Hoelilobl. k. k. Hofbibliothek. "Wien V Gorici, 26. maja 1876. „So5a" izhaja vsak ietvrtek in velja s poSto prejemana all t Gorici na dom. poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta ...... 2.30 onovil omenjeno obljubo, na lastne stroSko vkupiti vinorej-skenra drustvu zemlji§ce za izgleden skupen vinograd. Tudi se je te g. zupann zahvaliti, da je blagovolilo Stverjansko staresrastvo pouariti druStvu 20 gl. Cc bi drnga zupanstva videla drustveno tertnico in dre-vesnico, gotovo bi posnemala Stverjanskega za napre-dek jako vnetega g. zupana. Danas bode tudi pobi-jal ta dopis zadnjega in dopisiiik bode pretiral navse straui; toda nie ne de; kajti komuv ni tc prav, naj pa dopisniku vzame ali inaso, ali pa sluzbo kar mu diago. Nasvetovalec, nil] sam sebe poduci govoriti resnico, da ne bode trebalo p retired. Sem man jaz kriv, da so zasluzili Brici grajo a Dornberzani t'.alo. Nikada se ne bodem bal grajati prej hvalevrednega, ako je potem zasluzilo grajo in narobe' se ve, da take haze yudi, kakor je oni, kojeniu s m jaz tern v peti, bi zeleli veduo le hvalo. Na dopis iz Stverjana ne odgovarjam vec, ker je Skoda krasti „Socia prostor. ___________ A. F., kraet. 12 Domberga, 18. inaja. (izv. dop.) PreteCeno nedeljo govoril jevodja slovenskega oddelka linetijske Sole gospod Povse v na§ej citalnicnej dvorani o vino-reji. Beci moranio, da je imenovani gospod govornik, da malo takih in tudi pravi st: i ovnjak v kmetijstvu. On je tako lepo in gladko govoril nad 2 uri, da se je prikupil vsem poslusalcem. Navadno kmetje ne poslusajo radi dolgih govorov, pa gospoda PovSeta bi bili poslusaK radi, ako bi bil §e vec casa govoril. Govor nij ostal brez uspeba. Slisal sem vec odlic-nejSih posestnikov in kmetov izreci, da se bodo koli-kor mogoce ravnali po casvetili gospoda govoraika in istina je, da so nekteri uze v teni tednu pretodili svoja vina, katera so iineli po starej navadi 11a dro 2ek, in da so se posluzili pri pretakacju tudi filtrir-nega aparaia. Po govora zbrali so se odlicnejsi Dora berzani okolo Povseta pogovarjaje se pri kozareu vina 0 knietijstvu; tudi napituic nij manjkalo vrleinu pro-fesorju, v katerib se je izrazala zelja, da bi nas ta gospod se veckrat po6istil se svojim pohodom in nas se dalje poducevai. Doruberzani so pokazali, da so re? prav ukazelj-ni. Se precej prostoraa dvorana bilajevkijub slabemu vremenu prav natlaLena; bilo se je se§lo gotovo nad 400 poslusalcev. ___________ Iz GerniC, 23. maja. (Izv. dop.) Nasa eitalnica jc zopet ozivela in nadejamo se, da ne bode vec za-dremala. Premestili siao jo iz kreme na neutralna tla in jaz menim, da je prav tako. Etcma ni v obce Danes je sabota, da se za jtttri klaja priskrbi; vse osnazl in pvi poslopju popravi: ti Luka mi popoldne vozieek umij, odpeljal se bodem jutri popoldne k oce-tn moje zene v ceSnje. — r^e prav, gospodar vse bodem storil" odgovoril je Luka, ter s neizmernim ^eseljem Zaliko pogledal, nadejaje se jutri presrenega dneva. Potem odide vsak na svoje poslovanje. Seve-da je bilo delo danes obeh zaljubljeucev le povr§no. Le §5inkovec ju je veckrat iz samisljenja zdramil se svojim kiepkim nC/n\W Ko vecer solnce zajde in je uze tudi vecerja bi-la povzita, si je Luka nabasal se pipo svojo, toda danes pocasno, da je gospodar se svojo soprogo v spal-nico od§el. Marjeta je omivala pobiStvo; Zalika pa je popravljala kuhinjsko posodo. Tiho je zapustil Luka sobo-in ravno tako bitrc je smuknil skoz duri v kahinjo, da si pipo naige, — Zalika mu goreto tre-sko poda, a Luka jo tako rahlo prime, da mu pade iz rok ter vgasne.