Ровашевш IterOka 1Ш HardtPdttknBote Uprava Klagenfurt, FoeUach lis / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,21) za donadalce) / Odjavo naroCb« tega Uata za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi flM 0,06 za milimeter stolpec št*v. 15. Krainburg, 20. februarja 1943. ^ameneia izpoved naroda za rofno „Narod na plan in viharno naprej!" Reidtsminisler dr. Goebbeh je govoril na leliki manifeslaciii v liorlinski športni palači •< Predslainiki iz iseh plasli nacije so dali odgovor sovražniku na njegovo agilacijshe laži F. H. Krainburg, 19. februarja. Na mogočni manifestaciji je v četrtel( večer govoril Reichsminister dr. Goebbels v berlin-»Id športni palači nemšltemu narodu. Mini-je bil povabil predstavnike iz vseli plasti naroda na staro bojišče nacionalsocia-lističnega pokreta; ti so dali edino prime ren odgovor Angležem, ki v zadnjih tednih nlM opustili nobene prilike, da bi razdvojili nemški narod in njega vodstvo. Minister je r svojem govoru opozarjal na resnost položaja, ki zahteva združitev vseh sil. Nikogar ni pustil v dvomu o tem, da je, če nemški narod s svojo lastno krvjo izvojuje ta boj proti boljševikom, ostala Evropa B svoje strani pripomogla k zmagi s tem, da je dala na razpolago svoje delovne rezerve. Nemčija je odločena storiti vse, da reši Evropo pred pretečo boljševiško nevarnostjo. Zakoni, ki so že izdani, bodo sprostili ogromne moči in pripravili veliko ofenzivo, ki jo bo Fiihrer izvršil poleti. Narodu ni nikoli dovolj vojakov. Mi pa imamo, še tako velike rezerve, da nam jih nikoli ne bo zmanjkalo. Med radostnim vzklikanjem poslušalcev je obrazložil dr. Goebbels ukrepe, ki so bili storjeni v tem smislu. Cilj vseh teh odredb je, da dobi nemško življenje tudi popolnoma vojni značaj. K zmagi morajo prispevati vsi sloji, visoki in nizki. Izjeme se nikoli ne smejo dopuščati. Nemški narod bo raje nekaj let nosil zakrpane obleke, kot da bi nekaj stoletij hodil okoli v cunjah, kakor je to namen naših sovražnikov. Mase so bile brezmejno navdušene, ko je dr. Goebbels na njo stavil deset vprašanj, kar je predstavljalo enodušno priznanje k vojni in njenim bremenom. K tej manifestaciji so ' bili povabljeni kot zastopniki frontni ranjenci, ranjenci brez rok in nog, imejitelji Eichenlauba in Ritterkreuza. Nadalje so se nahajali med njimi delavci in delavke iz berlinskih tovarn za oklopnjake, zastopniki znanosti, tehnike, možje in žene vseh starosti in vseh stanov. Tvorili so zastopstvo nemškega naroda v njegovi celo-, kupnosti. Z burnim navdušenjem so pri- trdili vprašanjem, če so pripravljeni služiti Fiihrerju, pa naj pride kar hoče in sprejeti nase najtežja bremena, tvoriti falango, ki stoji trdno in zvesto za fronto. Angleži so trdili, da je nemški narod sit vojne in noče sprejeti nase bremen vojne, kot so mu naložene z naredbami. Pritrjevanje in odo-' bravanje zborovalcev bosta poučila agitatorje .0 drugem. »Pustite nas može v vojno« so klicali možje v zborih in »pustite delati nas že ne« je bil plamteč odgovor žen. Ko je prišel minister do zadnjega vprašanja, se je pritrjevanje stopnjevalo do orkana, ki se je zgostil v zborihS»FUh r e r ukaži, ubogamo!« »S Fuhrerjem,« tako je rekel dr. Goebbels ob zaključku svojega govora, »si hočemo priboriti zmago. Verujemo v zmago, ker je utemeljena v veri v Fiihrerja. Sedaj narod na plan in viharno napre,' !« Manifestacija je izzvenela v klicih Heil Fiihrerju, ki nikdar ni videl zvestejših pristašev kot v teh urah nacionalne krize. ' (V naši prihodnji Številki se Se enkrat povrnemo k tej veliki manifestaciji v berlinski SptSrtnI palači J Teror tolp na Hrvatskem bistveno razbit Budimpešta, 19. februarja. Najnovejše iz Bosne v Zagreb ..v^spele vesti povedo, da se razvijajo uspešne čistilne akcije zoper banditstvo počasi v koncentričnemu obko-Ijenju. Posebno važne so vesti o velikanskem plenu orožja, med katerim je tudi letalo. Treba si je biti na jasnem, da sedanje čiščenje ne more zasledovati več cilja, da se bandistvo zatre do zadnje korenine. Pri manjših skupinah se bo še zmeraj dogodilo, da bodo zgubile orožje in bodo razpršene, ne da bi bili člani tolp popolnoma ujeti ali ubiti. Zaenkrat je treba računati s tem, da se dogode tudi še po tem čiščenju prilično nove strahovalne akcije, ker bi garantirala popolno uničenje tolp samo na gosto izvedena vojaška zasedba. Razpršeni člani tolp se bodo včasih zopet znašli skupaj in. poskušali organizirati znova sabotažne akcije. Ti poskusi pa bodo imeli malo izgleda, ker v sedanjih bojih zgubljajo tolpe poleg velikih zgub ljudi predvsem svoje orožje, ki ga praktično ne morejo nadomestiti. Malo težkega orožja, katerega so si rešile tolpe iz konkurzne mase poražene bivše jugoslovanske armade, bo v sedanjih bojih najbrže popolnoma uničeno. Pa tudi zgube ročnega orožja, ki so posebno visoke, bodo v bodoče onemogočale poskus povezane organizacije banditstva v Bosni. Z morebiti kasneje nastopivšimi ostanki tolp bodo predvidoma opravili hrvatski narodnostni organi brez podpore zaveznikov. Civilno prebivalstvo se priltllučuje Budimpešta, 19. februarja. Prebivalstvo po nemških četah na vzhodni fronti izpraznjenega ozemlja se je povečini priključilo nemškim vojakom, ker nikakor ne bi zopet rado prišlo pod sovjetsko gospostvo. Ceste 80 prenapolnjene beguncev, ki potujejo kljub zimskemu vremenu na svojih vozeh proti zapadu, da najdejo tam novo domovino in zaslužek. Begunci izjavljajo, da rajši umrjejo, kot da še enkrat dožive boljševi-Ш režim. Obrambni boji na jugu še trajajo Uspešno nadallevanle napadnega podvzetla v Severni Afriki Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. februarja objavilo: V gorovju Zahodnega Kavkaza in v prostoru pri Krasnodaru sovražni napadi nikjer niso imeli Vispeha. Pri lastnem napadu južno od Novorosijska smo sovražnika vrgli do obale. Med Azovskim morjem in prostorom jugovzhodno od Orela so še trajali srditi boji. Mesto Harkov so naše čete izpraznile, ko so po načrtih uničile za vojno važne naprave. Južno od mesta so nemški oklopnjaki v nasprotnem sunku razkropili nek sovražni polk. Zračno orožje je v prostoru okrog Harkova v vrstečih se valih napadlo sovražne udarne čete in kolone na pohodu, številni sovražnikovi napadi in sunki v prostoru severno od Kurska so spodleteli. V obrambni bitki južno od Ladoškega jezera so naše čete znova odbile Sovjete, ki 90 zaman poskušali vdreti v nemške položaje. Sovražnik je zgubil nadaljnjih 38 oklopnjakov in imel težke krvave zgube. V Severni Afriki smo z uspehom nada- ljevali napadno podvzetje, ki je že več dni v teku. Odredi zračnega orožja so posegli v boje na tleh in prizadeli sovražniku občutne zgube težkih orožij in motoriziranih vozil. V vodovjih zahodno od Alžirja je odred nemških bojnih letal potopil eno prevozno ladjo z 8000 brt in z bombnimi zadetki poškodoval neko drugo ladjo enake velikosti. Na Egejskem morju je nek nemški lovec na podmornice izmed treh napadajočih tor-pednih letal sestrelili dva in tretjega tako težko poškodoval, da se ga lahko smatra za zgubljeno. Pred norveško obalo je neka obrežna baterija vojne mornarice večkrat v pOlno pogodila neko sovražno podmornico, ko je brez uspeha napadla nek nemški konvoj. Nekaj britanskih letal je preteklo noč pri vzhemirjevalnih poletih nad zapadno nemško ozemlje odvrglo brez načrta nekaj bomb. Brza nemška bojna letala so podnevi znenada napadla obrežne kraje na Južnem in Jugovzhodnem Angleškem kakor tudi predstražne čolne v obrežnih vodovjih. Rooseiellova slika \ шћ ložah Značilni sklep vrhovnega kongresa prostozidarjev v Srednji Amerik! Madrid, 19. februarja, španska agentura Efe poroča iz Tegucigalpe (v Hondurasu): Vrhovni kongres prostozidarjev, ki ima sedež v Gvatemali, je zboroval v veliki loži Vzhoda v Meis Tegucigalpi. Izdal je na-redbo, da morajo vse lože v Hondurasu obesiti v svoji sejnici Rooseveltovo sliko. Rooseveltu samemu oa je bil zaradi njegovih velikih zaslug od reda Velikega vzhoda podeljen častni naslov >Benemerito« srednjeameriškega prostozidarstva. Sklep velike lože Vzhoda v Srednji Ameriki potrjuje samo to, kar žc itak dolgo vemo; Franklin D. Roosevelt se prikaže pred vsem svetom kot glavno orodje Židov- sko-prostozidarske klike svetovnih zarotnikov, Katere tajne niti ima v rokah predsednik Zedinjenih držav kot brat lože 32. stopnje. Zanimivo je pri Rooseveltovi prostozidarski politiki sledeče: Prisegel je dvakrat, enkrat kot predsednik USA, vdrugič kot prostozidar. Katera prilega ga sedaj veže ? Ena izmed obeh je gotovo kriva prisega! Kdor pozna ustroj lož, ve, da mora biti kriva prisega kot predsednika, kajti prisega loži, ki jo je Roosevelt položil preje nego ono predsednika, je obvezna in veže za vse življenje, če bi Roosevelt prelomil prostozidarsko KNMlaJjevaBje ba 3. strani.) Leto 8. Delavec In država Pojem »delavca« v pomenu stanu se je izoblikoval šele v prejšnjem stoletju, ko se se zaradi naraščajoče industrializacije ljudje v masah selili iz dežele v mesto in obljudili za podvigom stremeča mesta. V Nemčiji so bila to pred vsem leta po vojni 1870. 