PROF, VAJDA. Ptuj:* Kaj zahtevamo od naše centralne vlade. A. V resortnera ozlru. Ko sem bil aedavno na profesorskem koagresu v Beogradu, sem dobil čudne slutnje, o katerih sem že poročal v »Našeni Olasu«. Danes nadaljujem in dostavIjain nekaj konkretnih predlogov, katere polagam na srce vsem aiinistrom in vsem, ki bodo izvoljeni v konstituanto. 1. Opazil sem n. pr. v ministrstvu prosvete, da ne poznajo ustroja naših šol, ne učnega načrta, rte pri nas veljavaih predpisov o klasifikaciji učencev itd. Po dveh letih narodnega ujediajenja ne bi smela biti takšna neorijentiranost in neinformiranost v centrali! Zato predlagam: v vsako ministrstvo naj se takoj vpokličejo referenti iz novo osvobojenih pokrajin. Te pokrajine so imele 4 različne uprave: 1. Slovenija in Dalmacija pod Avstrijo, 2. Bačka, Banat in Baranja ne;>osredao pod Ogrsko, 3. Hrvatska in Slavonija svojo avtonoinijo pod Ogrsko in 4. Bosna in Hercegovina zopet svo.o upravo. Vsaka teh uprav je imela svoje slabe, a tudi svoje dobre strani. ln te dobre strani naj se prevzamejo v skupno upravo nase države. Zato pa je potrebno, da v centrali poznajo te dobre strani v vseh panogah uprave in temu namenu zaradi spoznavanja služi moj nrej navedeni predlog. 2. Centrala je preobložena, ker se ne poslužuje principa delitve dela. Ministrstva opravljajo za Srbijo vse posle, katere pri nas opravlja pokrajinska vlada, vrhutega pa so višja instanca nad pokrajinskimi vladami. So torej 3. instanca za en dei državc ter 2. in obenem 3. instanca za drugi del države. N. pr. beogrijsike ia druge srednje šole v Srbiji * Clamek ie bil že pred. časom pri.občen v »Našem Glasu«. Priobčujemo ga, ker se zahtevc glede osnovnega šolstva kujejo z načeli, ki smo jih imeli večkrat prrliko :zastopaiti v našem listu. — Uredništvo. so aeposredno podrcjene ministrstvu, aačelnik za srednje šole se torej mora brigati za vse malenkosti srbskih sredajih šol. katere pri nas prevzamejo višji solski nadzoraiki in drugi referenti pri višjem šolskem svetu. To je bilo mogoče prej, dokler je bila mala Srbija, mnogo maajši kakor n. pr. Galicija ali kraljestvo Ceško v bivši Avstriji. Takrat je referent v ministrstvu res (zaabiti osebno) poznal vsakega profesorja, vsakega učitelja in vsakega slugo. Danes to ne gre več. Če ministrstvo prosvete opravlja za celo Srbijo posle, kaiere pri nas opravi višji šolski svet ali poverjeništvo za uk in bogočastje, potem je seveda referent v miaistrstvu že s tem dovolj zaposlea in se ne raore brigati za ostale pdkrajine. Zato se mora uprava decentralizirati aa ta način, da se za vse panoge, kjer mi že imamo svojo upravo, n. pr. višji šolski svet za šolstvo, uvedejo tudi za Srbijo te (druge) . instance, ministrstvo saaio pa bodi najviš.ja (tretja) iaslanca za vse pokrajine. Druge paaoge, ki so zdaj popolnoma centralistične, n. pr. carina, pa si morajo ustvariti srednje (druge) instance, katerim centrala odstopi del svojega delokroga, da se sama razbremeni ia si obdrži le vrhovno vodstvo in pregled. Zato pa rabi referente, katere sem zah^eval v 1. točki. (Če se ne motim, je vojaštvo že tako orgaaizirano v divizijske oblasti itd.). Seveda se mora tcin referentom tudi omogočiti bivanje v Beogradu. Zato so potrebni primerni uradni prostori z vso modemo opremo (strokovne knjižnice i. t. d.); potrebna pa so tudi udobna stanovanja. V tem oziru je ugleden slovenski trgovski in industrijski podjetnik sprožil lepo idejo, da bi trgovski in industrijski krogi postavili v Beogradu hiše za uradnike. Stroški bi se jim bogato poplačali. ker bi delo v centrali šlo hitreje od rok, od česar bi vsi pridobitni krogi imeli velik dobiček. 3. Uprava se mora polagoma izenačlti v celi kraljevini. To pa ne tako, da se zakoni in predpisi, ki so veljali v Srbiji, kratkomalo razširijo na celo kraljevino. Že prej sem omenil, da so naše uprave v bivši Avstro-Ogrski poleg slabih imele tudi dobre strani. Teh dobrih strani pa naše ljudstvo noče zamcnjati s slabšlmi. Tega se morajo v Beogradu odvaditi, da se vse, kar je bilo v Avstriji, odklanja, češ: to je švapsko, to ne valja. Izenačenje se mora izvršiti tako, da se mlrno, stvarno in nepristransko presodi, kaj je dobro. ter se dobro iz Srbije prenese k nam. ostane pa tudi dobro, ki je bilo pri nas, in se prinese v ostale dele kraljevine. N. pr. naše šolstvo je solidno in mi nikakor ne želimo, da se ustroj šolstva v Srbiji brez izpremembe prenese k nam. Istega mnenja so menda tudi naši sodniki, politični uradniki, davčni uradniki itd. Glavni vzrok nezadovoljnosti, ki je zavladala, tiči v takšnem izenačevanju, brez upoštevanja naših razmer. To pa se godi zaradi nepoznanja naših razmer in tako je tudi ta točka v ozki zvezi z zahtevo, izrečeno v 1. točki. S tem prehajam na drugo poglavje. B. V stanovskem oziru. 