— Hitro kot blisk se je vr&l dm-gi poljub-in za njim prisreno: nLabko noc!- — V tej nepopisljivi sreci korakal je Luka proti gumnu. Tam se je zaril, kakor navadno, v ovsenico z goreco SsA$% da bi ga Scinkovec za rano zopet prebudil. V svojej sreci je zdihoval: „Kakor si bil ti Sfeinkovee zjutraj srecen, tako sem bil jaz ves dan in morebiti niti prav primeren, niti prav dostojen kraj za naroduo ognjisce, na katereui treba netiti ogenj rodoljubja, o-mike in napredka. Kder je pa v vasi veL ki^marjev, kateri so sicer vsi vec alimanji*odoljubje, zraventega pa tudi vsi ljudje s prirojenimi in prigojenimi sla-bostimi, tarn je narodno ogujiSce, v krrmo postavljeno, v vedni nevarnosti, da se podre. Verjemite mi, da je tako! Xa&i gospodje duhovuiki se zdaj tudi vrlo zanimajo za citalnico in skrbe da se postivi natrdue noge. Tako prav; a od druge strain rreba tudi Ci-stega, rodoljubnega delovanja— brez postranskih, se-bkuib namer in vse pojde dob.o! Beseda pveteklo nedeljo se je v obco zadovolj-noat obuL'ila. Posebno pohvalno nior»m otneniti go-spoda pevovodja V i c i e-a in na&e vrle n-gbscurke gospe K a n c 1 e r-jeve; prvi in druga sta vse storila, iia so se pevski zbori vbrano in z obcutkom pcli in da se je Saloigra nTo sem bil jaz"* tako gladko in namviio vrsila. Pevski zbori so se morali skoro vai puimvljati. Pri igri so sodelovale gospa Kancler-jeva (Barba), gohiwdicna Brankovie-eva (Lena) ingospdetia Viktonja Lekinova (Poiona); vsaka je zasluiila svoj vencek; a katerej bi najlepsega ilali — tega ne po-veino, ker se bojiuio zamere. Gosposti. »Se dve gospodieni Maiti-jevo iz teste in Faganelovo iz Oseka moram spodobno pohvaliti, da ste se lotil' vsaka svoje tezavne deklamacije. Deklamaciji ste bili prav dobro zbrani in sto nam porok za dober okus obeh gospodiein, kateri ste z giadkim deklamovanjein po-kazali zraven svojega veselja do krasne te umetnosti tudi izvisten spoinin. Besede se je delezilo lepo Stevilo goriske in aj-dovske gospode. Domaeih ni bilo toliko, kolikor bi clovek inislil, da se jih mora nabrati vkiaju, kder se fyutetvo ponasa z naroduo zavednosrjo. ^ekatere 0-pazke si pridrzujem za primernej^o piiliko. Tudi pri nas je slabo vreuie veliko Skode nare-dilo; posebno burja je po Utah in sadnein drevji tako neusmiljeuo razsajala, da se nam ni trie dobrega na-dejati. Rev intezav nam uze tako ne nianjka; kaj bo? V Biljani na Brdih, due 22. maja. (izv, dop.) Kar smo u^e preteeeno jesen leleli in tudi pin-sili, da bi namrec imeli tudi mi doljni Briei cast, pvi i.as kn»etijsko predavanje slisati; reSila je si c. kr. kmetijska drii^ba naSo pro§ujor ter nam je poslala vr-lega gospoda profesorja Pov§e-ta, kteri nam je prav po domace razlagal 0 poletaem ravnanji z vinom, ozi-raje se na izgojo mladcga vina. Da smo mi Brici posebno blizo laSke meje bivajoCi, Se veliko zadej mi-nio iiaSih sosedov Ipavcev, posebno Dornberzanov, mi bode vsakdo pritrdil, ce je le seznanjen z dezelnimi razmerami in ce je posebno znami, prostim Ijudstvom, imei priliko obcevati. Kdo ne v6, da s$no v vsakem obziru, du§evno in i&aterjalno veliko zanemarili inza-ostali. V kterem jeziku se pa clovek najloze izobrazi, de ne v svojem maternem, po naravi priljnbijenein