1. proti Franciji, ko je začela cve-teti trgovina in je tuzemski in inozemski trg skoro brez omejitve lahko sprejel vase nemške industrijske proizvode. Množice, ki so se odvr ile od življenja na kmetih, so mislile, da si bodo kovale novo srečo in so se le prerade dale zapeljati po mezdi, izplačani v gotovifti, da so dale prednost in-dustri' Vemu drlavcu nad kmečkim delavcem. Bilo je to nekaj novega, kar je bilo sprejeto manj kritično nego bi to zahtevala epohalna prestavitev. Morala bi se pa tudi — kar je treba povedati, da se ugotovi odgovornost za bedo delavcev — z večjim čustvom odgovornosti za človeštvo izgraditi nova industrija. Takrat so gledali le na dobiček, kopičili denar in mislili, da so z mezdo že kupili celega človeka. Bismarck je bil eden izmed prvih, ki so spoznali pomen delavskega stanu. Videl je predvsem, da postanejo lahko politični učinki nevarni za državo, zlasti ko se je židov-stvo preveč očitno »zavzelo« za novi stan. Zid Kari Marx je izgradil nauk, ki je pro-poveUoval razredni boj in »razlastitev raz-laščyvalcev«. Bismarck je izdal proti volji svojih »stanovskih tovarišev« tako zvane socialistic e zakone, a je mogel le v odlomkih uresničiti svoje načrte zaradi odpora parlamenta. Kako močno je šlo židovskim vodjam socialdemokratov za to, da bi same nezadovolj -vo, ne pa zadovoljstvo delavcev sejali med ljudstvom, vidimo iz dejstva, da so b i oni tisti, ki so glasovali proti zakonom, kateri so hoteli zboljšati socialni položaj delavcev. Meščanstvo takrat ni spoznalo svoje zadnje šanse, in tako se ne smemo čuditi, da so se morala uresničiti prerokovanja nemških svarilcev, kakor Nietzscheja in Lagarda, ki sta napovedovala pogin meščanstvu, predno bo delavstvo zrelo za vodstvo nacije. Kajti da bo delavstvo nekoč zavzemalo vodečo vlogo v državi, je bilo jasno že zaradi njegove številčne moči. Ravnotako malo kot v srednjem veku viteštvo ni moglo večno držati meščanstva kot nesvojepravnega in kakor potem oba skupaj nista mogla ovekovečitl brezpravnost, kmetstva^eprav so — treba je le pomisliti na nesrečni kmečke vojne v začetku 16. stoletja — uporabili vsa sredstva, da cel6 državljanske vojne, ravnotako so se ni orali vendarle enkrat uveljaviti in so to tudi storili. Na žalost je stvar vedro taka, da se vse premalo upoštevajo nauki zgodovine, in da zato vsaka gene-acija napravi iste po-greške, ki jih je že zagrešila prejšnja. Svetovna vojna je končno prinesla odločitev. Cesarji in kralji so morali zapustiti svoje prestole, ker niso doumeli zahtev svojega časa. To kar so oni storili za delavca, je bil le en del tega, kar je bilo potrebno, Delavec ni prosil miloščine, ampak zahteval je svojo pra« v i C o! Nesreča za nemško delavstvo je bila — na žalost tudi v drugih državah ni bilo drugače — da jim je od vsega začetka na-čeloval Žid. Večni Ahasver je instinktivno čutil, kaj je tukaj bilo na prevesici. Slutil je, da se mu tukaj nudi priložnost, ki se ne povrne več, da lahko naščuva ljudi drugega proti drugemu, da lahko omaja osnovne temelje držav In da na tem kaosu lahko ustanovi svojo državo. Mi, Nemci smo v povojnih letih dobili nekaj pojma o teh načrtih In v resnici ne hrepenimo več za njl-mL ^Tas za vse večne čase ne more veS okužiti kuga, ki jo Žid prinesel, in vemo, da je tudi danes zopet njegov cilj, da neti revolucijo v službi svojih naročilodajalcer ia K^i^em^ajakof т Kremlju, Kapitol% itran t. — Stev. 19. KABAWANKEN BOTE Sobota, 20. febrnarja 19i9f Wallstreetu In Downlngstreetu razbije Nemčijo. Nekateri so hoteli v zatonu kraljevskih rodbin videti učinek kakšnega zakona. No, to 80 prasne konstrukcije. Habsburžani in Hohenzollerji niso prišli na nič zaradi zakonov, ki so se jim zaman ustavljali, ampak prišli so na nič zaradi zakonov, ki jih kljub vsem svarilom niso uvaževali: zakonov večnega razvoja, ki se jim moramo prilagoditi, ne pa ustavljati Dozorel je bil čas, ko je bilo treba delavcu podeliti pristoječi mu položaj pri vodstvu države. Vodeča plast pa je ravno v tem trenutku odrekla. Delavstvo je postalo državi šele takrat nevarno, ko je videlo, da ne dobi svojih pravic. Za državo je bila nesreča, da je brez prehoda prišla do oblasti državi sovražna skupina, ki je vse razbila in si naposled sama ni vedela pomoči pri svojem lastnem početju. Nasprotniki vojne so s svoje strani pripomogli, da je nastal kaos v državi. Nikakor ni nujno, da bi moral biti ročni delavec nasprotnik države. Adolf Hitler sam je bil delavec, ki si je z rokami moral služiti kruh. On je tudi danes prvi de-lavecdržaveinne pozna nobenega oddiha pri poslih, pri katerih gre za dobrobit nemškega naroda v njegovi celoti in preko tega za dobrobit vseh evropskih narodov. On je dal delu novo etično vrednost. »Delo plemeniti« je njegova izpoved; »častite delo in delavca« je njegovo geslo in njegova stranka se imenuje stranka delavcev. FUhrer noče s svojo idejo cepiti narod v skupine in stranke, ampak vse združiti v nemškem narodnem občestvu. Delavec in kmet, učenjak in vojak, delodajalec in delojemalec, vsi tvorijo celoto. Zato nam tudi ni treba delavskih društev v smislu marksistov, ki so hoteli biti glasniki delavcev, a so jih le izdali in prodali. (Opozarjamo na prispevek našega sotrud-nika; »Sezonski delavec Franž Mrak« v notranjosti našega lista). Delodajalca in delojemalca zaščiti Deutsche Arbeitsfront, ki zastopa pravico občestva. Nasprotstvo delavca proti državi pač Se danes ni povsod premagano. Treba nam je le pogledati položaj naših sovražnikov, pa bomo takoj vedeli, kako daleč je zadeva tam uspela. Saj sami povedo. Vladni možje obljubljajo, kakor že tako pogosto, svojii^ podložnim končno izboljšanje življenjskih prilik delovnih mas, ki jih — saj poznamo tOvV bivši jugoslovanski državi — samo trpijo. Danes naj gredo za vodeče plasti po kostanj v žerjavico. To, kar obetajo danes britanskim in amerikanskim delavcem — da o sovjetskih popolnoma molčimo - je pri nas v Nemčiji že davno uresničeno. Ravno socializem, ki ga je FUhrer uresničil, nam je nakopal njihovo sovraštvo. S to vojno hočejo preprečiti, da bi mase uživale blagodati reiUma, čegar veroizpoved je socializem! V Nemčiji nimamo problema, ki bi moral obravnavati nasprostvo delavca proti državi. Vsak navadni vojak nosi na pr. mar-šalsko palico v tomistri, in to v najbolj pristnem pomenu besede. Vsak lahko postane častnik, če ima potrebne sposobnosti in lastnosti značaja. Ni nam mogoče, navajati vse to, kar je danes odprtega sinu delavca, če se izkaže nadarjenega. Šole Adolfa Hitlerja na pr. so ravno za take ustvarjene! Langemarckski študij omogoča vseučiliško izobrazbo vsem, ki si zaradi gospodarskih prilik očetov niso mogli pridobiti višje šolske izobrazbe. Zmagovalce . v državnem poklicnem tekmovanju podpira na vse mogoče načine Deutsche Arbeitsfront, in ni malo število naših nemških inženirjev, ki so bili prej ključavničarji, zidarji ali mizarji in ki so se izkazali v državnem poklicnem tekmovanju z izrednimi deli, tako ua sc potem lahko študirali na stroške države ali DAF. Zato че ni čuditi, da je v Nemčiji delavstvo zvesto Fiihrerju. Onih redkih, ki se po 10 letnem nacionalsocialističnem vodstvu še vedno ne morejo ločiti od svojih starih predsodkov razrednega boja, ne vpošteva-mo, ker zginejo v masi dostojnih delavcev in niso uvaževanja vredni. Nemški delavec ve, da FUhrer, ki ga je sam izvolil, najbolje zastopa njegove pravice. On je v tej vojni najzvestejši pripadnik na strani FUh-rerja. V teh dneh se je najbolje pokazalo, da je nemško delavstvo rade volje pripravljeno, delati še več ko doslej, da se dvigne nemška oborožitev na najvišje stanje. Iz vseh delov države poročajo o prostovoljnih prijavah delavcev, ki hočejo služiti nemški oborožitvi. Našim nasprotnikom se ne bo nikoli pc erečilo zabiti klin med vodstvo in narod. Kaj je vendar tisto, ki je zvarilo nemški juurod y tako nerazdružljivo občestvo I Rooseyelt se razkrinka Anglija dožiiela v ISi hnd poraz Amerika zahteva dokončno prepustitev v zakup vzetlb oporišč Lizbona, 19. februarja. Ameriške zahteve za dolcončno prepustitev po Angležih USA v zaiiup danih angieSItih oporišč so vzbudile v Angliji nedvoumno zagrenje-nost. Angleški poročevalci v Zedinjenih državah se krčevito trudijo, da svojim rojakom pojasnijo, da bi bilo ravno tako brezupno kot nesmiselno opoidrati USA. Tako je Izjavil washlngtonski zastopnik lista »News Chronicle« Robert Waithmon v ponedeljek v svojem brzojavu svojemu listu: Zedinjene države so hotele zagotoviti svojo varnost za povojno dobo. Ta ameriška namera ni »podla« in tudi ne »težko razumljiva«. Angleška bi bila neumna, misli on, če bi pustila priti do nesoglasja v angleško-ameriških odnosih, kajti posledice bi bile za Anglijo najbolj nevarne. Med Anglijo in Zedinjenimi državami naj se v kolikor mogoče sklenejo dogovori za povojno dobo, dokler je za to še čas. To da sklepati, da predvideva angleški dopisnik v bodoče razširjenja ameriških zahtev in bi jih rad omejil. Najnovejše zahteve USA po nadaljnjih oporiščih za mornarico in letalstvo, sedaj predvsem na Pacifiku, so gotovo vzbudile v Angliji tu pa tam enako resno premišljevanje, kot predstavljanje brezizglednosti zavrtja ruskega parnega valjarja v Evropi, če bi Sovjeti zmagali. Razmerje z Zedinjenimi državami je sedaj spremljano večkrat z nervoznostjo, ki da globok vpogled. NewyorSki zastopnik londonskega lista »Daily Mirror« se pritožuje v svojem naj- novejšem opisu angleSko-amerikanskega razmerja, kar da spoznati, ne da bi imenoval naravnost nesoglasja, angleško skrb glede Rooseveltovega imperializma in brezupno slabost: »Naša napačna ponižnost predstavlja naravnost nevarnost za ameriško-angleško prijateljstvo«, piše angleški veleposlanik, ki hoče s tem odkrito reči, da trajno ne moro biti, da bi se vedno govorilo samo o ameriških oporiščih, ameriških interesih in ameriški premoči. Pravi, da Anglija ni doživela največjega poraza ne v Franciji, ne na Kreti ali Malti, ampak v USA.« Popolnoma jasno izraža ravnokar oddana Izjava državnega podtajnika v washing-tonskem zunanjem ministrstvu, Berleja, ki vedno bolj stopa v ospredje, angleško podrejenost pod Rooseveltov imperializem. Berle popolnoma potrjuje izmero nameravane nadvlade USA, ko pravi, da če na primer pelje kaka zračna črta preko Anglije, da bodo težko prepričali angleško vlado, da jo mora upravljati USA. Taka premišlja-nja so jim že pred očmi in Berle smatra za potrebno, da s sleparskimi obrabljenimi reki omamlja angleške skrbi. Srdila obramba na jnžni fronti Zopet 101 oWopnJak uničen - Težki obrambni boli v Harkovu In okrog njega Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. februarja objavilo: Na severni fronti kubanskega mostišča smo zavrnili močnejši napad ob visokih sovražnikovih zgubah. V prostoru med Azovskim morjem in ozemljem jugovzhodno od Orela, zlasti v Harkovu in okrog njega se nadaljujejo srditi boji. Severno od Kurska je napram prejšnjim dnevom nekoliko popustilo sovražnikovo napadanje. Sovjetske sunke smo odbili, krajevne vdore zajezili. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera in med Volhovom in Ladoškim jezerom je sovražnik z na novo pripeljanimi močnimi silami pehote in oklopnjakov nadaljeval svoje napade. Naše V tem frontnem odseku bojujoče se divizije so dosegle nov uspeh obrambe. Več napadajočih skupin sil smo ugonobili. Topništvo je z združenim ognjem razbilo sovražne rezerve za napade, že ko so se zbirale. 43 oklopnjakov smo uničili samo jugovzhodno od Ilmenskega jezera. Vsega skupaj so Sovjeti včeraj zgubili 101 oklopnjak. V okviru napadnega podvzetja na tune-zijski fronti so bile ugonobljene včeraj odrezane sovražne skupine in razdejan ali uplenjen nadaljnji bogat vojni material. Brza nemška bojna letala letala so izvršila znenada nizke napade na motorizirane britanske kolone in jih razgnale. Pri podnevnem napadu nekega odreda severnoamerikanskih bombnikov na francosko atlantsko obalo smo v zračnih bojih sestrelili osem štirimotornih letal. Zračno orožje je podnevi z dobrim uspehom napadlo neko pristanišče na Južnem Angleškem in z velikim številom razstrel-nih bomb bombardiralo pristaniško in industrijsko ozemlje Swansea. Rooseiellova slika v vseh ložah (NadaJjevanJe e 1. etranl.) prisego, bi ga po vsej priliki prav kmalu nato zadela »smrtna nezgoda«, ker bi lože tako izdajstvo maščevale primemo po svojih zakonih. Da dela Roosevelt primerno svoji prostozidarski prisegi, se vidi iz njegovega židovsko-prostozidarskega okolja, ki mu daje vsakdanji duševni kruh. Simpatije svetovnega prostozidarja za boljševizem tudi nikogar ne presenečajo, kajti prostozidarstvo in boljševizem sta dve najvažnejši orodji po svetovnem gospostvu hlepečega židovstva. \ enem dnem 15? oKlopnjakov Poskusi predora zavrnjeni - V Tnnezill velike sovražnikove z#be: 97 oklopnjakov, 23 topov, 20 letal uplenjenih ali uničenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. februarja objavilo: Hudi obrambni boji na vzhodni fronti so trajali tudi včeraj. Z masiranimi skupinami oklopnjakov in pehote je sovražnik še nadalje poskušal prodreti. Na fronti kubanskega mostišča so se vršila bojna dejanja krajevnega pomena. Brezuspešni sovražnikovi poskusi prodreti na ozemlju ob Doncu so mu povzročili visoke zgube oklopnjakov in ljudi. V prostoru okrog Harkova so Sovjeti napadli z daleko močnejšimi silami položaje naših divizij, ki s% se žilavo bojevale. V boju proti delom sovražnih sil, ki so vdrli v zunanje okraje mesta je bilo uničenih 20 oklopnjakov. Proti nemškim položajem severno od TojeidejaFiihrerja, kipodeli vsem stanovom njihove pravice, ki je zvarila nemški narod v občestvo, močnejše od vseh sil nasprotnikov. Intoobčeetvonebonikolipo tožilo lavorik zmage т roke ko ga drugega ko v rokeFUhrerja Adolfa Hitlerja. Čriedrich Horetmaim Kurska vodeni sovražnikovi napadi so bili odbiti, krajevni vdori pa zaježeni. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik zopet povzel svoje napade s številnimi oklopnjak! in močno podporo topništva. Tukaj kot med Volhovom in Ladoškim jezerom smo odbili vse poskuse, prodreti našo ftonto, deloma z združenim obrambnim ognjem, deloma v hudih bojih na nož, in pri tem uničili 93 oklopnjakov. V včerajšnjih bojih na vzhodni fronti so boljševiki zgubili vsega skupaj 157 oklopnjakov. V Tuneziji so nemško-italijanske čete, ki so jih učinkovito podpirali odredi zračnega orožja, napadle sovražnika in ga vrgle nazaj proti zahodu, v gorovje ob težkih nasprotnikovih zgubah ujetnikov, orožja in orodij. Poleg mnogih vozil smo uničili ali uplenili 23 topov in 97 oklopnjakov. Nemški lovci so izvojevali 20 zračnih zmag in z obstreljevanjem zažgali več na tleh odstavljenih letal. Posamezna britanska letala so tekom noči podvzela vznemirjevalne napade na Za-padno Nemčijo. Na obrežju Rokavskega preliva je sovražnik včeraj zgubil po obrambi lovcev in protiletalskega topništva 5 letal, med temi težke bombnike. {mmw cm) v bojih v Tunisu je umrl 1. februarja 194St Elchenlaubtrftger Generalleutnant Wolfgang Fischer kot poveljnik nelce okiopnjaSke divizije v prvih vrstah JunaSke smrti. Pri obrambi pred angleSkiml Krasnimi nap»> di na zapadno nemško ozemlje v noči na 15. februar je dosegel Ritterkreuztrftger Obep« leutnant Gildner svojo 39. In 40. nočno zračno zmago. Veliko itevUo alžirskih ta martđcaaehlh Arabcev, ki so se bojevali pod francosko zastavo in so jih ujele osovinske sile, so v Tunisu spustili na svobodo na svečan način. Manifestaciji je prisostvovala velikanska množica tu* niških Arabcev, ki so dali duška svojemu navdušenju z velikim veseljem. Podpredsednik japonskega Informacijskega nnula Klvao Okumura je v ponedeljek izjavil, da dado kljub odposlan ju gospe čangkajško-ve v Washington brez uspeha obupne prošnje Cungkinga za dodatno pomoč in podporo. Zedinjene države se niti več ne trudijo, da vzbude vtis, kot da zavzema Cungking v taboru oso-vinskih sovražnikov prednostni položaj. Podadmlral Ken Teraslma in podadmlral Masuklkl Matesukl, vodja urada za pomorske zadeve sta naznanila japonski gosposki zbornici, da je šploviio precejšnje število sovražnih ladij In da so postavljene v službo v Južnih morjih. Francoski ministrski svet je v ponedeljek sklenil uvesti splošno delovno dolžnost. Ministrski svet je prejel zakon, ki razširja delovno dolžnost na vse Francoze letnikov 1620 do 1922. Delovna služba traja dve leti. V torek zjutraj je bU umorjen uradnik bolgarske preiskovalne komisije Sladkoff, Morilec In njegov tovariš sta izginila, predno so pritekli hišni stanovalci, opozorjeni po strelih. Umorjeni se je baje preje večkrat Izkazal prt komunističnih aretacijah, tako da je še zadnji čas dobil grozilna pism^ od komunistične strani. Poglavarji angleSklh cerlcvenih družb z nadškofom Ganterburyja na čelu pozivajo, da prihodnjo nedeljo irjolljo v javnih molitvah za »junaško Sovjetsko unijo*, za njene a-ponski poslanik. Zelo pojasnjevalno je dejstvo o tem, kako zelo manjka angleško-ameriški plovbi za oskrbovanje Izšolanih mornarjev, da je bil otvorjen v Egiptu angleški nabiralni urad, da pridobi egiptovske mornarje za angleško plovbo, pri čemur služIjo za vabo nerazmemo visoke plače. Egiptovska vlada Je predložila parlamentu zakonski predlog, ki predvideva uvedbo vojaške dolžnosti v Egiptu. Doslej je obstojala egiptovska vojaka iz 40.000 mož prostovoljcev. Z novim zakonom hočejo stanje povišati na 100.000 mož. V burni debati, ki Jo Je povzročilo vprašanje poslanca šazll AU Paše o razmerah v eglptov-Nahas Paša, da je bivši načelnik generalnega štaba Aziz Ali Paša ponovno zaprt. V vseh mestih severnoameriške atlantske In pacifiške obaie so izdane odredbe o zastrenju cestne razsvetljave in zatemnitve Izložb in svetlobnih reklam. S tem naj bo onemogočeno, da bi sij na nebesu služIl sovražnim podmornicam za orientacijo v bližini obale. Anglešlia admiraliteta javlja, kot pogrešanega admirala Sira Studholma Brownrigga, nazadnje poveljnika nekega angleškega konm vojskega spremstva. Naval na dne 14. februarja v Solunu otvor-jeno protiboljševiško razstavo »Sovjetski raj< je Izredno velik. Tisoči so Jo obiskali že prve tri dni in so dobili temeljito pojasnltev o ciljih boljševizma. Osrednje ravnateljstvo delavstva v Solunu Je organiziralo skupen obisk vseh včlanjenih obratov. Pri Caudillu je zaprosil te dni mlad mož za sprejem kot kadet v špansko mornarico. Tega devetnajstletnika smatrajo za edinega še živečega potomca Kolumba in se imenuej Don Cristobal Colon Darjaval y Maroto, vojvoda darague. Poleg tega ima pomemben naslov »admirala in vrhovnega namestnika Zapadne Indije«, tako da je gotovo edini na svetu, ki, Ima najvišji mornariški položaj že pred vstopom v mornariško službo. Na ozemlju Aysen v Clll je velikanski požar uničil okrog 200 kvadratnih kilometrov gozdov, kmečkih dvorcev In veliko živine, ki se je pasla. Požarna bramba in odredi vojske doslej niso mogli pogasiti požara, ki Je nastal zaradi lude vročine. Verla« und I)ruok: NS.-GtUTerl»e und Uracker«! Kfirnten GmbH.. Klaeenfnrt. — VerlaTeleiter: Dr. KmII Heiljen. mnptachriftlel*er: №edrich Hontmium. • Zurwlt 1st Anwigenlist* Nr.l ctUti«. Sobota, 20. febniarja 1943. KABAWANKEN BOTE stran 3. — Btev. 15. Alarm if prostoru ob Donaii Glas obmejnih narodov čim najsllneje odklanja boljševizem Berlin, 19. februarja. Ponovna zahteva Moskve po Besarabiji je učinkovala v prostoru ob Donavi kot alarmanten strel, kajti tudi v Bukarešti vedo, da je Besarabija le odskočna deska. Ko bi zagrabili še Buko-vino, bi stali Sovjeti že pred vratmi Madžarske. Z zbiranjem v delti Donave bi stala že meja bolgarske Dobrudže v ognju sovjetskih topov. V trikotu Bukarešta—Sofija—Budimpešta se danes ne sme nihče več udajati oni izolirani samozadovoljnosti, ki je bila v modi do leta 1941., ko so mislili, da se bo boljševiški imperializem zadovoljil z izročitvi] Besarabije. V prostoru ob Donavi se vedno bolj zavedajo, da so obmejni narod Evrope. Najbolj je ta zavest zastopana v Romuniji, ki je že neposredno pretrpela toliko grenkega pod boljševizmom. Enoglasno se obrača tisk v Bukarešti proti preteči,sovjetski nevarnosti. »Curentul« predloži čisto suhoparen račun: »Moskva zahteva kontrolo nad Romunijo«. Po strašnih skušnjah, ki jih je morala Evropa zbrati pri baltskih državah, bi pomenjalo to popolno ukinitev vseh pravic suverenosti. Sledile bi ustrelitve in deportacije. Cel6 salonskim boljševikom in anglofilom ne bi prizanesli. Po klanju, ki so ga boljševiki uprizorili v Besarabiji, je treba torej za vso državo računati 1% milijona Romunov ,ki bi takoj postali žrtev bolj-ševikov. Zato se listi, kakor »Torunca Vremii«, z zasmehom obračajo proti Angliji, ki je,napovedala, da se bo izkrcala na Balkanu. Bržkone v namenu, da utira pot Sovjetom. Nikoli se Moskva ne bi odrekla svojim načrtom glede Jugovzhoda, ker so za njo morske ožine in Solun važnejše od vsakega drugega izhoda k morju. Sofijska »Duma« razpravlja o umoru bivšega bolgarskega vojnega ministra Lukoffa. Bolgarija se ne da zmotiti po takih sredstvih. List navaja, da je bil umorjeni osebnost, ki se je zastavljala za okrepitev Bolgarije v borbi za končno zmago Evrope. Lukoff je bil pripadnik političnih in socialnih idej nove Evrope. Nobena država v Jugovzhodni Evropi v svoji kratki zgodovini od osvoboditve izpod turškega gospostva ni skusila nič dobrega od strani Moskve. Kot sovražniki ali kot dozdevni prijatelji so Rusi vedno poskušali zlorabiti balkanske države kot ozemlje za zbiranje p oti Bosporu, Egejskemu morju ali donavski nižini. Od Sovjetske unije pa ravn, danes ni pričakovati nič drugega ko skopi ion je. Bojevati se brez kompromisa za svobodo Evrope, je edino sposobno geslo, ki so ga te dni mnoštveno formulirali v glavnih meetih Jugovzhoda, ki jih preveva nova koncepcija politične funkcije naše celine, katere čin, samozavest in bodočnost doume-vajo danes v tolikrat zaničevanem Balkanu veliko j зпеје nego v o;, "a državah, kjer v nasičeni samozadovoljnosti še menijo, da lahko iz lože opazujejo konec vojne. 