1. Odločno odklanjamo demagogijo in strankarstvo v reševanju našega službenega razmerja in krušnega vprašanja. Na- števam nekatere kričeče krivičnosti, ki so se dogodile v zadnjem času. Ne vem vec katera vlada in katera stranka jih je zakrivila, kar je tudi brezpomenibno, ker so si v tem vse stranke enake. Ko so postale delavske in uradniške življenjske razmere neznosne, je vlada najprej ugodila delavcem železničarjem in rudarjem, ker se je teh najbolj bala in sc jim ie hotela prikupiti. Brez temeljitega študija so se železničarjem zvišali prejemki več, nego so ti pričakovali, tako da je n. pr. železniški portir ali magaciner, ki je dovršil nekaj razredov ljudske šole, imel več prejemkov kakor gimnazijski ravnaielj ali sodni svetnik ne glede na aprovizacijske in vozne ugčdaosti železničarjev. Potem je prišlo vprašanje pasivne volilne pravice državnih uslužbeacev. Ena stranka se je hotela prikuplti učiteljem," 'ki so ravno zborovali v Beogradu, ter je zahtevala pasivno volilno pravico zanje; draga se jim ni hotela zameriti in končno sta se zedinili tako, da so vzeli pasivno volilno pravico še tistim državnim nameščencem, ki so jo v Srbiji že imeli. Nadaljna demagogija se je pokazala v določevanju službenih prejemkov i« draginjskih dokiad. Ker so politične stranke mislile, da ima učiteljstvo velik vjpliv na deželi, so dale učiteljstvu izenačeno plačo v dinarjih. Ker so sodnikom poverjene volitve v konstitaanto in ker sodniki lahko zapustijo službo ter se posvetijo advdkaturi, zato so jim dali posebno doklado, gotovo višjo, nego so sodniki v sanjah pričakovali. Nisem nikomur nevoščljiv. saj vem, da tudi železničar, učitelj in sodnik nima preveč za današnjo draginjo. Toda nas druge vendar boli, da smo naravnost kaznovani za svoje višje študije, čeravno vemo, da je to samo prehodno in se bo moralo enkrat rešiti sistematično. Prehodno pa smo vendar na škodi, in sicer znatno. Razumem, da so političarji strankarji. toda tudi minister-strankar mora imeti čut pravičnosti proti vsem stanovom. Krivičnost se bo končno maščevala na strankah samih. 2. Zahtevamo moderno službeno pragmatiko, ki bo nredila naše služjbeno razmerje in naše prejemke pravično po strokovni kvalifikaciji ter nas varovala pred nasiljem samovoljaih predstojnikov in političnih strank. Tn zoftet povdarjam, da n_ vse slabo, kar je bilo v Avstriji. Na profesorskem kongresu v BeoSradu sem izvedel čudne stvari. N. pr. gimnazijski ravnatelj v Srbiji lahko kaznuje profesorja na plači do polovice mesečne plače! Pri nas imamo disciplinarno postopanje, kjer ima obtoženec priliko, da se brani. Na kongresu se je zahtevalo razipisanje službenih mest! To je pri nas nekaj samo ob sebi umevnega. Še celo v prehodni dobi po preobratu, ko se je nioralo naglo delati, je bil posameznik vprašan, ali hoče na dotično niesto, ki pa se je končno tudi razpisalo za definitivno nameščenje. Zato zahtevamo, da pri izenačenju ne izgubimo tega dobrega, kar že . imamo. Gospoda v Beogradu, ki so prevzeli razširjeno državo, se morajo potru•diti in razširiti tudi svoje obzorje. Tudi ta točka je v zvezi z zahtevo v 1. točki prvega ipoglavja. ' 3. Končno še" bistvena zahteva za reševanje naših stanovskih vprašanj. Državna služba je pogodba med državo ia iislužbeacem. Socijalna pravičnost zaliteva, da se ta pogodba ne diktira eno.straasko od države, oziroma od njenili vsakokratnih pplitično - strankarskih oredstavnikov, teiaveč aaj se upošteva ''Kli želje uslužbeacev. Zato je naša te¦iieljna zahteva: Nil de nobis sine nobis, i. j. v vprašanjih, ki se tičcjo nas, naj se /aslišijo ia upoštevajo našc stanovske organizacije! (1'čiteljstvo je stavilo v svojuačrt šolskega zakona astanovitev učitejskih zbornic, ki naj bi odločevale in stavile svroje predloge v staaovskih vprašiinjih. Nemška Avstrija jih že iaia! — Op. uredn.). Mi sami skrbimo, da bo naša organlzacija močna, da bo enotaa v celi državi, du bo celotna in obsegala vsedržavae uslužbence do zadajega. Učiteljstvo se je ujeiiinilo, srednješolski profesorji siao ustanovili sku,)iio društvo. Toda v teh organizacijah ne siae aobeden manjkati. Na ilrvatskem obstoja šc posebno aeujeUinjeno profesorsko draštvo. To aaj pove svoje želje, ujedinjeno društvo pa jih naj upošteva, vsak uaj nekaj popusti, pa sc bo enotnost dosegla. Ravaotako aas ae srae razdvojiti demago.ška začasna ureditev aašili prejeaikov, Nastala je aeka napetost medzapostavljenimi naeni strani in onimi, ki se aekaj dobili, na drugi strani. To nc saie motiti naše solidarnosti. Dokažimo političniai strankarjem in demaijogoiii, da se ne damo raztrgati in ziomiti vsak posebej kakor Svatopolkove palice. Pravica mora ziaagati.