Testnik. Učiteljski dobrotniki. »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« na račun pokroviteljnine 100 K; »Posojilnica v Radovljici« 40 K; g. dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju, 10 K; g. Janez Klemenčič, c. kr. poštni blagajnik v Rudolfovem, 3 K; g. Vinko Hudovernik, gostilničar v Radovljici, 5 K; g. F. Roš, posestnik v Hrastniku, 5 K; g. Anton Cvenkel iz Št. Petra v Savinjski dolini, 5 K; Posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo v Starem trgu 40 K. Čekovni promet učiteljskega konvikta. (Letnina za 1905.) G. F. J. Tence, nadučitelj, gdč. Ida Posega, učiteljica in gdč. Valerija Košir, učiteljica pri Sv. Križu pri Trstu; g. Leopold Furlan, nadučitelj, gdč. Ida Vergna, učiteljica in gdč. Karla Gostiša, učiteljica v Št. Andrežu pri Gorici; g. Ivan Dremelj, učitelj na Polici; gosp. Janko Rudolf, nadučitelj v Št. Vidu pri Vipavi; gosp. Radoslav Knaflič, nadučitelj in gdč. Ivanka Sch\varz, učiteljica na Gorici. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz Št. Viške gore v tolminskem okraju kolekta št. 1 (16 K 20 h). Ta kolekta se je odposlala šolskemu vodstvu na Bukovem. Seja deželnega šolskega sveta za Kranjsko se jc vršila 11. maja 1905. Imenovanje suplenta Vincencija Levičn i k a pravim učiteljem na komunalni spodnji realki v Idriji se je potrdilo. — Nadučiteljem so bili imenovani učitelji: Mihael Poklukar na ljudski šoli v Št. Jakobu ob Savi, Ivan Perko v Zagradcu na ljudski šoli v Suhorju. — Premeščeni so bili: Franc Mlakar iz Ribnice v amartno pri Litiji, Matilda Gorjanec iz Koprivnika v Srednjo vas pri Kočevju. Stalno so upokojeni: Nadučitelj Matija Rant v Dobravi, učitelj Gustav Grossmann v Matenji in učiteljica Ana Praprotnik na Primskovem. Učiteljske vesti z Goriškega. Stalno so nameščeni: nadučitelj v Ozeljanu Josip Urbančič za nadučitelja v Biljah, za učitelja-voditelja v Gabrijah pri Ajdovščini Josip Bric, za učitelja-voditelja v Vrtovinu Frančišek Z o r n ; za Lokve Jadviga Strel in za Plave Anton Musič. Stalno so tudi nameščeni: Josip Drovenik v Renčah, Makso Kuntih v Solkanu, Angela Šusteršič v Rihenbergu, Rožica Bizjak v v Dornbergu, Franja Krajnik v Kanalu, Zofija Vilhar v Mirnu, Katarina Bostjančič na Dolu, Ernesta Blažica v Grgarju, Ljudmila E^ržen v Ozeljanu, Marija Kovačič v Ročinju. Iz II. plačilne vrste sta se premaknila v I. Frančišek Vilhar in Ivan Zorn, iz III. plačilne vrtte v II. pa Anton Krmac, Rudolf Vižintin in Josip Bitežnik. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za Ijudske in meščanske šole v Gorici so prebili izpit usposobljenosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom gospod Anton Nerat iz Šoštanja, Štr.; s slovenskim učnim jezikom gospodične: Marija Blažič iz Kala, btefanija Marinšek iz Opčin (nemščina kot predmet), Amalija Martelanc iz Proseka (nemščina in italijanščina kotpredmet); Ema Tirlik iz Št- Jerneja na Kr. (nemščina kot predmet) Z nemškim učnim jezikom gspdč. Renata Kinsele iz Škofje Loke in Marija Ratzenbeck iz Trst. Okrajna učiteljska skupščina za novomeški okraj bo letos dne 1. julija ob 9. uri dopoldne v dekliški šoli v Novem mestu. Okrajna učiteljska skupščina za krški okraj bo letos dne 8. julija v Radečah. Poročil se je učitelj-voditelj v Rodiku, gospod Anton Gregoretič, z gospico Marico Ropotčevo iz Rodika. Cestitamo! Lep zgled. C. kr. okrajni šol. svet v Krškem je sklenil v svoji seji dne 15. t. m., da bo odslej dopisoval vsem šolskim in drugim oblastim izključno le v slovenskem jeziku. S tem umestnim sklepom je dala imenovana korporacija vsem drugim okrajnim šolskim svetom lep zgled, ki ga naj pa tudi posnemajo! Ljubljansko učiteljišče. Čudni glasovi se širijo po deželi o ljubljanskem učiteljišču. Katehet Kržič, ki nikakor ne more pozabiti, da je imel svoje dni prvo besedo v nunskem samostanu, ima baje tudi tukaj odvažen glas. Nemara bi rad napravil iz tega važnega učnega zavoda nekako podružnico nunske privatne preparandije. Sedaj je dognal, da je dalo napraviti ravnateljstvo na hodnikih moškega in ženskega oddelka velike inotne šipe, da ne morejo grešne oči kandidatov in kandidatinj gledati s tega kraja na oni kraj in z onega kraja semkaj. Dolgo vrsto let so trpeli brezvestni ravnatelji, da tuintam pogledalo kako mlado oko preko širokega dvotišča. To je bil seveda tudi vzrok, da so prihajali iz