1000. polet Oberleutnanta Radia proti sovražniku Berlin, 19. februarja. Ritterkreuztrager Oberleutnant Hans Ulrich Rudel, vodnik letala v nekem oddelku strmoglavcev, je te dni opravil svoj 1000. polet proti sovražniku. Je to prvi nemški letalec, ki je dosegel to visoko število. Izmed njegovih velikih uspehov je zlasti omeniti potopitev dveh križark. Reichsmarschall Goring je poslal Oberleutnantu Rudlu priznalno pismo, v katerem čestita hrabremu častniku na njegovi občudovanja vredni storitvi in mu izreka svojo zahvalo in posebno priznanje za ta dokaz najvišje mere radostnega izpolnjevanja dolžnosti in neugnane napadalne volje, s katero je dal svetel zgled vsem tovarišem zračnega orožja. Hrlžarka in rušilec Ш polopljena ženeva, 19. februarja. Kot poroča Beuter, 80 v Washingtonu uradno objavili, da so potopili Japonci med 29. januarjem in 4. februarjem eno težko križarko in enega rušilca USA. Ryli zopet iinslii držami predsednik Od 300 volilnih mož jih je odpadlo za Risto Ryti]a 269 Helsinki, 19. februarja. Kot že paročano, Je bil dosedanji finski državni predsednik Risto Ryti v ponedeljek izvoljen z veliko večino glasov pri prvi in edini volitvi za nadaljnjo uradno dobo dveh let. Od 300 navzočih volilnih mož jih je oddalo v tajnem glasovanju 269, torej 89 odstotkov, svoje glasove za Rytija. Volitev, ki se je pričela ob 16,20 uri y sejni dvorani državnozborskega poslopja s klicanjem volilnih mož po imenih in se je ob 16.35 uri končala, je vodil ministrski predsednik Rangell. Kot gledalci so bili navzoči le maloštevilni časnikarji. S tem je izvoljen vprvič finski državni predsednik za dve sledeči si poslovni dobi. Tudi ta volitev se je izvršila, kot leta 1940., radi izrednih razmer ob izključitvi javnosti in v odsotnosti diplomatskega zbora. Sedanjo volitev je prenašal finski radio. Kratko pred volitvijo je imel ta dan Helsinki tretji zračni alarm, pri čemur je obramba onemogočila vlet sovražnih letal. * Iz Washingtona in Londona so z vsemi sredstvi poskušali vplivati na to volitev, jfinska, ki z Ameriko še ni v vojnem stanju, je bila skoro ultimativno pozvana, da se zveže s Sovjetsko unijo in prekine zveze z Nemčijo. Toda mir in zaupanje sta vladala v Helsinkiju pred volitvijo predsednika, v nasprotju s poplavo vesti iz Stockholma, ki so čenčale celo o separatnem miru. Kjer koli nastopijo na Finskem vesti o miru, jih odpravijo s skomizganjem. Finska ne misli na to, da napravi samomor iz bojazni pred smrtjo. Samo trda dejstva kažejo pot novo izvoljenemu predsedniku in njegovi državi. PI. Rlđithofen - Generalfeldmarsđiall Vitez Greim in Lorzer — Gcneralobersta Iz Flihrerhauptquartiera, 16. febru-.rja. Flihrer je pcišal šefa neke zračne flotilje, Generalobersta barona pl. Bichthofcna za Cener -Ifeldmarschalla. Poleg tega je i ovi?al FUhrer letalska Generala viteza Greima in Lorzerja za Ge-ncrr.!obersta. V 48 nrah 29 angleških letal Berlin, 19. februarja. Angleško letalstvo je zgubilo tekom zadnjih 48 ur nad zasede* nim zapadnim ozemljem in pri vletih V, Reich zopet občutne zgube. Pri napadih 13. in v noči na 14. februar zoper zasedena zapadna ozemlja je bilo po končnih poročilih uničenih skupno 17 angleških letal. 14. februarja so sestrelili nemški lovci v dopoldanskih urah iz nekega sovražnegai lovskega odreda, ki je letel proti sevemo-francoski obali, štiri letala. Napad na za-padnonemška ozemlja v noči na 15. februar so plačali Angleži z zgubo 8 letal. Celokupno je bilo torej sestreljenih tekom 48 ur nad zapadno evropsko celino in pred njenimi obalami 29 angleških letal. Trak na rokavu „Afrika" Berlin, 19. februarja. Fuhrer je odredil uvedbo traka na rokavu »Afrika« kot boj« nega znaka. Khakibarven trak, na ro-t kavu iz tkanine, iz velblodje dlake je вгеч brno obrobljen in ima srebrni napis »Afrika«, uokvirjen na obeh straneh s sren brno palmo. Trak se podeljuje kot bojni znak, o čemer se izstavi podelitvena listina^ Pogoji so najmanj šestmesečno častnoi službovanje na afriških tleh, ranjenje У Afriki ali nad njo ali obolenje za na bojišču v Afriki nakopano boleznijo, ki je povzro* čila popolno ali pogojno nesposobnost za: službo v tropskih krajih. Pri tem je pogoj najmanj trimesečno bivanje v Afriki. Vsi dosedaj kot znak pripadnosti nošeni trakl na rokavu »Afrikakorps« in »Afrika« bodo odvzeti. Celokupna Irnnnka vlada je nepričakovane predložila ostavko. Bila je stvorjena 20. januarja po dolgotrajnih razgovorih. Vatikanski protesti proti Moskii Rim, 19. februarja. Po informacijah, ki jJh ima na razpolago kongregacija za vzhodne cerkve v Vatikanu, se nahaja sedaj nad 700 katoliških duhovnikov na sovjetskih otokih za kaznjence v Belem morju. Gre za duhovnike, ki so jih od septembra 1939 do junija 1941 boljševiki zaprli v Litvi, na Estonskem in Letonskem in jih pregnali na Soloveckijeve otoke. V vatikanskih krogih dokazujejo, da pogrešajo nad 3000 duhovnikov iz teh ozemelj, ki pa niso prišli na Soloveckijeve otoke, ker so umrli radi zlostavljanja med zaprtjem ali na poti na te otoke. Radi raznih intervencij je morala sovjet-sko-ruska vlada zavzeti stališče glede duhovnikov, ki se nahajajo kot kaznjenci na Soloveckijevih otokih. Moskva ni zanikala, da se ne bi nahajali duhovniki na otokih za kanzjence, je pa navedla, da jih je samo 150. V Vatikanu so sedaj zvedeli, da morajo delati duhovniki kot vsi drugi depor-tiranci v gozdovih in rudnikih. Živil doba toliko, kolikor jih potrebujejo, da lahko delajo. V Vatikanu imajo malo upanja, da rešijo duhovnike iz Soloveckijevih otokov.^/j Ponovno je podvzelo korake državno taj- ' ništvo pri londonski in washingtonski vladi, da primerno pritisneta na Moskvo, da iz- . pusti duhovnike na svobodo. Vatikanski trudi pa so bili zaman radi nezanimanja anglosaških vlad, posebno ker si je prepovedala Moskva vmešavanje Londona in Washingtona. , Sezonski deiavec Franz Mrak Bilo je pred tremi leti. V bivši Jugoslaviji^ M rakov France je zamišljeno korakal po sobi sem in tja. Od časa do časa se je ustavil, pogledal skozi okno, in z žalostnim obrazom motril snežinke, ki so padale v debelih kosmičih na zmrznjeno zemljo. Ve-čerilo se je. Pristavil je lonček в kavo na štedilnik, da bodo imeli otroci potolažen želodec, in žena kaj gorkega, ko pride domov. Sla je namreč k sorodnikom z namenom, da ji priskočijo na pomoč, sedaj v tem zimskem času, ko je bil France brez dela. Nič rada se ni podala na to pot, saj ji je bilo znano, da bode morala marsikatero požreti. Mica, Francetova žena, je bila namreč hči trdnega kmeta, ki je bil še poln zastarelih nazorov. Bogatija k bogatiji. In nič čuda ni bilo, da se je protivil poroki svoje hčere, ko si je izbrala revnega sezonskega delavca. Na trdni grunt naj bi prišla ali vsaj v krog, kjer stoji uradništvo, da ji ne bo treba ute-pati grenak delavski kruh. Takih misli je bil stari Zadravec. In temu primemo je tu-di prikrajšal hčerko pri doti, ker je vzela sezonca za moža. Res se jima je par let še nekako stekalo, da sta za silo prebila. Toda otroci in občutna brezposelnost, pa je stavila Francetu že marsikateri sivi las v glavo. Saj pa tudi ni bila igrača, prehra-niti šest lačnih otročičev, ženo in samega sebe, pri osemmesečnem zaposlenju, kot stav-binski delavec. Dočim so bili štirje meseci v najsrečnejšem slučaju suhi. Ni še poravnal pretekle zime dolg in že je bila druga pred durmi. Res trda je predla Francetu in dostikrat je že obsodil kapitalistični sistem, ki ne pusti živeti revnemu ljudstvu in ga indirektno, ali tudi direktno tira v obup. . Dva meseca je že, kar se je javil na borzi dela kot brezposelni. Toda do danes še nobene podpore, dasi dobro ve, da je upravičen do nje. Danes zjutraj pa se je odpravil na pot v tri ure oddaljeno Ljubljano, da povpraša pri borzi, kako in kaj stoji i njim. čakalnica je bila polna ljudi. Smrdljiv duh po kajenju mu je udaril v nos, da bi najraje zapustil ta smrdljivi prostor. Toda misel na podporo ga je priklenila, da je počakal in motril ljudi, ki jih je bilo več vrst. Tam v kotu je bila skupina, kateri se je na nosu poznalo, da si večkrat črez mero privošči takoimenovani »Brenšpirit«. Steklenica je romala iz rok v roke, saj so bili člani slavnega »štokglajza«, ki se nikoli ni m(%el uživeti v trajno delo, temveč le v priložnostno kot na primer skladanje premoga iz vagonov ali kaj sličnega, da je bilo kmalu gotovo. Po delu pa v beznico, kjer so v družbi propalih žensk zabili svoj akord. Druga skupina so bili »Žičarji«, ki so hodili kljuke čistit. E tudi ti so imeli dosti povedati, ko so prišli skupaj. Kaj pa ti tukaj, vpraša eden Franceta, dasi ga ni poznal. Povedal mu je, da čaka na podporo. »To si neumen, da poleti delaš in pla-čuješ Borzo, pozimi pa prosjačiš okoli nje. Pojdi z nami in pusti delo, katerega sedaj itak nimaš, pa boš videl, da boš več »na-fehtal« v enem dnevu kot v treh dneh zaslužil, in pri tem nimaš nobenega odbitka. Če se pa ne pride do šest ali sedem kovačev na dan, se pa kaj pripravnega sune.« Pristudilo se je takšno govorjenje Francetu, in prav se mu je zdelo, da je začel sluga klicati imena tistih, ki dobe podporo. Toda -ijegovega imena ni bilo zraven. Počakal je, da je uradnik odpravil z onimi, na kar je pristopil k okencu in s ponižnim vprašanjem vprašal, če njegova prošnja še ni rešena. »Če niste bili klicani, že še ni; sicer pa vedite, da se podpora daje šele en mesec po prekinitvi dela.