Testnik. Učiteljski dobrotniki. »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« na račun pokroviteljnine 100 K; »Posojilnica v Radovljici« 40 K; g. dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju, 10 K; g. Janez Klemenčič, c. kr. poštni blagajnik v Rudolfovem, 3 K; g. Vinko Hudovernik, gostilničar v Radovljici, 5 K; g. F. Roš, posestnik v Hrastniku, 5 K; g. Anton Cvenkel iz Št. Petra v Savinjski dolini, 5 K; Posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo v Starem trgu 40 K. Čekovni promet učiteljskega konvikta. (Letnina za 1905.) G. F. J. Tence, nadučitelj, gdč. Ida Posega, učiteljica in gdč. Valerija Košir, učiteljica pri Sv. Križu pri Trstu; g. Leopold Furlan, nadučitelj, gdč. Ida Vergna, učiteljica in gdč. Karla Gostiša, učiteljica v Št. Andrežu pri Gorici; g. Ivan Dremelj, učitelj na Polici; gosp. Janko Rudolf, nadučitelj v Št. Vidu pri Vipavi; gosp. Radoslav Knaflič, nadučitelj in gdč. Ivanka Sch\varz, učiteljica na Gorici. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz Št. Viške gore v tolminskem okraju kolekta št. 1 (16 K 20 h). Ta kolekta se je odposlala šolskemu vodstvu na Bukovem. Seja deželnega šolskega sveta za Kranjsko se jc vršila 11. maja 1905. Imenovanje suplenta Vincencija Levičn i k a pravim učiteljem na komunalni spodnji realki v Idriji se je potrdilo. — Nadučiteljem so bili imenovani učitelji: Mihael Poklukar na ljudski šoli v Št. Jakobu ob Savi, Ivan Perko v Zagradcu na ljudski šoli v Suhorju. — Premeščeni so bili: Franc Mlakar iz Ribnice v amartno pri Litiji, Matilda Gorjanec iz Koprivnika v Srednjo vas pri Kočevju. Stalno so upokojeni: Nadučitelj Matija Rant v Dobravi, učitelj Gustav Grossmann v Matenji in učiteljica Ana Praprotnik na Primskovem. Učiteljske vesti z Goriškega. Stalno so nameščeni: nadučitelj v Ozeljanu Josip Urbančič za nadučitelja v Biljah, za učitelja-voditelja v Gabrijah pri Ajdovščini Josip Bric, za učitelja-voditelja v Vrtovinu Frančišek Z o r n ; za Lokve Jadviga Strel in za Plave Anton Musič. Stalno so tudi nameščeni: Josip Drovenik v Renčah, Makso Kuntih v Solkanu, Angela Šusteršič v Rihenbergu, Rožica Bizjak v v Dornbergu, Franja Krajnik v Kanalu, Zofija Vilhar v Mirnu, Katarina Bostjančič na Dolu, Ernesta Blažica v Grgarju, Ljudmila E^ržen v Ozeljanu, Marija Kovačič v Ročinju. Iz II. plačilne vrste sta se premaknila v I. Frančišek Vilhar in Ivan Zorn, iz III. plačilne vrtte v II. pa Anton Krmac, Rudolf Vižintin in Josip Bitežnik. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za Ijudske in meščanske šole v Gorici so prebili izpit usposobljenosti za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom gospod Anton Nerat iz Šoštanja, Štr.; s slovenskim učnim jezikom gospodične: Marija Blažič iz Kala, btefanija Marinšek iz Opčin (nemščina kot predmet), Amalija Martelanc iz Proseka (nemščina in italijanščina kotpredmet); Ema Tirlik iz Št- Jerneja na Kr. (nemščina kot predmet) Z nemškim učnim jezikom gspdč. Renata Kinsele iz Škofje Loke in Marija Ratzenbeck iz Trst. Okrajna učiteljska skupščina za novomeški okraj bo letos dne 1. julija ob 9. uri dopoldne v dekliški šoli v Novem mestu. Okrajna učiteljska skupščina za krški okraj bo letos dne 8. julija v Radečah. Poročil se je učitelj-voditelj v Rodiku, gospod Anton Gregoretič, z gospico Marico Ropotčevo iz Rodika. Cestitamo! Lep zgled. C. kr. okrajni