Sprejel se je spremenjeni načrt o terminski kupčiji. Pri razpravi o nujnem predlogu glede dvojezičnih napisov na lokalnih železnicah na Češkem se je oglasil tudi posl. Ž'čkar, zahtevajoč dvojezične napise na Spod. Štajerskem. Prišlo je tudi do spopada med češkimi in nemškimi radikalci Cesar ne pojde v Budimpešto. — Naš cesar je imel te dni odpotovati v Rudimpešto ter ostati več časa v dvorcu Godolo. Tam se jo imel vršiti tadi velik lov. katerega bi se bili udeležili poleg cesarja tudi drugi knezi. Ali kakor poročajo zdaj ogrski listi je zgorej omeujeni lov odpovedan in je sploh gotovo, da cesar ne pojde v Budimpešto. Isti listi vedč povedati, da je bil cesar še le zadnji čas natančneje informiran o načinu, kako se je vršila Kossuthova slavnost. Zvedel je namreč, da se iste niso udeležili samo opozicijonalci, ampak da so bile pri isti zastopane vse ogrske stranke. Doznal je pa tudi cesur baje o vseh demonstracijah, ki so se vršile pri tej priliki proti cesarski hiši. Nadalje pripovedujejo listi, da jo cesarja globoko užalila gonja, ki se vrši zdaj na Ogrskem proti cesarski himni. Novi nemški poslanik na Dunaju. — Na mesto dosedanjega nemškega poslanika na Dunajskem dvoru je prišel grof Vedel, ki je bil dosedaj v Rimu. Nemški cesar v Londonu. — Dne 10. t. m. je prišel nemški cesar Viljelm na obisk svojega strijca kralja Edvarda v London. Sprejem cesarjev jo bil baje prisrčen. Vladarja sta se poljubila, cesar je poljubil tudi princa Wa-leškega prav prisrčno. Nekoliko drugače pa „poljublja“ nemškega cesarja — angležko časopisje. Večina njih se izraža jako mrzlo o obisku nemškega cesarja ter mu daje sebičen političen pomen. Nemškemu cesarju se očita, da je prišel v London — delat zdražbo mej Anglijo in Rusijo, ker baje ni po polit, intencijah cesarjevih, da Se med Anglijo in Rusijo ni prišlo do resnega konflikta. „Times“ kar naravnost svari pred nemškim zavezništvom, konservativni „Standard“ pa prorokuje osamljenost Nemčije v nedalnem času in ' pravi, da bo Nemčija s svojo škodoželjno politiko sama zakrivila, ako si bo Anglija poiskala zanesljivejših zaveznikov. Samo židovski „Daily Telegrapf-' svetuje, naj bi se obe državi vzajemno prizadevali, da se odstrani med njima vsako nesoglasje; a „DaiIy News“ pravi, da z Nemčijo nobena država ne more živeti v trajnem prijateljstvu, ker Nemčija tudi svoje najboljše prijatelje le izkorišča. — Boljšega sprejema nemški cesar res ne bi mogel najti nego so mu ga pripravili ti angleški listi. Bolgarska ministerska kriza. — Bolgarski knez Ferdinand je naročil Da-nevu, da sestavi novo ministerstvo. ltumunski kralj na Bolgarskem. — Te dni je obiskal Rumunski kralj na Bolgarskem bogarskega kneza. Kralj je bil povsod slovesno sprejet Atentat na belgijskega kralja. — V soboto se je darovala v Bruselju maša zadašnica po ranjki kraljici. Te maše se je udeležil kralj z družino in z drugimi dvornimi dostojanstveniki. Po končani službi božji se je peljal kralj, njegova družina in dvorni dostojanstveniki v treh kočijah domov. Kar ustreli nekdo trikrat iz revolverja na kočije. Jedna kroglja je razbila šipo tretje kočije, v kateri se je peljal veliki dvorni maršal grof Oultremont, ter odletela mimo grofovega obraza, ne da bi ga ranila. Kralj se je peljal s Flanderskim grofom in z njegovim sinom v prvi kočiji, v drugi pa sta sedeli Flanderska grofica in pa kneginja Elizabeta. Napadalec je nameril na drugo kočijo, v kateri seje ob drugih slovesnih prilikah navadno vozil kralj. Ker so pa konji začeli teft ravno takrat, ko je napadalec meril, zgodilo se je da je priletela kroglja v tretjo kočijo, mesto v drugo. Napadalca so navzoči policaji koj prijeli ter ga odpeljali na policijo, posadivši ga v neki voz. Združeni sili