« »Da, to vem, sicer sem pa jaz že dva meseca brez dela.« »Kako se pišete?« »France Mrak!« Pogledal je neke papirje, ter dejal: »Po-Bluiajtel Podpora vam je odklonjena radi nezadostnega članstva; po zakonu morate imeti 200 delovnih dni. Vi pa jih imate samo 197.« Prebledel je. »Res je, da jih imam samo 197 ali orožne vaje, na katerih sem bil, s^ vendar kot se je pisalo po časopisih, štejejo ravno tako kot bi delal, torej z odhodom na orožne vaje nisem prekinil članstva.« Uradnik ga prekine. »Kaj vse pišejo, pa vse skupaj ni nič res.« France ni odgovoril na to, toda v duhu mu je pritrdil, da je res veliko obljubljala ta umetno zgrajena država. Toda, kadar je bilo čas, obljube izpolniti, takrat je aparat finančnega ministra odpovedal. »Prosim vas, usmilite se me, osem nas mora živeti, vse je treba kupiti, dva meseca pa že brez denarja, dajte mi vsaj nekaj, da kupim najpotrebnejše.« »Kar sem rekel, je kot pribito, sicer se pa ne bom pogajal z barabami«, in zaprl je okence. V dno dušenje bil užaljen France in ni čuda, da mu je ušlo skozi usta: »Prokleti judovski sistem, tudi tebe bo enkrat konec.« France je stopil na ulico ter šel počasi brez cilja naprej. Premišljeval je besede onega neznanca na borzi, ki mu je svetoval prosjačiti. Morda bi bil to res bolj dobičkano-sen posel. »Ne!« si je rekel polglasno. »Poznam ljudi, ki so začeli z beraško kariero, tekom pol leta niso zagrabili za delo več, Če so ga tudi dobili. Morda dobi žena kaj malega, ko je šla na svoj dom, dasi sem ji branil, v trdni zavesti, da bo na borzi vsaj nekaj dobil.« V teh mislih je prišel do časopisne deske, kjer je bil nalepljen ljubljanski dnevnik. Pregledal je nemško vojno poročilo, angleškemu ni verjel, dasi so bila tiskana vedno prva angleška. Od poročil je šel na male oglase. Pod rubriko »Službo dobi«. Bili sta dve. Sprejmem slugo upokojenega orožnika, in službo hišnika dobi zakonski par brez otrok, Pod rubriko >SIužbe išče«, во bile zopet različne ponudbe, kakor: 5000 dinarjev dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo. Naslov v upravi. Naprej ni čital, hudo mu je bilo da bi moral delo, za katerega je človek ustvarjen, še kupovati. Ta način je možen samo v državi, ki je na poskušnjo, in da to poskušnjo ne bo prestala Jugoslavija, vodena od kramarske-ga rodu Židov, to je vedel France prav dobro. Napotil se je proti domu, ter ves čas premišljeval, ali je mogoče tudi šam kaj zakrivil, da se mu obrača vedno na slabSe< In France je poklical samega sebe pred sodbo. Razgrnil je pred seboj svojega življenja dni, in priznati si je moral, da so Bili dnevi polni truda in skrbi. »Lenaril nisem nikdar, kadar je bilo delo. V tem sem nedolžen. Ali sem pil? Ne, pijanec nisem bil, Često si niti za potrebo nisem privoščil* Ali sem igral? Ne, kart niti ne poznam. Ni-« česar nimam za seboj, da bi se mogel ara« movatl. In vendar mora biti nekdo povzro« čitelj vse te bede, ki je prišla na revno ljudstvo. Ta povzročitelj pa ni nihče drugi kot lokavi jud, ki nas je omrežil kot pajek muho. Zavest, da tega ni sam zakrivil, ga je dobrodejno mirila, mu je nekako blažila srčno bolest in olajševala težko butaro. * Dve leti po teh dogodkih pa je France po prihodu z dela mirno z lahkim srcem motril skozi okno prirodo, ki se je, odeta y zimski plašč lesketala kot prelestni čar. Ni mu sicer postlano z rožicami, zaveda pa se^ da vkljub dolgotrajni vojni še sijajno. In jude, ki so se greli na naših prsih kot gadje„ je odpravil z eno potezo Adolf Hitler, ko je presekal gordijski vozel, katerega so napravili nepremišljeni politiki. Nevidna roka je prižigala že zvezdice na nebu, ko se јц vračal domov otroški zbor g sankami ig smučmi. Žarečih oči, na licu smeh, na ustih pesem, »Ein juges Volk steht auf...« K, B., Oberkrajn;, . gelte 4. w. Уг. 15. RABAWAVKEN BOTE Samstag, 20. Febmar 194S. tfSdiicfie dcinen Fcind nieder, lasse ihn verhungern, zerstćre seine SfSdte ., /" Gifiige Hafipropaganda in den USA Sodlslische Helziiioden — Offene Erklfirang Roosevelts — Brasilinner wollen nichl an die Front Die Hafipropaganda gegen Deutscbland niinmt in den USA immer sdiarfcre Fonnen an. Die Krelse am Roosevelt demaskieren mit zynisdier Offenhelt ibre Absichten einer rcatlosen Vernichtang Deutschlands. So егкШг* der amerikanisdie Politiker und Journalist Re* Stout in einem Artikel des „New York Magazine": „Wenn wir die Deutschen nicht bassen, werden wir kelnen daaerndcn Frleden anfbauen. Es darf fur uns nur den Grundsatz geben; SchieBe dcinen Felnd nieder, lasse ihn verhungern, morde ihn, zerstore seine Stađte, bombardiere seine Fabrlken and seine Girten." Der Hafi, den er predige, so erklart Stout weiter,' werde ein tlefes and onausrottbares GefGhi Jedes Amerlkaners seln. Adolf Hitler nnd der Nationalsoziallsmns selen kcinc Ubcrrasdienden Obergangsersdielnungcn, dcnn ein Kcnner der deutschen Gesdilcfate hatte bereits J900 vorauseagen kSnnen, dafi etn Adolf Hitter In Deutediland eredielnen werde. Die Grundtendcnz dee Natlonalsozlalismus sel bereits vor mehr ale hun-'dcrt Jabren bel Clausewltz erkennbar gewesen. Ober bundert Jahre sel Clausewltz der Lehnneister des deutschen Volkes. Der Hafi des Amerlkaners mOsse (ich auf alle Dcntsdien erstredcen, nidit inr anf 'die den Nationalsozlallsmns aktlv unterstOtzenden, (ondem auch anf )ene. die Ihn etlllsdiweigend — frenn auch widerstrebend — duldeten. Die sadistischen Redensarten verschiedener USA-PoUtlker konnen uns nidit auf die Nerven gchen, dcnn was immer wlederbolt wird let langweill; und kann tins nldit die geringste Fnrdtt ein|agen. Der Hafi wCtet gegen Deutsdiland. well man "s fUrchtet; >ndere europalsdie Staaten sucht man durch liber-hcbllcbe und prableriscfa* offene Erkliirungcn einzu-schuditem. Ein „USA-Protektorat Frankreldi" Der Nachdrudt, den die USA-Agitation z. B. Sen letzten PresseerklSrungen Roosevelts gibt. be-Icgt elndeutig, dafi diese Erkliningen jeneo Tell des Rooseveltsdien Zukunftaprogramms enthalten. der jenseits des Atlantik Im Falle elnes angeieiichslschen Sieges ais unbedingt feststehend anzuseh^n 1st. Die franzosisclicn Kommentare weiscn dahcr mit Recht darauf bin. dafi Roosevelt nun seine Absichten beziiglldj Frankrelchs so deutllch kundgibt wie bister noch nie Ei lafit nicht, den mindesten Zweifcl dafiiber. dafi Frankreich rlne Art amerikanisches „Frotektorat" werden soil. Der Diktator Im Wei-Ben Haus erkliirt «lch beri.lt, dem frenzosisdien Volk zn gestatten. sldi eine Reglerung zu wMblen, er behitit sldi aber ausdriickilch das .,Redit" vor, t.dnzugrelfen, um die etwaigen IrrtUmer des Volks-Y'jllena zu korrigicren". Damit 1st dfutlldi genug festgestelit, dafi Roosevelt nur eine fianzdsische Reglerung anerkennen will, die feinem Wiilen ge-fiigig 1st. iSO.OOO Brasiliancr sollen belfen Die Offenhelt dea USA-Pr&sidenten kann nldit mehr Uberrasdien, nachdem er in Notd- und West-■frika sdion hinrelchcnd praktisdi gezelgt hat, welche RoIIe Frankreich nnd seln Kolonlalreidi innerhalb der PUne des USA-Imperirllsmus spielen sollen. In Narokko wlrd zurzelt eine feste, rein amerikanisdie Bastion angelegt. In Westafrikt. von wo aus gleich-xeitig die Einkrelsung Sildamerikas bewerkstelllgt werden soli, werden 50.000 Mann brnsilianische fruppen erwartet. die hier unter amerikanlschem Oberbefehl einen panamerikanisdien Stiitzpunkt dar-itellen lollen, Fraiuosen sind Qberrascht Das System des amerlkanischen Tmperlallsmns be-ginnt nun auch jene Franzosen zu Uberraschen, die bis jetzt an die „selbstlos* Freundsdiaft der USA" geglanbt batten und teilweisf sogar heute noch glau-ben. Infolgedessen konnen jetzt in Frankreich immer wieder enttauschte nnd erstaunte Stimmen fiber die „Sendung" Roosevelts gegcntiber Frankreich vernom-men werden. Man kSnnte sirh (iber die Well nicht besser lustig machen. meint der ..Moniteur", als in der nnverschamten Weise wie Roosevelt gegeniiber Frankreich. Jene Franzoseo. die sich noch IliuBionen fiber Roosevelts Abslditcn macbten, bewlesen nur eine bodenlose Beschranktbeit . . and brasilianische Truppen strciken Wie glOcklldi die brasllianisdien Truppen fiber die ibncn zugedachte Rolle sind, bewcisen folgcnde Vorfalie: Unter den nadi Nordafrika bestimmten Einheilen des brasilianlsdien Heeres kam es vrihrend des Ab-marsdies der ersten Verbande zu erheblichen Zwl-sdienfallen. Ein brasilianisdies Regiment, das in Natal nadi Nordafrika verladcn werden solite, ver-weigcrte den Gchorsam. Die Folizel entwaffnete die Truppen und fQhrte summarlsche ErsrhieBungen durdi. Zahlrelche hobe Offlziere des Regiments wurden verhaftct. Abnlicbe Erscheinunsen wurden von an-deien Verbanden, die gleichfalls Hr Nordafrika be-itimmt sind, gemeldet Die brasilianische Presse be-ricbtet fiber zahlreidbe DeserUonen. Schwere Abwehrkdmpfe im Osten Charkow planmSfiig ger^umt - ErfolgrelAe Fortsetzung des Angriffs in Nordafrika Aus dem FUhrerhauptquartier, i8. Februar. Das Oberkommando der Wehrmaeht gibt belcannt: Im westkaukasischen Bergland und im Raum von Krasnodar blieben die feindlichen Angriffe Uberall erfolglos. Bei einem eigenen Angrif£ siidlicli Noworossijsk wurde der Gegner auf die K(iste zuriickgeworfen. Zwischen dem Asowschen Меег und dem Raum siidostUch Orel dauerten die erbitter-ten KSmpfe an. Die Stadt Ciiarkow wurde von unseren Truppen nach planmaBiger Zer-storung kriegswichtiger Anlagen gerhumt. Siidlich der Stadt zersprengten deutsche Panzer im GegenstoB ein feindliches Regiment. Die Luftwaffe griff im Raum um Charkow in rollenden Einsatzen feindliche StoBgrup-pen und Marsciikolonnen an. Zahireiciie Angriffe und VorstoBe des Fein-des im Raum nordlich Kursk scheiterten unter hohen Verlusten des Gegners. In der Abwehrsctilacht siidlich des Ladogasees schlugen unsere Truppen die Sowjets, die vergeblich versuchten, in die deutschen Stel-lungen einzudringen, erneut zuriick. Der Feind ver'.or weitere 38 Panzer und hatte Schwere blutige Verluste. In Nordafrika wurde das seit Tagen laun fende Angriffsunternehmen erfolgreich fort-gesetzt Verbande der Luftwaffe ■ griffen in die Erdkampfe ein und fiigten dem Feind empfindliche AusfSHe an schweren Waffen und motorisierten Falirzeugen zu. In den Ge-wassern westlich Algier versenkte ein Ver-band deutscher Kampfflugzeuge einen Transporter von 8000 Brt und beschadigte ein wei-teres Schiff gleicher GroBe durch Bomben-treffer. In der AgSis schoB ein deutscher U-Boot-Jager von drei angreifenden Torpedo-flugzeugen zwei ab und beschadigte das dritte so schwer, daB mit seinem Verlust ge-rechnet werden kann. Vor der norwegischen Ktiste versenkte eine Kiistenbatterie der Kriegsmarine durch meh-rere Volltreffer ein feindliches Unterseeboot bei einem erfolglosen Angriff auf ein deut-sches Geleit Einige britische Flugzeuge warfen in der letzten Nacht bei StorflUgen Uber west-deutsches Gebiet planlos einige Bomben. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge griffen bei Tage liberraschend Kiistenorte in Slid- und SUdostengland sowie Vorpostenboote in den KiistengewSssern an. Moskaus Wunschtriiume um den Balkan Spate Erkenntnlsse In Sdiweden - Sdiwindel mit der Atlantik-Charta aufgededit hw. Stockholm, 19. Februar. (Eigener Beridit.) Die augenblickliche l.age an der Osttront und die immer unverhulltcr outage tretenden Plane einer volligen Bolschewisiening Europas mit angelsadi-sisdier Zusiimmung im Falle eine: bolsdiewisti-sdien Sieges — der jedoth ein Wunsditraum blei-ben wird — haben audi gewisse neutrale Voiker aus ihrer Gleidigulti^keit aufgesdireckt. Sie sehen auf einmal a iSi die Gefahr, die ihnen drohen konnte, und die sie bisher in ihrer satten Zu-ediauerrolle als Propaganda abtun zu konnen glaubten Das kommt audi in mandien Presse-auBerungen zum Ausdrudt. Mit der besonderen Gefahr fUr den europaisdien SUdosten besdiaftigt sidi die „Stodtholms Tidning" in einer Betraditung, in der es u. a. heifit: „Statins Fernbteib^n von der Casablanca-Zusam-menlcuntt gab den Mutmafiungen Uber eine an-geblidie Ktuft zwisdien der Sowjetunion einer-• seits und den angetsachsisdien GroCmaditen an-dererseits Auftrieb. Die Welt hat es autmerlisam verzeidinet, daG Stal'n audi keinerlei Vertreter, wcder Zivil nodi militarisdi, zu dieser Konferenz entsandte, deren Programm dodi von militarisdier und von grundlegender Bedeutung fUr die Politik der Verbiindeten werden mufite. Wie „Stodtholms Tidningen" dann weiter sdireibt, selen neuirale Beobaditer der Ansidit, das Midtrauen ».wisdien den Sowjets und England komme aut dem Balkan deutlidi zum Vorsdiein, nnd Moskan sei besonders von dem Plan rinef etwaigen »ngelsadisisdiea Invasion in SUdeuropW nicht gerade erbaut. Denn dieses Gebiet habe stets zu RuGlands Interessensphare gehort. Wena die russisdien Ertolge weitergingen, werde e* sAwieriger, Stalin das Redit zu bestreiten, die Verhaltnisse des Balkans und anderer Gegenden (will die Zeitung damit auf Skandinavien hin-weisen?) naA seinem Geschmadt zu gestalten. Wie bereditigt das beginnende sdiwedisdie MiS-trauen ist, beweist audi folgende Meldung unserei Berichterstatterj in Stockholm: Der Londoner „Spectator" enthalt eine iiberaus bezeichnende, ganz den Gedankengangen Lippmanns in der New-Yorker ■ „Herald Tribune" folgende Be-trachtung uber die Wortbrudipolitik der Atluer-tcn gegeniiber alien Volkern, die bereits auf dea Betrug mit der Atlantik-Deklaration hereinge-fallen sind oder es noch tun sollten. Nadidem: Lippmann bereits klipp und klar gesagt hatte, dali England und USA weder den Wiilen nodi die Moglichkeiten dazu haben, in Nord- und Osteuropa evcntuell gegen die Sowjetunion ein-zusdireitcn, fugte der „Spectator" die weitere Wahrheit hinzu (von der nur erstaunlich ist, dafl sie sdion so triih in England ausgesprochen wird, ein Zeidien fur beginnenden DenkproMtt sogar in mandien angelsadisischen Gehirnen), eine Vergewaltigung der kleinen Lander werde zwar „ein Verstofi gegen die Atlantik-Erkliirung lein, aber bei der Grofie ihrer Opfer und der HShe des Preises. den die Sowjetunion fUr einen eveiitu-ellen Sieg zahlen miisse, konne man yon ihr nicht erwarten, dafi sie lidi an diese Erklarung kehren wirde. Das ist klar. einleuditend, und ei ist fiir tile verniinftigen Menschen langst eine Selbstverstiind-lichkeit gewesen. Nfeflerlage fler USA-lnftwa!fe Berlin, 19. FebruaY. Die nordamerikanisdie Luftwaffe eriitt am 16. Februar vormittag* bei einem Angriff auf eine Hafenstadt an der fran-zosisdien Atlantikkiiste erneut eine empfindliche Niederlage. Als die feindlidien Bomber von der Landseite her gegen die Hafenstadt vordrangen, wurden sie von deutschen FoAe-Wulf-Jagdflugzeugen in grofier Hohe gestellt. In heftigen Luftkampfea von etwa 46 Minuten Dauer schossen unsere Jager 8 viermotorige Bomber ab und zersprengten den us-amerikanisdien Verband vollig. Briten raubten spanfsdien Dampfer tc. Madrid, 19. Februar. Wie aus La Linea be- riditet wird, haben die britischen MarinebehSrden den spanisdien Handelsdampfer „Sidi Isni'" be-schlagnahmt. Der Dampfer war von britisdien Kontrollsdiiffen nach Gibraltar eingebracht warden. Lange Zeit getang es uberhaupt nicht, eine F.ntšdieiđung uber -las Schick sal des Schiffes her-beizufuhren. Man hatte in Madrid aus der Lang-wierigkeit des Prozesses, der der Reederei gemacht wordcn war, entnominen. dafi die britischen An-spriidie einer sachlichen Grundlage entbehrten. Die Tatsache, dafi man sidi nunmehr zur Be-schlagnahme entschlieSt, hat in Spanien Emporung ausgelost. Die Operationen gegen Tsđiungliing Tokio, 19. Februar. Japanischen Streitkraften, die am 15. Februar in der Provinz Hopeh neue Offensivaktionen gegen die Tschungkingtruppen, eingeleitet hdi'en getang es, zwei feindlioie Divi-sionen zu vernichten. Aus Kiangsu wird ferner gemeldet, dafi es knrz nadi Beginn der neuen Operationen gelungen sei, die Hiupimacht der 89. Tsdiungkingarmee einzukre'sen und von ihren Verbindungen abzu-schneiden. Etwa BU.OOO Mann Tschungkingtruppen gingen ihrei Verniditung entgegen. An der neuen Angriffsoperation nahmen Einheiten der neu auf-gestellten nationalchinesischen Armee teiL HMnsel und Gretel Vor einem grollen WalUe wohnte ein anner Holzhacker mit seiner Frau und sclnen zwei Klndem; das BUbchen hieQ Httnsel imd das Maddhen Gretel. Kr hatte wenlg zu belflen und zu brechen, und einmal, als groQe Teuerung Ins Land kam, konnte er auch dae tftgllche Brot- nicht mehr schaffen. Wie er slch nun abenda Im Bette Gedanken macbte und slch vor Sorgen herumwftlzte, seufzte er und sprach eu seiner Frau: >Wae soil aue una Werden? Wie kOnnen wir unsere a,rmen Kinder emfth-ren, da wir fUr tms eelbst nlchte mehr haben?« I—»Welflt du was, Mann«, antwortete die Frau, »wir wollen morgen In aller FrUhe die Kinder hlnaus In den Wald fUhren, wo er am dlcksten let; da machen wir Ihnen ein Feuer an und geben jedem noch ein StUckchen Brot, dann gehen wir ал uneere Arbeit und lassen Ble alleln. Sle flnden den Weg nicht wieder nach Hause und i^r sind sle los.« — >Neln, Frau«, sagte der \ Mann, »das tue Ich nicht; wie eollt' Ich'e libers Herz brlngen, melne Kinder Im Walde alleln zu lassen, die wUden Tlere wUrden bald kommen und sle zerrelQen.« !— >0 du Narr«, sagte sle, »dann mllssen wir alle vler Hvmgers sterben, du kannst nur die Bretter fUr die BKrge hobelnl«, tmd UeB Ihm kelne Ruhe, ble er elnwllllgte. »Aber die ar-rnen Kinder dauem mlch doch«, sagte der IMann. Die zwei Kinder batten vor Hunger aucfa nl(±t elnechlafen kUnnen und hatten gehBrt, :waa die Stlefmutter zum Vater gesagt hatte. Oretl welnte bitter* TrHnen und sprach zu Hansel: »Nun let's um una geschehen.« — »Still, Greti«, sprach Шпа1, »grfime dlch nicht, Ich will una schon helfen.« Und als die Alten felnreschlafen waren. stand er auf, zog seln BttOklela an, machte die UtotertUre auf und echllcb eloh hlnaus. Da echlen der Mond ganz belle, und die welBen Kleselstelne, die vor dem Hause lagen, gltoarten wie lauter Batzen. bUckte Bleb und steckte so vlel In веш am; binetn woUte, Рдпп glngr er wieder zurllck, sprach zu Gretel: »Sel getrost, llebes Schwesterchen, und echlaf nur ruhlg ein, Gott wird uns nicht verlaasen!«, •und legte slch wieder In seln Bett. Als der Tag anbrach, noch ehe die Sonne aufgegangen war, kam schon die Frau und weckte die beiden Kinder: »Steht auf, ihr Fau-lenzer, wir wollen In den Wald gehen imd Hoiz holen.« Dann gab sle Jedem ein StUckchen Brot und sprach: »Da habt Ihr etwas filr den Mittag, aber eB't's nicht vorher auf, welter krlegt Ihr nlchta.« Gretel nahm dae Brot unter die SchUrze, well Httnsel die Stelne In der Tasche hatte. Danach machten sle sich alle нШч/Л'* Zeicbnuns: Anni Samitt Busammen auf den Weg nach dem Wald. Ale sie ein Wellchen gegangen waren, stand Hllnael still und gudite nact dem Haue mi-rttok, tat dae wieder und tsxmec Der Vater sprach: »Hilnsel, was guckst du da und bleibst zurtlck, hab' acht und vergiS delne Belne nicht.« — >A.ch, Vater«, sagte Hansel, »ich s ehe nach melnem weiQen K&tz-chen, das sltzt oben auf dem Dach und will mir ade sagen.« Die Frau sprach; »Narr, das 1st deln Katzchen nicht, das 1st die Morgen-Sonne, die auf den Schomsteln schelnt.« Hansel aber hatte nicht nach dem K&tzchen ge-sehen, sondem immer einen von den blanken Kieselstelnen aus seiner Tasche auf den Weg geworfen. Als sie mitten in den Wald gekommen waren, sprach der Vater: »Nun sammelt Holz, Ihr Kinder, Ich will ein Feuer anmachen, damit ihr nicht frlert.« HKnsel und Gretel trugen Kelslg zusammen, einen kleinen Berg hoch. Das Relslg ward entzilndet, und als die Flamme recht hoch brannte, sagte die Frau: >Nim legt euch ans Feuer, ihr Kinder, und ruht euch aus, wir gehen In den Wald und haoien Holz. Wenn wir fertlg sind, kommen wir wieder und holen euch ab.« HAnsel und Gretel saBen am Feuer, und als der Mittag kam, аВ jedes seln StUckchen Brot. Und well sie die Schl&ge der Holzaxt hOrten, glaubten sie, ihr Vater wftre in der N&he. EJs war aber nicht die Holzaxt, ез war ein Aat, den er an einen dUrren Baum gebunden hatte, und den der Wind hln und her schlug. Und als sie so lange gesessen hatten, fielen ihnen die Augen vor MUdigkelt zu, und sie schliefen fest ein. Ala sie endllch erwachten, war ee schon finstere Nacht. Gretel fing an zu welnen und sprach: »Wie sollen wir. nun aus dem Walde kommen!