jeziku? &alibog, da imamo veliko takih niej seboj, ki svoj materni jezik, t. j. slovenski, izdajajo s tern, da se sramujejo slovensko govoriti. Za splosno povzdigo omike pa so nam neobhodno potrebni narodni u&telji, kojih je pri nas prav malo, da skorej celd nicv Sker-beti bi morala Solska oblast, da bi vsaj ob italjanski meji nastavila narodne slov. ucitelje, da bi uze zaOa-sa branili in tudi ce treba izkoreninili morda uze pri-klateno tujScino. Za danes bo dovolj tuliko; prihod-njic bom se kaj vec o tem govoril. Tedaj pristopi-mo k naSemu prvemu predmetu. Predavanje je bilo v g. J. Vendraminovi dvorani in sicer pricelo se je ob 4. popoldne. Do te ure navadno po vseh vaseh popoldanske molitve koncajo, tedaj se je bilo nadjati veliko ljudstva, tembolj, ker je dvorana velika in prostorna, in bilo je tudi lepo Se srecneji od tebe, ker poljubii si bil ti le sanio en-krai, jaz pa ve5krat.M — Zbudilo ga je iz teh srec-nih sanj piskanje ua pero, katero se je proti gumnu blizaio-ter hitro vtihnilo. Na potu proti gumnu se zaiudi eden dedkov rekSi; Luka je gotovo bolan; vsaki vecer je bil on prvi in danes pa spava? — Na to pravi drugi: „$inoL je bil ves pobit, ves zamis-Ijen; gotovo ima neko skrivnost. katero nam naznani-ti nece," — wLuka!" — je zaklical tretji: rDa te grom, zaspanecl-vsaj r.ijsi kuva-ali jazbec, da tako zgodaj v tvojem bilogu hrftkl* — ,Cakajte tovarsit dasiravuo me danes dremalca sili. bom vendar z va-mi SeP-se je oglasii Laka. — Zakrozili so decki med tem „nezakonska mati*4 milosrenona hru^kova peresa. — A ravno to je Luku privabilo vroce soke; zalosten in pobit se je podal v koio svojih tovarisev.—Cei vecer je bil nekako tih, zamisljeu- in tudi na peresu n!j zazeljenga glasa najdel, kakor da bi bil vedel, da bode jutri zanj osodepolu dan, — Decki, opazivsi to. so so se razali rekoC; ^Lauko noc! Danes nrjmamo za-nimivega vederat" — nLahko nocl*4 je rekel vsak svojemu tovarisu-Luka ^e je podal zopet na gmnno sladko pocivat. — vreme. Govor je trajal coz 1 1/2 U1'0» v kojem smo imeli priliko obcudovati zgovoniost omenjenega gospoda. Dasiravno je bilo §e precej ljudstva (okoli (2D0-300 poslusalcev), vendar smo pogresali nektere odlicne posestnike iz bliznih vasi, kteri mi ne bodo zamerili, ^e jih pokaram, da niso so udelezlli vele-vaznega poduka. Ba§ iz Ipavskega smo videli nektere gospode mej nami; zakaj pa ne domade posestnike? Nadjam se vendar, da pri prihodnjem predava-nji, ki bo gotovo septembra meseca, kakor je sam g. Povse nekterim gospodom obljubil, ne bodo izostali. Po konCanem govoru bili so razni razgovori 0 raznih kmet. zadevah itd. in zadnjic se je priblizala ura odhoda. S tezkim sercem smo se poslovljali o«l g. P. in njegove druzbe. Naj tedaj tukaj javno izre-cem g. P. prisrCno zahvalo za njegov trud in pristav-ljam zeijo, da bi nas gotovo prihodnjo jescn obiskal in nas 0 ravnanji z ino^tom ]>oducil. SlednjiC prosiui tndi, naj bi tujei ne zameiili.ee so videli kakSuo na-pako mej nami, uuipak oprobtiii idagovoljno iu ne pre-zirali moje zgorej oiuenjene opombe, da smo Se neomi-kani. Da se zopet vidiiuo prihodnjo jesen! F. kmctovalec. Iz Krasa. 