šol. svet v Krškem je sklenil v svoji seji dne 15. t. m., da bo odslej dopisoval vsem šolskim in drugim oblastim izključno le v slovenskem jeziku. S tem umestnim sklepom je dala imenovana korporacija vsem drugim okrajnim šolskim svetom lep zgled, ki ga naj pa tudi posnemajo! Ljubljansko učiteljišče. Čudni glasovi se širijo po deželi o ljubljanskem učiteljišču. Katehet Kržič, ki nikakor ne more pozabiti, da je imel svoje dni prvo besedo v nunskem samostanu, ima baje tudi tukaj odvažen glas. Nemara bi rad napravil iz tega važnega učnega zavoda nekako podružnico nunske privatne preparandije. Sedaj je dognal, da je dalo napraviti ravnateljstvo na hodnikih moškega in ženskega oddelka velike inotne šipe, da ne morejo grešne oči kandidatov in kandidatinj gledati s tega kraja na oni kraj in z onega kraja semkaj. Dolgo vrsto let so trpeli brezvestni ravnatelji, da tuintam pogledalo kako mlado oko preko širokega dvotišča. To je bil seveda tudi vzrok, da so prihajali iz ljubljanskega učiteljišča sami duševni slabiči, a Kržičeve inotne šipe bodo sedaj razbistrile duhove in očistila srca, da pride tudi kranjskemu ljudskemu šolstvu slavna in velika doba. Čemu vsi dosedanji napori! Motne šipe, to so rešnice šolstva! Ali bi ne bilo mogoče, postaviti po sredi dvorišča visok, neprestopen zid, da bi še rnisli ne mogle preko njega? In ali bi prečastiti gospod katehet ne mogel izposlovati — saj je član deželnega šolskega sveta! — da bi postavili v disciplinarni red določilo, da bi nosili vsak kandidat in vsaka kandidatinja povsod in vedno na očeh zaslonke, da bi ne greševali s pogledi in tako ne kopali grobu nesrečnemu kranjskemu šolstvu? Morda glede tega lahko kaj koristnega ukrene tudi prihodnja deželna učiteljska skupščina. Stvar je jako važna in dalekosežnega pomena. To tudi zato, ker so motne šipe na hodnikih Ijubljanskega učiteljišča za izobrazbo učiteljskega naraščaja gotovo večje važnosti, nego k n j i ž n i c a na istem učiteljišču, ki je stara, silno stara in tako pomanjkljiva, da nima morda nikjer enake. Zato je gotovo jako koristno in hvalevredno, da izdaja ravnateljstvo denar za Kržičevo mračnjaštvo. Knjižnico naj še nadalje razjedajo molji ! XLI. redni občni zbor ,,S!ovenske Matice" se vrši v sredo, dne 7. rožnika 1905, ob šestih popoldne v veliki dvorani »Mestnega Doma«. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 31. velikega travna. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1904. (Računski sklepi in ostali računi so gg. društvenikom v pisarni na ogled in jim bodo pri občnem zboru samem tiskani na razpolaganje.) 4. Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9. lit. a) dr. pravil.) 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1905. 6. Dopolnilna volitev društvenega odbora. Po § 12. društvenih pravil iztopijo letos iz odbora gg.: Finžgar Frančišek, Grasseli Peter, dr. Lesar Jožei, dr. Murko Matija, Pajk Milan, dr. Stare Jožef, Svetec Luka, Tavčar Alojzij, f Vavru Ivan in Zupančič Anton. Razen njih bo občnemu zboru danes izvoliti mesto izstopivšega dr. Karela Glaserja še enega odbornika za dobo treh let. V odboru pa še ostanejo gospodje: Bartel Anton, dr. Detela Frančišek, Dimnik Jakob, dr. Gregorčič Anton, Hubad Frančišek, dr. Ilešič Frančišek, dr. Janežič Ivan, Koblar Ant., Kostanjevec Jožef, Levec Frančišek, Majciger Ivan, Novak Frančišek, dr. Opeka Mihael, Orožen Frančišek, Perušek Rajko, Pintar Luka, Pleteršnik IVlaks, dr. Ppžar Lovro, Senekovič Andrej, dr. Sket Jakob, Hušnik Ivan, Šubic Ivan, Šuklje Frančišek, dr. Tavčar Ivan, dr. Ušeničnik Aleš, Vilhar Ivan, Wiesthaler Frančišek, dr. Zbašnik Frančišek in Zupančič Vilibald. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zoget voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevalcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listki nenavzočih društvenikov. 7. Posamezni nasveti in predlogi. (Kdor želi v smislu § 4. lit. a) društvenih pravil staviti kak nasvet, ga mora po § 2. lit. a) opravilnega reda predložiti odboru in storiti to vsa do 31. vel. travna 1.1., če hoče, da pride v občnem zboru na razgovor.) Poučni izlet učiteljiščnikov iz Kopra. Četrtoletniki iz Kopra so napravili pod vodstvom prof. Spintreta poučni izlet na Kranjsko, in sicer so prepotovali vinorodno krško okolico. O važnosti takih in enakih izletov ni treba govoriti. Žal sarno, da se učiteljišča, ki vzgajajo slovensko učiteljstvo na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem, ne potrudijo, da bi tudi svojim gojencem, oziroma gojenkam prirejala vsako leto take poučne izlete. Teorija o nazornem pouku je lepa, a še lepša je praksa! To je vse kaj drugega kakor Kržičeve — motne šipe ! — Učitejstvo kranjskega okraja je imelo dne 11. tega meseca v Šmartnu pri Kranju hospitacijo. Nastopil je gosp. dučitelj Fr. Rojina ter z učenci III. razreda pokazal svojo riletodo pri pouku petja (Gozdič je že zelen). Zbralo se je 36 učiteljev in učiteljic iz domačega okraja in trije gostje, med temi en neučitelj. Zbrani smo pazno poslušali nastop, ki je bil za vse dokaj zanimiv. Po odhodu otrok je otvoril navzoči g. okr. šol. nadzornik F. Kalinger debato o nastopu, izpregovorivši sam nekoliko opazk. A razvila se ni nikaka debata, to pa največ zaraditega, ker se ni hotel nihče podati v nevarnost, da bi bil pozneje zopet raztrgan v »Slovencu« ali »Laibacherici«*), kakor se je to primerilo nekemu..J<ritiku povodom hospitacije v Kranju. — Nauke, ki nas zanje že zopet prosi nekdo v »Slovencu«, si prihranimo za sedaj. A z V5O resnostjo svarimo nekatere osebe, naj ne silijo toliko v ospredje in naj se ne drgnejo toliko ob nas; ker bo res nam samim žal, ako nas prisilijo do brezo bzi rnega nastopa. Zakaj bi ne mirovali ? Ali se jim res godi že tako predobro, da hočejo imeti na vsak način prepir in sovraštvo ? Časih smo zaničevali onega, ki se je skrival za žensko krilo, a le pomilovati moremo pa ono, ki se skriva za hlače kakega »Slovenčevega« dopisnika. Za marsikoga je že bilo v krilu varno zavetje — a hlače varujejo slabo, ker se preveč vidi ona, ki se zadaj skriva. Torej — bodite pametne! IV. shod slovanskih časnikarjev v Opatiji se je vršil dne 14., 15. in 16. t. m. Navzočih je bilo okrog 120 časnikarjev. Shod je razpravljal največ o organizaciji časnikarstva. Opozarjamo na v predzadnji štev. »Uč. T.« objavljeni razpis učiteljske službe na deški šoli v Kamniku do dne 5. junija t. 1. Ako bi ne bilo stalnih kompetentov, bi se službo oddalo tudi začasno. Vsak učitelj te šole ima v zimskem času opraviti tudi na obrtnonadaljevalni šoli, kjer si letno zasluži približno 300 K, spretni risarji tudi več. Ljudsko štetje na Ruskem. Ruska vlada je naznanila ravnokar izid Ijudskega štetja, ki se je izvršilo 1. 