« Hftnsel aber trBstete sie: »Wart' nur ein Wellchen, bla der Mond aufgegangen lat, dann wollen wir den Weg schon flnden.« Und als der voile Mond ai^geatiegen war, so nahm H&nsel seln Schwesterchen an der Hand und glng den Kieselstelnen nach, die schlmmerten wie neu geschla^ene Batzen und zelgten ihnen den Weg. Sle gingen die ganze Nacht hlndurch und kamen bel an-brechendem Tag wied ^r zu ibrea Vaters Haus. Sie klopften an die TUr, und als die Frau auf-maoht« Mb, м H&W {uod war, sprach sie: »Ihr bttsen Kinder, was habt ihr so lange im Walde geschlafen, wir haben geglaubt, ihr wolltet gar nicht wlederkommen.« Der Vater aber freute sich, denn es war ihm zu Herzen gegangen, daB er sie so alleln zu-rUckgelassen hatte. Nicht lange danach war wieder Not in alien Ecken, und die Kinder hbrten, wie die Mutter nachts im Bette zu dem Vater sprach: »Alles 1st wieder aufgezehrt, wir haben noch einen hal-ben Laib Brot, hemach hat das Lied ein Ende. Die Kinder mUssen fort, wir wollen sie tiefer in den Wald hlneinfUhren, damit sie den Weg nicht wieder herauafinden; es 1st sonst kelne Rettung fUr uns.« Dem Mann flel's schwer auf s Herz, und er dachte: »Es wttre besser, daB du den letzten Blssen mit deinen Klndem teiltest«. Aber die Frau hSrte auf nichts, was er sagte, schalt ihn und machte ihm Von^rfe. Wer »A« sagt, muB auch »B« sagen, und well er das erstemal nachgegeben hatte, so muBte er es auch zum zweltenmaL Die Kinder waren aber noch wach gewesen und hatten das Gesprttch mit angehOrt. Ala die Alten schliefen, stand Hansel wieder auf, wollte hlnaus und Kleselsteine auflesen, wie das vorlgemal; aber die Frau hatte die TUr verschlossen, und HKnsel konnte nicht heraus. Aber er trBstete seln Schwesterchen und sprach: »Welne nicht, Gretel, und schiaf nur ruhlg, der Uebe Gott wird una schon helfen.« Am frtlhen Morgen kam die Frau und holte die Kinder aus dem Bette. Sie erhlelten Ihr , StUckchen Brot, das war aber noch klelnex als das vorlgemal. Auf dem Wege nach dem Walde brOckelte es H&nsel in der Tasche, stand oft still und warf ein Brflckleln auf die Erde. »Hftnsel, waa stehat du und gućkst dlch um«, sagte der Vater, >geh deiner Wege.« — »Ich sehe nach melnem Tftubchen, das sltzt. auf dem Dache und wUl mir ade sagen«, antwortete Httnael, »Narr«, sagte die Frau, »dae 1st deln Tftubchen nicht, dae let die Morgen-Sonne, die auf den Schomsteln oben achelnt.« Hansel aber wart nach und nach alle Вгбск-Mm Weg. jgBWMtxHng (QlgLj, f Bohota. 20. fe^marlft 1943. K ARAWANKFN ПОТЕ stran 5. — Stcv. 15. Iz naše listnice Iz kroga nažih čitateljev K. N. — Krainburg; Na pismo čitateljev v št. 13. lista »Karawanken Bote« bi rad odgovoril, da dostojni Gorenjec tudi nikdar ni mislil, da z našo mladino pri državni delovni službi ali pri nemški oboroženi sili slabo ravnajo. Ljudje, ki kaj takega rečejo, so samo taki, ki se dajo vplivati po onih, ki mislijo, da zadoste svoji lenobi najboljše s tem, da se podajo v gozdove in skušajo živeti od tatvine in mor-jenja. Mi Gorenjci vemo, da lahko od njih pričakujemo samo nesrečo. Vemo pa tudi da sta tudi za naše sinove delovna in vojaška služba častni službi, ki predstavljati najboljšo šolo za moškega. V zadnjih dneh sd prlSll na uredništvo Itota »Karawanken Bete« iz vseh gorenjskih krajev dopial bralcev, ki Jih že Iz ozirov na prostor ne moremo objaviti vseh In zlasti ne popolnoma. Pečajo se z uvedbo delovne dolžnoeU in zatvorltvljo obratov, ki za vojno nleo vainl. PrlnaSamo Izvlečke iz nekaterih dopisov, ki v bistvu povedo Isto, kar vsebu-, j^o tudi drugai, ki niso prlobčena: P.M.—-Domschale: V številki 12. ste objavili pod »Mimogrede« članek iDokazi nacionalne volje«, v katerem ste objavili odloke o delovni dolžnosti vseh moških v starosti od 16 do 65 let in vseh žensk v starosti od 17 do 45 let kot tudi zatvoritev yseh obratov, ki niso važni za vojno. Kot Bem povzel veljajo te odredbe samo za Reich. Nam Gorenjcem je nerazumljivo, da BO tudi nas ne pritegne v času, ko se rabijo vse roke, odnosno da se ne zaprejo obrati, ki ne doprinašajo za to, da se vojna dobi. Končno nam je Gauleiter vendar sam septembra lansko leto v Krainburgu podelil nemško državljanstvo, ki nam vendar daje pravico, da sodelujemo pri zmagi nemškega Reicha. Kot jaz, mislijo vsi Gorenjci, kateri ne amatraja nemškega državljanstva samo za zadevo pripadnosti h kaki državi, kot je bilo nekoč v Jugoslaviji. Zato nas niso hoteli, ker so mislili Srbi, da morajo vse sami opraviti, ker nam niso zaupali. Z njimi tudi nismo hoteli imeti nič skupnega. Sporočite zato našemu Gauleiterju dr. Rai-nerju željo vseh Gorenjcev, da čeprav smo Bele kratek čas nemški državljani, hočemo ravnotako izpolniti svojo dolžnost, kot žene ia možje v Altreichu... itd. J J. S. — Steln: V svoji proklamaciji v ABlingu je izjavil Gauleiter, da iste pravice zahtevajo tudi iste dolžnosti. Z velikim veseljem smo sprejeli socialne zakone. Sam sem že občutil njihov učinek. Radi tega ne razumemo, zakaj tudi na Gorenjskem niso uvedeni delovni zakoni, kot že veljajo v Nemčiji... d. B. — ABling: Sicer delamo že mnogo, ker vemo, za kaj gre. Toda mi lahko še več storimo, predvsem naše žene, ki dose-daj skoro niso bile poklicno zaposlene. Slišal sem od žene v zapadni Nemčiji, dn dela dnevno devet ur v neki oboroževalni industriji, poleg tega pa skrbi še za pet otrok. Poleg tega mora še pogosto v klet ponoči radi angleških zračnih napadov. Kar te znajo, znamo tudi mi. Zato naj veljajo tudi za nas nova določila... E. L. — St. Veit a. d. Sawe: Meni sicer dosedaj ni bilo treba delati, vem pa, da lahko gospodinji moja mati tudi brez mene. Dela se pa nikdar nisem ustrašila... Mlada gorenjska uradnica, ki je zaposlena v nekem obratu v Klagenfurtu, nam med drugim piše; Lansko poletje sem se vprvič peljala z utripajočim srcem skozi karavanški predor, ker poprej še nikdar nisem delala v kakem podjetju. Danes pa ne grem več ven. Delo mi napravlja veliko veselje, končno pa tudi dobro zaslužim. Moje sovrstnice, ki so pri meni, mislijo ravnotako. Vem, da bi veliko žen, ki danes še niso zaposlene rade delale, samo če se jim za to da prilika. Opomba uredništva: Omenjeni zakon bo v najbližji bodočnosti uveljavljen tudi na Gorenjskem. Moči, ki so bile popisane v Klagenfurtu in drugih mestih In vaseh, že delajo v svojem domačem kraju ali v bližnji okolici. Dalekosežnl ozlrl, ki so jih uvaževall pri popisu, dovoljujejo itak dalekosežne oprostitve. Tako pač dovoljujejo n. pr. domače razmere, otroci Itd. popolno ali delno oprostitev od delovne dolžnosti. Upamo, da se kmalu povrnemo na to snov. Aui dem Hreise Krainburg Krainburg. (Apel usluženstva pri L a n d Г a t u.) Radi odhoda k vojakom je sklical Landrat uslužbenstvo svojega urada na apel, pri katerem se je svojim uradnikom In naat&vljencem zahvalil za njihovo požrtvovalno sodelovanje. Z okrožnico se je poslovil Landrat od vseh državnih uradov, obClnskih komisarjev, vodij orožniAkih postaj. Šolskih vodatev in OrtsbauernfUhrerJev svojega okrožja in jih Je pozval k nadaljnjemu neutrudnemu delovanju. Za časa vojnega službovanja dr. S k a 1 k e ga bo nadomestoval Regierungsrat M1 C h e ] s iz Klagenfurta Krainburg, (Nezgode.) V minulem tednu Je poslovalnica DRK v Krainburgu prepeljala na GallenJtels naslednje ponesrečence: železniški uradnik Julius Seunig iz Weixeldorfa Je bil uslužben na postaji St. Veit. Stal je pre-bilzu premikajočega se vlaka, zaradi česar ga Je vrgla sila mimo vozečega voza s tako močjo ob steno, da se je odbil kot žoga. Udar Je bil tako hud, da mu Je zdrobilo desno nad-lehtnico. — štirinajstletni Josef K o s c h n 1 k, Krainburg, Seelandatralle, je prišel v svoji nepazljivosti preblizu prostora, kjer so delavci razkladali trsme. Nek. tram ga je zato podrl In mu zlomil desno nogo nad kolenom. — Anna Tschertanz Iz Schwarzendorfa Je rezljala Igrače In figure za šah. Mastne Iri umazane roke sl je umila z neko zavoljo ognja nevarno tekočino. Nato je v svoji nepremišljenosti hotela roke sušiti nad ognjem, zaradi Cesar so se jI Iste vžgale. Ogenj Ji je prizadejal hude opekline na obeh rokah. Krainburg. (Kratka šolanja DA F.) BetribsfUhrerJl, Orts- Ш Betrlebsobmftnnerjl v Aus dem Hreise stein Schwarzendorf. (Iz vaSkega življenja.) Preteklo nedeljo je imel zastopnik Lan-desbauemschafte Burgs taller v Schwar-zendorfu zelo poučno In zanimivo predavanje o proizvajalni bitki za leto 1943. Kmetje Iz občine so bili skoro polnoštevllno navzoči. Preteklo nedeljo je imel BannfUhrer HJ H u b e r Iz Stelna v Schvyarzendorfu šolanje NSDAP. Vsi tukaj zaposleni strapkinl tovariS.1 so prišli k apelu, člani KVB so bili tudi v velikem številu navzoči. Predavanje so poslušali zelo pazljivo. Splošna želja prebivalstva je, da se vrše taka svetovnonazorna šolanja v Schwarzendorf u prav pogosto. Schwanzendorf. (Kmečko zborovanje.) Na odredbo Kreisbauemachaft še Je vršilo pred kratkim zborovanje kmetov Schwar-zendorfa In okolice. Kot zastopnik Landea-bauernschafte KSmten Je govoril v Steinu znani Pg. Burgstaller, o snovi: proizvajalna bitka. Govornik Je primerjal razmere, pod katerimi so morali delati gorenjski kmetje za časa Jugoslovanske vlade, z danažnjiml in Je_ primerjal prejšnje nizke cene poljedelskih pridelkov z današnjimi. Nadalje je govornik opozoril na to, da dobe kmetje radi priključitve k Relchu pomembne množine poljedelskih strojev, plemenske živine, semena In umetnih gnojil iz Reicha in Je posebno poudaril, da se Je moralo pripeljati po zasedbi najprej velike množine živil na Gorenjsko. Izjavil je Se, da bo v bodoče mogoče z Intenzivnim obdelovanjem zemlje, da se bo okrožje Steln s časom lahko sam preskrboval s potrebnimi živili. Temu pomagati In pomagati vellkonemSkemu Relchu do končne zmage, naj bo tudi cilj vsakega gorenjskega kmeta. Obertuchein. (Iz vaške kronike.) Šolski pouk se Je pričel. Otvorjeni so že štirje razredi. V prvi razred hodi 73 otrok. — Kmeč- kemu sinu Josef u Kosleutscharju, staremu 9 let. Je pri Igranju nek otrok odaekal