policije in vojaštva se je komaj posrečilo ubraniti, da ni razkačena množica ljudstva, ki je neprestano upila : Živio kralj in smrt napadalcu, napadalca na licu mesta umorih. Voz, v katerem so napadalca prepeljali na policijo, je bil ves preboden in porezan. Napadalec se imenuje Gennaro Rubinn, je 43 let star in je Italijan. Prišel je baje iz Londona v Bruselj nalašč zato, da bi ubil kralja Po poklicu je Rubino knjigovodja. Pri preslišanju je izpovedal, da je anarhist. Hotel je streljati na kralja že v cerkvi, ali ker se je bal, da ne bi zadel mesto kralja kakega vojaka, je to namero v cerkvi opustil. Ko so ga vprašali, ali ima še kakega tovariša, je rekel, da je bil sam. Drugi so potrdili, da so ga malo pred napadom videli v družbi z nekim drugim človekom. To mnenje se potrjuje tudi s tem, da niso mogli najti revolverja, s katerim je streljal, ter da je revolver p6-bral najbrže njegov spremljevalec ter ž njim pobegnil. Napadalec Rubino je služil svoj čas, v italijanski vojaški službi. Bil je tam narednik. Ali kmalu je postal hud nasprotnik vojaštva ter je začel pisati ostre članke proti militarizmu. Vsled tega in vsled drugih insubordinacij je bil obsojen na 5 let vojaške ječe. Vsled pomiloščenja bilje v ječi samo tri leta. Ker je pa dobil v ječi neko očesno bolezen, so ga oapu-stili od vojakov. Prišel je domov k očetu in k sestram učiteljicam. Doma v Bitontu, se je poročil z neko učiteljico, ki je izhajala iz neke blazne družine in je bila vsled tega sama na pol blazna Rubino jo kmalu zapusti in se poda v Milan, kjer najde službo pri knjigotržcu Trevesu Tu so prišli na sled neki njegovi goljufiji in je bil zopet obscen na 2‘/a leti ječo. Odtod je prišel kasneje v London. Tam je začel prodajati smodke, papir in druge take stvari. Začelo mu je iti še precej dobro, ali začel se je zopet baviti z anarhizmom in je kmalu prišel zopet ob vae. Potem so jo prodal italijanski vladi za ogleduha anarhistov v Londonu in je dobil baje od nje v pol letu 4400 frankov za ta posel. Kmaln so pa prišli anarhisti temu na sled in Rubinovo življenje ni bilo varno pred njimi, čeravno se je Rubino opravičeval, da je s tem denarom podpsral ubožne anarhiste. Rubino trdi zdaj, da je ravno zaradi tega napadel kralja Leopolda, da dokaže, da je ostal vedno pravi anarhist. Ustaja v Macedonijl. — Vodja Macedonskih ustašev, ki se nahaja zdaj v Parizu, je imel te dni pogovor z nekim francoskim Časnikarjem, kateremu jo rekel da se bo ustaja tudi čez zimo nadaljevala. Iz Sofije pa prihajajo glasovi, ki pravijo, da se na spomlad izcimi iz te ust^je najbrže bolgarsko-turška vojska. Novice. Nafi cesar bolan. — V četrtek so bile odpovedane na dvoru vse avdijence. Ta dan je imela biti vzprejeta od cesarja tudi deputacija ljubljanskega mesta, katera je imela prositi, da bi se olajšalo plačevanje 37» potresnega posojila. Cesar je ostal v Schonbrunnu. Muči ga revmatizem, pa ne tako, da ne bi mogel reševati državnih poslov. Umrl jc preč. mons. Frančišek Černe, kanonik v Trstu, v visoki starosti 80 let. Pokojnik je bil značajen rodoljub. R. I. P. Pokojni kanonik mons. Černe je, kakor poročajo iz Trsta, zapustil vse svoje premoženje za ustanovitev konvikta v Pazinu, kjer se bodo slovensko-hrvatski mladeniči vzgajali za duhovski stan. Imenovanje. — Za poštnega kontrolorja v Gorici je imenovan gosp. Peter Spazz»pan. Sho hlačevine, volnenih odej, kovtrov, sraje, boiubazevln. žepnih rnt ita. Goopode opozarjana izborno perilo, katero ze razprodaja 16®/« pod oeno, dokler je če zaloge. Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsnlkl. ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce Itd. Vse po najnižjih in stalnih cenah! Na željo se raspožiljejo usoroi požtnine prosti.