1897. Našteli so 125,640.021 oseb. Na Ruskem je jako veliko narodnosti, največ je seveda Rusov, ki se zopet dele v VelikoRuse, Malo-Ruse in Belo-Ruse, skupaj 89,933.567. A poleg Rusov je še 38 drugih narodnosti, in sicer: Poljaki (7,931.307), judje (5,063.156), Kirgizi in Kajzlaki (4,084.139), Tatari (3,737.627), Nemci (1,790.489), Baškiri, Litvini, Gruzijci in Mingrelci, Litavci, Armenci,v Vlahi in Rumuni, Mordvinci, Esti, Sarti, Cuvaši, Cecenci, Cerkesi, Usbeki, Kalmuki, Smadi, Tati, Votjaki, Čermisi, Finci in Korejci, Turkmanci, Kurdi, Sirjani in Germjaki, Jakuti, Turki, Grki, Bolgari, Kabgrdini in Abhazi, Kamiki in Nogajci, Tunguzi, Čehi in druge narodnosti. Tudi veroizpovedanja so različna. Pravoslavnih je 87,123604, mohamedancev 13,906.972, katoličanov 11,506.809, poleg drugih veroizpovedanj. Nepotrebni zemljevid. Francozi slovijo po splošnem nepoznanju zemljevida. V neki vasi francoskega okraja Aube je prosil nedavno učiteljv župana za nakup zemljevida Evrope v šolske namene. Župan je prošnjo predložil v prvi občinski seji. Dolgo so o tem debatovali, končno pa je izjavil neki občinski svetovalec: Gospoda! Ne morem uvideti potrebe takega zemljevida. Kdo ve, ali bo sploh kateri naših otrok kdaj stopil na tla Evrope. — Ta pomislek se je zdel vsem upravičen, in šola ni dobila zemljevida. Časopisje na Angleškem. V angleški državi izhaja dandanes 2461 časopisov in listov; Anglija sama ima 1881 časnikov, 436 v Londonu in 1445 v provincijah; Wales ima 111 časopisov, Škotsko 261, Irsko 191 in otoki 17. Od teh je dnevnikov 184 na Angleškem, 7 v Walesu, 18 na Škotskem, 11 na Irskem in 4 na otokih. Leta 1846. je bilo v celi angleški državi le 551 časopisov in listov, od katerih jih je 14 izhajalo vsak dan. Višje dekliške šole na Pruskem. Kakor poroča uradna štatistika, je na Pruskem 656 zasebnih in 213 javnib višjih dekliških šol. Država je 1. 1903. izdala za 652 višjih dekliških šol 12,500.000 mark. *) Tej je posebno k srcu prirastel — ,,Slovenski Učitelj." Uredn. Narodna šola lužičnih Srbov. Na Saksonskem poučujejo v ljudskih šolah po srbskih okrajib verouk v srbskern jeziku samo tam, kjer imajo tudi bogoslužje v srbskem jeziku, pri tem pa si morajo kateheti prizadevati, da razumejo učenci tudi nemški. Citanje in pisanje učč takoj od začetka v srbskem in nemškem jeziku. Za srbski jezik saksonska vlada ničesar ne stori. V srednjih šolah ni nobenega stalnega učitelja za srbski jezik, vendar je v samem Budišinu nad sto srbskih dijakov. Na Pruskem se godi Srbom še hujše. Po srbskih vaseh imajo tam za učitelje same Nemce, ki s srbskimi učenci sirovo postopajo. Za vsako srbsko besedo tepejo učence v šoli, a vsaka pritožba je zaman. Nadzorniki priganjajo učiteljstvo k germanizaciji, in učitelji, ako so tudi Srbi, se boje posledic ter govore večinoma le nemško. Tudi starši priganjajo otroke, naj se uče nemški, da se jim v šoli ne posmebujejo ter jih ne kaznuje. Na Saksonskem imajo katoliški Srbi šolske knjige za verouk samo srbske, evangeljski Srbi srbsko-nemške, in sicer na eni strani srbski tekst, na drugi pa nemški. Zakon dovoljuje več, toda Srbi sami ne zahtevajo, da bi se izpolnjeval. Tako poroča »Školski odjek.