16. maja. (kv. dop.). Od 6. t. m. imamo kaj neprijetno vreme, mrzlo je kakor o bozi-cu. Vihar in inraz sta veliko §kodo napravila, in sicer ua trtah- in sadnih drevesih. Pa kaj, ako popolnoma utihue in se razjasni, gotovo nam bode slana vse pe-brala in pokoncala, ker gore so vse pod belo odejo, kakor po zimi. Nij ga sliSati Skrjanceka pod milim nebom in tudi slavcek je utihnil v zelenem gaju. — Pa kaj, dragi mi eitatelj, pridi v crkev svetega Jur-ja v Komen, in slisal bodeS tain take slavfike, kakor je nisi slisal v tvojem zivljenji. Primaruhat nevem kako je mogoce, da stari slavec se svojinii mladici tako zanimivo*prepeva da more eioveka kot vila pev-kinja ocarati in ga k sebi privabiti. Prosim te, ako te petje veseli, pridi k sv. nia&i v Komen, tarn bode& gotovo kaj lepega slisal, Vendar, ako imaS kaj mu-zikalnega sluba, pusti doma tvoja uSesa, drugace se ti kaj cloveikega pripeti. #al mi je, da moram staro pokveko primerjati ljubemu slavceku, da jo ne primerjam kakej sovi, gotovo boijega ne zaslu^i. MaMevanja vredna osoda, kam si ti pripravila jako vrle moze, ki so nekdaj bili v Komnu? Solzi se po spoStovanja vrednem g, Piano-tu in po druzih tudi vrlih raozeh. Pa kaj ti po-maga se solziti, kar si zelela, to si dobila. Pradal bodei, dragi Eitatelj, katn so pa pri&li pevci? Pevci so Se vedno v starem druStvu in se Se vedno po domace vesele, ter kako staro pa tudi novo zakrozijo, da je.veselje. Pa kaj cem o tem pisariti, saj, mislim, da je svet ute od nekdaj pozna. Tudi g. B. je svetu dobro znan slavec; on uri svoje mladicejn je petja tako uci, daje strah slisati. Mill Boze ? Clovek bi veckrat ne vedei, ali je v ve-zl bozji ali ne, ko ne bi bozjega namestnika pred ol-tarjem videl ia slisal. Prosim te dragi g. mojster, ne moti vi§e Ijudi v veii bozji s-tvojimineumnimi kom-pozicijami, pusti je, naj pobozno svoje molitve oprav-Ijajo, po tem ti bodem rekei, da si dobra, poStena ausa, Prijatelj lepega petja. Na RraSii, 20. maja. —Kedor koli je bil 16. in 17. maja t. 1. v Sezaui, moral se je v resnici srfi-no vesditi s tamosnjimi vrliuii domacini in njihovim visokim gostom. Tako lepih dveh dnevov nij nasa stolua vas 7. lepa doziveia. Po dolgeni, slabem vremenu je i&to nebo bilo jej milo. Bila je birma. Pred visokim zeleuim slavolokom na tomajskej cesti, nad kterem ste vihrali vrh napisa: „Tebi, ki si nasu dve krasni slovenski in ena avstrijska zastava, pricakova-li so naCeluici sezanskili javnih uradov z neizbrojnim stevilom razuega ljudstva visjega pastirja, preuzvise-nega vladiko Jurja dr. Dobriio, Pozdravljenje je bilo sijajno, kajti uz stre\jar»je topiCev, uz zvonenje zvonov in uz sviranje dansko—tomajske narodne bande sprem-Ijevale so mnozice svojega najvrednej§ega domovine sina skozi drug slavolok meju zupauijskim in glavar-stvenim uradom v toinosnjo cerkcv sv. Martina pomo-lit se najvisjemu bitju. Tudi ta slavolok je bil spodobno z raznimi zastavami in z napisom: „svojeinu pa-stirju pokoine ovcice" ureSen. Zvecer pa napravili so Sezanci dobrovoljno krasno bakljado svojemu narodne-mu viadiki. Sviranje desi-t moz dansko—tomajske bande, streftanje z moznarji, izbrano petje sezansko — opensko—proseSkih pevcev in veiikanski kres na gori Planini, vse to je velicalo izredno slovesnost. Gromo-viti zivio klici i/.vabili so visocega gostr* na okno, ki se je gauotim sreem s kratkimi, ali krepkimi beseda-mi /ahvalii za tako cast svojim pokornim ovcicam. V sredo popoldne napotil se je slavui domoljub, najveci primorski podpiratelj uceCese mladezi skozi Lipieo iz Sezaue. Trikratni gromoviti zivioldici doneli so mu iz stoternih gri v slovo pri dveh visokih