ljubljanskega učiteljišča sami duševni slabiči, a Kržičeve inotne šipe bodo sedaj razbistrile duhove in očistila srca, da pride tudi kranjskemu ljudskemu šolstvu slavna in velika doba. Čemu vsi dosedanji napori! Motne šipe, to so rešnice šolstva! Ali bi ne bilo mogoče, postaviti po sredi dvorišča visok, neprestopen zid, da bi še rnisli ne mogle preko njega? In ali bi prečastiti gospod katehet ne mogel izposlovati — saj je član deželnega šolskega sveta! — da bi postavili v disciplinarni red določilo, da bi nosili vsak kandidat in vsaka kandidatinja povsod in vedno na očeh zaslonke, da bi ne greševali s pogledi in tako ne kopali grobu nesrečnemu kranjskemu šolstvu? Morda glede tega lahko kaj koristnega ukrene tudi prihodnja deželna učiteljska skupščina. Stvar je jako važna in dalekosežnega pomena. To tudi zato, ker so motne šipe na hodnikih Ijubljanskega učiteljišča za izobrazbo učiteljskega naraščaja gotovo večje važnosti, nego k n j i ž n i c a na istem učiteljišču, ki je stara, silno stara in tako pomanjkljiva, da nima morda nikjer enake. Zato je gotovo jako koristno in hvalevredno, da izdaja ravnateljstvo denar za Kržičevo mračnjaštvo. Knjižnico naj še nadalje razjedajo molji ! XLI. redni občni zbor ,,S!ovenske Matice" se vrši v sredo, dne 7. rožnika 1905, ob šestih popoldne v veliki dvorani »Mestnega Doma«. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 31. velikega travna. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1904. (Računski sklepi in ostali računi so gg. društvenikom v pisarni na ogled in jim bodo pri občnem zboru samem tiskani na razpolaganje.) 4. Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9. lit. a) dr. pravil.) 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1905. 6. Dopolnilna volitev društvenega odbora. Po § 12. društvenih pravil iztopijo letos iz odbora gg.: Finžgar Frančišek, Grasseli Peter, dr. Lesar Jožei, dr. Murko Matija, Pajk Milan, dr. Stare Jožef, Svetec Luka, Tavčar Alojzij, f Vavru Ivan in Zupančič Anton. Razen njih bo občnemu zboru danes izvoliti mesto izstopivšega dr. Karela Glaserja še enega odbornika za dobo treh let. V odboru pa še ostanejo gospodje: Bartel Anton, dr. Detela Frančišek, Dimnik Jakob, dr. Gregorčič Anton, Hubad Frančišek, dr. Ilešič Frančišek, dr. Janežič Ivan, Koblar Ant., Kostanjevec Jožef, Levec Frančišek, Majciger Ivan, Novak Frančišek, dr. Opeka Mihael, Orožen Frančišek, Perušek Rajko, Pintar Luka, Pleteršnik IVlaks, dr. Ppžar Lovro, Senekovič Andrej, dr. Sket Jakob, Hušnik Ivan, Šubic Ivan, Šuklje Frančišek, dr. Tavčar Ivan, dr. Ušeničnik Aleš, Vilhar Ivan, Wiesthaler Frančišek, dr. Zbašnik Frančišek in Zupančič Vilibald. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zoget voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listki nenavzočih društvenikov. 7. Posamezni nasveti in predlogi. (Kdor želi v smislu § 4. lit. a) društvenih pravil staviti kak nasvet, ga mora po § 2. lit. a) opravilnega reda predložiti odboru in storiti to vsa do 31. vel. travna 1.1., če hoče, da pride v občnem zboru na razgovor.) Poučni izlet učiteljiščnikov iz Kopra. Četrtoletniki iz Kopra so napravili pod vodstvom prof. Spintreta poučni izlet na Kranjsko, in sicer so prepotovali vinorodno krško okolico. O važnosti takih in enakih izletov ni treba govoriti. Žal sarno, da se učiteljišča, ki vzgajajo slovensko učiteljstvo na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem, ne potrudijo, da bi tudi svojim gojencem, oziroma gojenkam prirejala vsako leto take poučne izlete. Teorija o nazornem pouku je lepa, a še lepša je praksa! To je vse kaj drugega kakor Kržičeve — motne šipe ! — Učitejstvo kranjskega okraja je imelo dne 11. tega meseca v Šmartnu pri Kranju hospitacijo. Nastopil je gosp. dučitelj Fr. Rojina ter z učenci III. razreda pokazal svojo riletodo pri pouku petja (Gozdič je že zelen). Zbralo se je 36 učiteljev in učiteljic iz domačega okraja in trije gostje, med temi en neučitelj. Zbrani smo pazno poslušali nastop, ki je bil za vse dokaj zanimiv. Po odhodu otrok je otvoril navzoči g. okr. šol. nadzornik F. Kalinger debato o nastopu, izpregovorivši sam nekoliko opazk. A razvila se ni nikaka debata, to pa največ zaraditega, ker se ni hotel nihče podati v nevarnost, da bi bil pozneje zopet raztrgan v »Slovencu« ali »Laibacherici«*), kakor se je to primerilo nekemu..J