« Razgled po šolskem svetu. — Meščanska šola v Postojni. Dne 15. t. m. je bilo v Postojni zborovanje glede ustanovitve deške meščanske šole. Postojnski okraj je dovolil za ustanovitev 30.000 kron. Meščansko šolo bodo prizidali sedanji ljudski šoli, kar bo stalo približno 47.650 K. Dne 17. t. m. so se posvetovali o učnem načrtu, določili učni smoter, gradivo za posamezne predmete, število tedenskih učnih ur in število pismenih šolskih in domačih nalog. Izbrali so tudi naposled knjige, ki jih uvedejo v to prvo slovensko meščansko šolo. — Vse te ukrepe pozdravljamo z največjim veseljem. Za vedno ostanejo v čast svetovnoznani napredni Postojni! — Skender Fabkovič f. Hrvaško učiteljstvo je zadel težak udarec: dne 6. t. m. je umrl v Zagrebu mnogozaslužni Skender Fabkovič, ki je vse svoje življenje posvetil službi naroda in svojega stanu. Fabkovič je začel delovati ravno tedaj, ko je razvil slavni Ivan Filipovič zastavo učiteljske samozavesti. Fabkovič je bil Filipoviču ob vsem njegovem plemenitem in z bogatimi plodovi venčanem delovanju desna roka. Deloval je pri vseh inštitucijah, ki se danes z njimi ponaša hrvaško učiteljstvo. Bil je tudi urednik »Napredka«, ki ga je v najlepših časih otel propasti in ga bogatil z dragocenimi plodovi svoje bogate in plemenite duše! Njegov pogrebni izprevod je bil najlepši dokaz ljubezni in hvaležnosti, ki živi do blagega pokojnika v srcih zavednega brvaškega učiteljstva. Ob odprtem grobu mu je govoril poslednje slovo vadniški učitelj g. J. K i r i n, kličoč: »Neka ti bude labka zemlja hrvatska, koju si toliko ljubio i za nju radio — a tvojemu imenu vječni spomen — vječna slava!« — Takisto kličemo tudi mi! — Šolsko nadzorstvo v Črni gori. »Glas Crnogorca« je priobčil zakon o uredbi nadzorstva za ljudsko šolstvo v Crni gori. Po tem zakonu ustanove namesto sedanjega glavnega nadzorništva okrajna nadzorniška mesta. Nadzorniški posel je administrativen in instruktiven. Nadzorniki dobe na leto 2000 K potnine. Zakon ukazuje, da morajo nadzorniki najmanj trikrat na leto nadzorovati vsako šolo v svojem okraju. Nadzorniki se snidejo vsako leto meseca julija na razgovor in morajo najpozneje do 1. avgusta predložiti mini stru prosvete predlog o razporedbi učiteljstva. Predlagajo nagrade in premeščanje discipliniranih učiteljev. Minister lahko odstavi nadzornika in ga pošlje v piejšnjo službo ali mu pa odkaže kako drugo plačo, ki mu gre po službenih letih. Nadzornikom pomagajo občinske in sodne oblasti ter okrožni upravniki. — Predavanja o higijeni. Šolski zdravniki v kantonu st. galenskem v Švici so službeno pozvani, da prirede celo vrsto predavanj o higijeni, a učitelji in učiteljice so primorani, da bodijo poslušat ta predavanja. — Kdaj pride doba, da bodo začeli v Avstriji misliti na šolske zdravnike ? — Nova šola družbe sv. Cirila in Metoda v Istri. Dne 15. t. m. so otvorili društveno šolo v Sušnjevici. Takoj prvi dan se je vpisalo nad 60 otrok vzlic vsi nasprotni italijanski agitaciji. Ali je treba še kakega dokaza, da si tamošnje prebivalstvo želi hrvaške šole?! Sušnjevičani, ki so romunskega pokoljenja, vedo pač najbolje sami, da je vsa njihova bodočnost odvisna od trajnega sporazumljenja z brati Hrvati. — Nova hrvaška šola v Istri. Dne 14. t. m. so v Vinkuranu blizu Pulja slovesno otvorili novo hrvaško ljudsko šolo, ki jo je zgradila »Družba sv. Cirila in Metoda za Istro.