zelenih obe-liskih, njemu v slavo povzdignenih na dunajsko—tr-zaskej cesti tik LorenCeve hise, vrh kterm ste plapo-lale lepi sloveuski tromastnici. Radost sa je brala visocemu gostu na prijaznem obrazu in odpotovavSi zahvaiil se je gauotim sreem sezansfceimi vrlemu obCiastvu. Iu ko je odsel, je g^- 35 tovo vsaki iskrenim srcem mu zelel, da bi ga nam ljubi bog se na muogo ia mnogaja leta pozivel; in Sezanci so lehko ponosnj na to, da znajo castiti one moie, ktere cast in slavo zasMe. ziveli t Drugi. Iz Kobarida, 14. maja. (Izv. dop.). Dobro je danes k nam do§el g. Kuralt iz Gorice. Kakor bi bil vedel, da je ta dan blagoslovljenje novih orgelj, ponudila se mu je priloznost, vkljub ze!6 slabemu vremenu, obilno zbranim kmetovalcem o pri nas zaue-marjenej sadjereji govoriti. ^osluSaJc^je^Wlojnno^ go iz Kobarida in okolice, morda pa tudi mej iemi Se marsikter starokopitne2. ki misli: kaj te novice, morda ne znam jabelk in hru§k jesti ? To gotovo, ali vevuj mi, da jablan iu hru§k in &e celo gojzdov od-gojevati ue znas. Casi posebne rodovitnosti so minu-li, ker je zemlja uze proved izserkana in nobenega 2ive2a iz tvojih rok ne dobiva. Vsakdo bi rad obilno in kaj dobrega pridelal a brez truda in muje ne bode nikdo tega dosegel. Zemlja ti bode le tafias obrodila, ako jo pridao gnoji§ in obdelujeL, in vse to po praviiu. V tem zmislu je tudi g. K. govoril o sadjereji. Bazlagal je zaeetno odgojevanje dreves in 'razlicne na-ciue cepljenja, govoril o cepilnem vosku, presaje-nji, okopavanji in gnoienji dreves; in povdar-jal lepo prikodnost—kupcije se sadjem, omentv&i Phi-loxero. To drugej strani je pa navajal napake, ki se delajo pri sadjereji. Pazljivo so uazoci posluiali bese-de o prakticnem ravnanji se sadnim drevesom. Konec-no omeuil je tudi auSilnice, ktero je bil v modelu 'se seboj prinesel in ktera je sploh vsacega zanimala. 0, zupan je marsikaj iz govora g. K. tolmaCil, in tudi namen Sols, verta pojasnil, ki nij le Kobarid-eem, ampak eelej okolici v korist, ker iz tega se bo-do doMvali divjaki in pozlahtnjena drevesa po prav nizkej ceni. Sadjerejci na noge! Casi so slabi! Pomagajte si do blagostauja, kakor druge obcine, ki prodajajo i;a 5~.io.000 gl. in §e vec vsako leto sadja. Pri nas je zemlja za sadjerejo kakor vstvarjena; razdelite ob-Ciuska zemljiica in ne odlagajte. Cas je deoar! Iz Kobarida, 22. maja, (Izv. dop.) DanaSnji dopis priceti moruin s tern, da odgovarjam Tolmin-skemu dopisuiku in mu stvar nekoliko pojasnim. Meni se dozdeva, da je pisatelj onih vrstic moj dopis le povrSno precital; ako bi ga til bolj natanko progledal, ne bilo bi mi treba danes zopet s to stvarjo Soeine citatelje dolgocasiti. Oeita mi dopisnik slab spomin in nedoslednost, ker sem v mcjem dopisu v 18. §tev. Soce prenatancuo opisal osebo, kterej sem nektere slabosti ocjtal, opiraje se na moje besede, „da hofiein posamezne pregrehe ne navajaje gresnikovo ime ob svojem easu nepristransko narisati.4 Jaz sem inrekel, da se bodem tega praviia samo pri Tolmincih drial, nikakor pa ne pri navajanji slabostij druzih, ktere narodu Skodujejo. V tem toraj ne vidim jaz nobene inkonsekvence. Pa tudi, ko bi bil sploh obljubil, da ne bodem imen objavljal, bi ne se mi mogla ocitati nedoslednost, kajti vue redkih slucajih veljajo izjenie* — Dopisnik pravi, da prepovedane igre nijso narodu §kodljive, s tem pa dokazuje, da iivljenja ne pczna. Jaz sem videl