« — Nemški ,,Schulverein" je izdal tekom 20 let v ponemčevalne svrhe 10 milijonov kron, od teh za Kranjsko 395.806 K, s Kranjskega je pa prejel 187.546 K 42 h. Ljubljanski Nemci so dali 154.126 K 93 h. — Hrvaško društvo za vzgojo otrok je sklenilo, da bo posredovalo pri zamenjavi otrok v počitnicah. Mestne otroke bo društvo pošiljalo v počitnicah na kmete, starši v Zagrebu, ki se bodo v ta namen obrnili do društva, pa dob6 za počitniško dobo v vzgojo otroke s kmetov. — Kaplan in dvorna noša. V neki katoliški šoli v zapadni Prusiji je visela na steni slika nemške cesarice v dvorni noši. Kaplanu to ni bilo všeč, zato je poklical sobnega slikarja, ki je moral napraviti cesarici na prsi čipke. Sedaj je kaplan srečen in otroci rešeni. — Dva Ijudska učitelja ministra. V danskem ministrstvu sedita dva ljudska učitelja. Eden teh se imenuje I. S. Christensen, ki je ministrski predsednik in obenem vojni minister in minister ^mornarice. Nekdaj je bil ljudski učitelj in orglavec, nato pa naučni minister. Rojen je bil dne 21. decembra 1856 kot kmetiški sin. Dovršil je ljudsko in srednjo šolo v Grundtargu, potem pa je bil dve leti v učiteljski šoli v Gedvedu. V začetku je bil učitelj v raznih krajib, končno pa 25 let učitelj in orglavec v vasi Stadinu. Nato je bil izvoljen v državni zkor, kjer si je pridobil tolik ugled, da je postal vodja levice. Mnogo je delal kot predsednik finančnega odbora, a svet se je posebno čudil njegovemu delu kot državni revizor. — Beati possidentes! Na Dunaju eksistuje »Ignaz Singersche Schulstiftung.« Letos je podelil kuratorij tega štipendija 6 učiteljem nemške narodnosti ustanove po 600 K, da prouče razne šolske in učne zavode v Nemčiji. Deželno učiteljsko društvo na Nižjem Avstrijskem šteje 2788 članov. Letošnjo glavno skupščino ima v Neukirchnu. Na programu sta tudi točki: »Novi šolski zakon« in »Kulturna naloga šole.« — Naučni tečaji v Jeni bodo letos od 21. julija do 3. avgusta. Vsega skupaj bo sedem vrst tečajev, in sicer: I. prirodoznanstveni tečaji za botaniko, popularno anatomijo, fiziologijo mozga, zoologijo, geologijo in fiziko; II. pedagoški tečaji za zgodovino vzgojeslovja, pedagogiko, didaktiko, hodegetiko, metodiko verouka in šolsko organizacijo; III. tečaji za psihologijo deteta in pedagoško patalogijo; IV. tečaji za žensko izobrazbo; V. teološki, zgodovinski in filološki tečaji; VI. tečaji za umetnost; VII. tečaji za nemški, angleški in francoski jezik. Ferialni vseučiliški kurzi bodo letos tudi v Inomostu, in sicer od 7. do 26. avgusta. Predavali bodo profesorji z raznib avstrijskih vseučilišč. — Šolski park v velikem slogu prireja mestni šolski svet v Dol. Cetnem (okraj mladoboleslavski na Ceškem) ob tamošnji šoli, ki je med najmodernejšimi češkimi šolami. Park, ki bo služil zdravju in nazornemu pouku, ureja tamošnje učiteljstvo, a pomaga mu šolska mladina. — Odbor za prirejanje koncertov za češko šolsko mladino so ustanovili v Turnovem. Doslej so priredili dva koncerta: dne 14. in 21. t. m., in sicer so izvajali skladbe E. Napravnika, P. Kfižkovskega, Z. Fibicha, B. Smetane, J. Nešvere, A. Dvoraka in K. Bendla — torej pevske in orkestralne točke velikih in največjih čeških mojstrov. Ni treba poudarjati, kolikega pomena so take prireditve za vzgojo mladine, in ni mogoče dovolj obžalovati, da ni nikogar, ki bi poskrbel, da bi kaj enakega prirejali vsaj v Ljubljani. Po kmetih vzgaja učiteljstvo samo šolsko mladino s primernimi šolskimi veselicami. — Seveda so koncerti v Turnovem za šolsko mladež brez vstopnine.