u2e muogo zalujocih mater, in mnogo nesrecmh otrok, ktere je ofietova stra«.t do prepove-danih iger pripravila v najveco revgcino in obee zuano je, da strasten igralee nij §e nikdar bil priden in varcen gospodar, ker on dobifiek in veselje tarn iSce, kjer ga nikdar ne bode naSel. — On mi na dalje svetuje, naj bi ob euem v Kobaridu in Tolminu po alphabetu navajal vse, kar jih je graje in karanja vrednih. Pisal bodem, kakor se bode meni potrebno in primerno zdelo. Konecno AoUi me §e, da jaz o-vajam. Gospod! jako se motite, kajti ovajanje nij bila nikdar moja navada. Cudim se, da vi med vase prrjateije celd ovaduhe Stejete. To vas lepo ozuaduje. Jaz tacih ljudij ne niaram videti in tudi tacih ne, kteri ovaduhe m svoje prijatelje imajo. Da je moj namen Cist, v tem me potrjujejo nepristransko sodeci moije. Jaz bieam slabosti, ktere narodu Skodujejo, nikakor pa ne privatnih, ker teh ima vsakdo ved ali manj, posebno jo pa rad onim osebam zagodem, ktere bi morale biti izgled izglednega poitenja in lepega obnaSanja. Pribiiiuje se zopet das de^elnozborskih volitev. Ka§e Ijudstvo ne spoznava le va^nosti volitev v javne zastope iu ne ve, da je kolikor toliko njegov blagor od teh odvisen. Sicer kprevidi, da pridne roke in prebrisana glavica v hiSnem gospodarstvu dokaj velja, a tega nij Se premiSljalo, da kakor je treba v posa-mezui hisi priduega, vardnega in razumnega gospo-darja, tako tudi v javoih zastopih nesebienih, mar-\jivih mo^r kajti v teh zastopih govori se o eestah, Solah, davkih, prikladih, pravicah in dol^nostih drzav-yanov, aplacati morajo vse lekmetski zulji. Ijudstvo; pri nas navadno prav pridno dohaja na voliSee v Tol-min in mislil bi eiovek, da zavedni Tolminci, ki dobro poznajo pomen volitev, nasvetujejo volilcem same do-morodne in neodvisne mo^e, kakor§nih potreba, a moti§ se, kajti tam je narobe svet in vsaj tudi diu-gaCe ae morebiti. Mnogiw ToJmiuceia vselej njihcvft volja obvelja, a volijo se kousekventno le c. k. urad-niKi, ktere oni priporocujejo. Nij toraj cuditi se, Ce drugod o nas tako slabo misle, kakor je v resnici. Uzrokov poznam mnogo, a tukaj naj navedem samo to, da politicni uradniki imajo le iz prej^njih easov na Tolniinee kat' exohen poseben upliv, kterega se neodloeni oportunci ne morejo otresti misled, da roka roko umije, to je „da»es jaz tebi sluiim, jutre pa ti meni ne bode§ odrekel svoje pomodi". Nekateri Tolminci boje se namrec, da bi se c. kr. oblastnije v druge kraje prestavile, radi tega vanijcjo se zameriti se uraduikom. Hinc illae lacrimae I vidiS dvagi cita-teljr Takim Tolminceni-je-potem takem u2e prirojeno, da se vsacemu vklanjajo, ki ima nekaj veljave v elo-veiki diu^bi, ali §e kod drugod. Oni so omabjjivi, kadar treba odloCno postopati in regno besedo izpvo-govoriti, Taki molje vodijo naSega kmata, in nij 6u-diti se, kajti naS kmet Se jako malo poducen vkloni m jezicnemu sofi^mu ali.pa marsikter tudi nekojhn tolininskim ciuim hukvam. S kratka zavezan je po teii crnih bukvah marsikter, in plesati mora tako, kakor mu gospodar zagode. Zviti Tolminski politikarji ne pomislijo, da pri-porocevaje uradnike pri volitvah samirn sebi naj vece spricevalo uboStva dajejo, in da s tem narodu in de-Mi Skodujejo, kajti uradniki so odvisni od diiavet od vsakdanjega miuisterstva; danes veljajo ali dikti-rajo se jim ti-le principi, jutre drugi; ce tudi mu bije svce za narod, ne more mu tako pomagati, kakor bi moral 0 doslednosti tacih zastopnikov nij mi tukaj govoriti; slisali liijsino dozdaj Se nikdar, da bi bil uradnik svoj mandat polo^il, ako je bil v nasprotji se svojini preprifonjem in neinara tudi se svojiiui vo-liki. Skoro vsacemu uraduiku je ijuMi njegov kruh, kakor narodov blagor; s poslanstvom vroci se mu samo srcdstvo, da zamore v svojej karijeri naprcj splezati. Mi hoJicmo imeti svoje pravico, ker nam po zakomi gred6, a nocciuo je kot darilo, ker smo se \)0 vladuih vetrovih sukali. Tako dclovanje in obnnSauje demoralizuje na§e Ijudstvo, in to moramo odslej mi odstraniti. Kdor ne more in m sine po svojem pre-pricanji z duSo i telom za narodov blagor delati, ta naj se ne vsiluje v javne zastope. Tacim in cnacim naj bode v izgled oni slovenski uradnik, ki je sedel vsa leta tiho v zboru, ce tudi jo bil narodnjak; a ko so ga hoteli zopet voliti, rekel jim je, naj ga puste raji na tihem delati za narod, ker on v zbornici ne more nic koristiti, kajti dvema gospodoma ne more se ustreci. tz Kopra* (Izv. dop.) V zadnji SoM leti sum Va§ega terzaSkega dopisnika na uciteljiscne ucitelje, kakor da bi oni kake zmesujave pri 14 dni trajajoiem izpitu krivi bili. Dollnost mi je to sumnjo nekoliko od omenjenib uC-iteljev euergicno odbiti. Vsak zavod mora v pni vrsti dobrega vodja imeti, ce tega ni, gre vse narobe, na6e uciteljiSce ga hvalaBogu ima: dalje mora vsaka §e tako mala skupScina tudi dobrega, iz-vedenega, parlamentarnega, postave poznajocega pred-sednika imeti, — no ravno tega je pa pri izpitih manjkalo. Dosedanji predseduik izpitanj za ljudske in me&anske §ole je tukajsnji vodja gimnazije z ime-nom Babuder — si est nomen omen, je Babuder— in res je ta mo2 ze pred nekoliko casom norei. Sve-tovali bi mu, da bi prostovoljno na to slavno sluzbo kot predsednik resigniral, ker ji ni kos; ko bi pa tega ne hotel storiti, naj bi se pa slovanski ucitelji ne hoteli pod njegovim predsedm§tvom kot komisarji udeMevati, in naj bi to kot glavni vzrok pri odpovedanji navedli. Slavno Solsko nadzorstvo bo pa tudi gotovo na to gledalo, da se v prihodnje ne bo moglo zoper izpitno komisijo govoriti, to je, da se komisija ocisti. 12 SlOVenskega Stajerja. dne 21. majnika.— Dne 10. maja, kakor sem uze v zadnji »Socia pove-dal, je zborovalo „savinjsko ucit. dru^tvo" v Mozirji. — Akopram je Jupiter pluvius u^e 14 dnij izlival na nas se velikira §kaiom, se je ipak zbralo na ve6er ove-ga dneva 12 narodnih uciteljev v Mozirji.— Po otvor-jeni seji je predsednik prestopil na dnevni red. Sle-dila je volitev novega odbora i voljeui so bili stari 1 1 ° za Liscenje krvi. « 1 * 1 e (3 j Hofinanova Odontina 1 > proti bolesti zobov. Najbujia in neprejenljiva bo- ^1 IeCiua jenja precej, ee se eno kapljo tega leka \* I « vlije na bombaz ia dene v votel zob.- la Edina zaloga vsakovrstnih minerat- \skih voda in shdecih poselnih lekov: \Jk Absent Montovanov iz Benetek.—Prava Mag- I « nezija anglezka Henry-Krogljice Blancard in Val 1 J let .—Zobna zmes Pfeffertoanova. Popp, Suin de Bnotemart.— Arabska Revalenta v prahu iu tcstu — Pmh za olajianje prebavanja Sr Golis-ov.— Pastilje Vichy Bilin, George. Milo iz zelisfi Bor-chard-ovo. GHcerina Hoffman.— Mesni ekstrakt Liebigov in vsakovrstna homeopaticna zdravila. \Ng Travniku prva lekarna sem od \skqfije. Lasfcnik, izdavate^ ia urednik; VIKTOH DOLENEC. -s- Tiskar: MAILING t Gorici.