в sekiro levi kazalec. Morfiutsch. (Apel.) V nedeljo se Je vršila pod vodstvom Ortsgruppenleiterja Pg. Pfer-Bchyja prva seja štaba. Udeležba je bila polno-Steviina. Odslej se bodo vršile seje štaba vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu In sicer ob osmi url zjutraj v šolski pisarni. Prosi se za točnost. nioriiutech. (Nesreče.) Posestnika sin Jo-hann Birk iz Oberjavorschltz se je smrtno ponesrečil. Gostilničar Cyril Tomann sl je zlomil levo roko. littoi. (Pester večer za KWHW.) Tukajšnja policijska stotnlja je povabila v nedeljo, 13. februarja 1943, prebivalstvo Llttaia na zabavni večer v dvorano KdP tukajšnje tekstilne tovarne. Dvorana Je bila polno zasedena. Poslušalci so poslušali glasbene točke in tudi humor Je prišel na vrsto kljub resnim časom. Stotnlja Je oddala KWHW 3900 RM. Ostro streljanje, srečkanje raznih stvari, posebno Igrač, ki 80 jih policisti v prostem času sami zbrkljall, Je zaključilo to lepo In dobro posrečeno večerno prireditev, za kar naj bo izrečena policistom prisrčna hvala, Mannsburg. (Zbirka WWW.) Šesta državna cestna zbirka WHW se Je izvršila 6. in 7. februarja v naši Ortsgruppl po državnih uradnikih, BetriebsfWhrerjlh In Obmttnnerjlh in Je znesla 520.,52 RM. Mannsburg. (Službeni apel NSDAP.) Dne 9. februarja se Je vršil službeni apel NSDAP in KVB. StUtzpunktleiter Pg. Hop f-gartner je otvorll apel s pozdravom na vse navzoče Amtswalterje. Začel Je s »pregledom položaja v Evropi«, ki Je vsem dal Jasen vpogled. Zelo so se zanimali za govor. Nato so se razgovarjall o tekočem delu v Ortsgruppl. Krainburgu so dobili na nekem zborovanju sodobni роЉ. Krelsleiter K u B Je nato govoril o posledicah, ki nastanejo za gorenj^e stvaritelje Iz političnega položaja. Tudi obrati Kralnburga postanejo sedaj braniki bodočnosti Vellkonemskega Reicha. Kralnburg-Wart. (šolanje v Ortgrup-pl.) V ponedeljek, 15. februarja 1943 se Je vršilo Šolanje strankinih tovarišev v uradnih prostorih organizacije. Oauredner Pg. K e n d a je nazorno orisal sedanji politični položaj. Ostro je bičal sovražno lažnivo propagando, kateri Je primerjal naSo resnici odgovarjajočo propagando, ki se ne boji tu in tam povedati narodu tudi neprijetne reči. St. MarUn u. d. GroBgallenberg. (Gozdni požar.) V nedeljo popoldne Je začelo goreti na Grmadi ali zaradi razposajenosti Igrajočlh se otrok ali zaradi običajne nepazljivosti kadilcev. Ogenj Je bil kmalu pogaSen zaradi pridnega gašenja gasilcev Iz Tazna. St. Martin u. d. GroBgallenberg. (Zbirka WHW.) v naSl občini Je znesla zbirka darlt-vene nedelje 392.16 RM. Hdfleln. (Variete.) V soboto 13. februarja 1943. zvečer se Je vršil v strankinem domu vesel variete DAF »Kraft durch Freude« Iz Kralnburga. Dvorana Je bila razprodana in prebivalstvo Je preživelo v resnici nekaj veselih ur. Zwlschenwiieeem. CP g. Lllllng je govoril.) Po nekem večernem Šolanju se je vrSlI kratek razgovor voditeljev o koncertu, kateri se bo kmalu priredil. NaJUas. (Večerno Šolanje.) Tu se Je vršilo v Soli prvo večerno šolanje o svetovno-nazomlh vprašanjih. Nakioe. (Izdaja članskih Izkaznic.) Zadnjo nedeljo je bilo razdeljenih zopet okoli 110 članskih Izkaznic KVB. Ortsgruppenlelter Pg. Scheschark je opomnil člane, da zvesto Izpolnijo svoje dolžnoetl In so pripravljeni za službo, nakar je zaobljubil e podajo roke nove člane. Muutschltsch. (NSV je pomagala.) Nedavno Je Imel Ortsgruppenlelter Pg. S t e i n e r apel, katerega so se udeležili vsi Amts-, Zellen-In Blocklelterjl. Uvodoma se je spominjal umrlega Organlsatlonsleiterja In občinskega komisarja Ottona Peltlerja. Z lepimi besedami je ocenil zasluge umrlega. Povdarll Je Ortsgruppenlelter, da je umrli za občino storil vedno najboljše. Posebno se Je zavzel za izgraditev Sole. Vso je pozval, da delajo v njegovem duhu. Zborovalci so se v znak spoštovanja umrlega dvignili raz sedeže. Amtslelter NSV je podal poročilo ,lz katerega Je Izhajalo, da je občinskim revnim dosedaj Izplačan precejšen znesek. Znesek je, kot Je povdarll, za precejšnjo svoto prekrfial darove in v tem času Izvedemo zbirke. S počastitvijo FUhrerJs Je bil apel zaključen. Kdo le brezsrčna mati? Dne 30. marca 1942, so našli v gozdu, poleg grada Rotzeu, občina St. Martin, Krele Krainburg, pod malo skalo mrtvega novorojenčka — ženskega »pola. Po zdravniškem mnenju Je bil otrok normalno razvit In je bil Izpostavljen kmalu po porodu. Tam je ležal kakih 6 do 8 dni. Otroško trupelce Je bilo zavito v staro, beloelvo karlrano sukančno žensko bluzo In povezano s Cmlm belokrlžastlm pasom predpasnika. Da se to kaznivo dejanje končno pojasni, se prosi prebivalstvo, da pri tem pomaga In Javi vsa opazovanja, ali vesti na Krlmlnalpollzel Klagenfurt, Landhaushof Nr. 3/1, soba štev 26a, ustno alt pismeno. Tudi vsaka orožnlSka postaja sprejema taka sporočila. Kodf Lennar: VZAKONŽNJIM! HumorlHtiOniroman ^ Gospa Schwanke in Viktor stojita zraven liki dva porotnika. Kot biriča, da primeta storilca. Gregorius ji poda časopis iz Llibecka. »Prosim, berite. Najbrž to tako že poznate?« pristavi hinavsko. Brigitte bere. Sedaj razume. Viktorjev igrokaz je nekdo spisal in ga prehitel. Njfi pa imajo na sumu. čuti, da ji noge odrekajo. »Menda vendar ne boste trdili... ?« Ne da bi si vedela pomoči, gleda k Viktorju. Viktor ji bo čisto gotovo pomagal. »Gospod Holland... ?« Toda nepodkupljivo zaukaže nagovorjeni: »Odklenite mojo pisalno mizo!« Kot nož se ji zasadijo Viktorjeve besede У srce. Ne more verjeti, da jo Viktor sumniči, iioče tega verjeti, in k sebi, skoro neslišno reče: »,..ne...?« Kar smatra Viktor kot upiranje, odkleniti pisalno mizo. Gotovega dejanskega stanu pa Viktor seveda ne more spremeniti. Dokazati komu plagiat, uspe le prav redkokdaj. Ukradeni denar in blago ge lahko dokaže. Ampak duševna lastnina je kakor vosek. Z lahkoto mu da druga oblika. Brigitte vidi, da hoče Viktor zopet nekaj reči. Ali ji bo pomagal? < »Imam Vas na sumu duševne tatvine,« reče. Brigitte sliši besedo »tatvino«. Ona ljubi Viktorja in živi že dve leti ž njim skupaj, pa ji ne zaupa. To ji je nedoumljivo. In naenkrat je vsa divja na Viktorja, mu prisoli zvenečo zaušnico in gre. . Nehvaležnost je plačilp sveta. * ■ Zaušnica je Viktorja zelo razburila. Kaj pa, če so dekletu storili krivico ? Naenkrat ga peče vest in zdi se mu, da se je Gregorius pretrdo lotil zadeve.- On sam bi je ne bil — »Ah? Ti bi je ne bil? Torej sem jaz krivec? Dober tek!« S tem zaloputne Gregorius vrata od zunaj in pusti Viktorja samega z gospo Schwankejevo. Naj strese svojo jezo nad njo, kar se tudi zgodi. »In vi, gospa Schwanke?« »Da, prosim?« »Ali imate še kaj povedati? Ali imate še kaj opravka?« »Ne.« »Potem pojdite na svoje delo!« Viktor je popolnoma zdivjal od srda, in baš zdaj zasledi pecljate dalije. Njegove oči jih motre po pecljih navzgor do cveta, in zdi se mu, da z darovalcem cvetic ni vse v redu. »Ne postavljajte mi takih neumno dolgih cvetic na mojo pisalno mizo! Postavite jih kam drugam, pa ne na mojo pisalno mizo, ravno meni pred nos!« Po nalogu prime gospa Schwanke nedolžne dalije in jih nese ven. »Saj jih rada odnesem. Zakaj ne?« »Anti da! Tako ukazujem! V bodoče pa, prosim, pustite cvetice na vrtu! Take dolge peci je! Ali ste prismojeni?« To Bumničenje pa gospej Schwankejevi vendar že preseda. »Saj vam jih nisem jaz postavila tja!« »Ne zanikajte vendar! Kdo pa potem?« »Gospodična.« Zelo razžaljena zapusti gospa Schwanke nehvaležno pozorišče dejanja. Dalije bi naj bile pričale o ljubezni. Gotovo so imele za kaj takega predolge peclje. ^ Od tega je minilo štirinajst dni. Sonce je vsak dan opravilo svojo pot in se pošteno trudilo, da bi predrlo tudi Sipe velike stanovanjske hiše. Toda to ni bilo mogoče. Pestri zastori ob oknih niso dovoljevali nobenega vpogleda. Danes so odmaknili okenske zastore. Vzrok je ta, ker je Brigitte že zopet pokonci, čeprav mora ostati še v postelji, kakor je odredil zdravnik. Na mali mizi poleg postelje stoji poslikana vaza z rdečimi rožami. Rože pošilja vsak dan zobni zdravnik dr. Jaeckel. Brigitte si zaspano mane oči, se zravna, se steguje in preteguje. Tu zazvoni. Hitro se dela tako, kot da bi spala. Došlec je njena prijateljica Elli, ki je obložena z zavoji. Po prstih se priplazi, opazuje speče dete in reče: »Kot angel leži v postelji,« na kar se angel sunkoma vzravna liki vstajalček in v razposajenem veselju nad obiskom ljube prijateljice pristavi: »In spi.« To je tako prav po Ellinem mišljenju. Seveda jo pa razsrdi kaj takega. »No, slišiš — in ti nam lažeš, da si bolna?« »Hvala bogu je že prišlo.« »Slišiš, skočila sem k tebi na obisk. Imam le malo časa.« »Skoda«, obžaluje Brigitte odkrito. »Da. Ampak prinesla sem ti nekaj e seboj.« Na Ellina presenečenja je človek v resnici lahko radoveden. Počasi razkrije enega izmed zavojev. Prikaže se knjiga. Izroči jo, navajajoč naslov: »Ljubezenska vožnja In moselske boli.« »Hvala«, reče Brigitte, vzame knjigo in čita naslov: »Vožnja po reki Mosel iz ljubezenske boli«. »Kako? Kaj? Bol ljubezni?« Bili ji knjigo zopet odrzame in se prepriča. »Mislila sem, moselska bol. No, po učinku je pa to eno in isto. In potem sem ti prinesla moža. Zelo poceni je tak mož. Dva in petdeset.« »Drag«. »Drag? Dva in petdeset?« »Niti toliko« — Brigitte pokaže majhno količino s pičlim pol centimetrom svojega "očarljivega palca — »ne dam za kakšnega moža.« »In za tega tule?« Elli je odstranila za-vojni papir z drugega zavoja iz katerega se prikaže cepetajoč možič iz stisnjene tvarine. Brigitte se mora smejati. »Dražestno.« »Za pravega moža bi tudi jaz ne hotela • ničesar izdati,« ji pritrjuje Elli s kot brezno globokim zaničevanjem nasproti moškemu spolu, »niti počenega groša ne! Ampak za možica? Pikanten, kaj ne? Za pravega moža pa — pff! Nas kar nič ne zanimajo, ti moški!« In v ieti sapi vpraša radovedno: »Je li Viktor že kaj poklical po telefonu?« (Dalje prihodnjič.). stran в. — Stev. 15. KARAWANKEN BOTE Sobota. 20. febrnarja 194&, Aui dem Kreise Radmannsdorf Neumarktl. (Predstava K d F.) V soboto je gostoval v tukajšnji dvorani KdF >na Skalcl« gledališki oder iz AGllnga pod vodstvom njegovega KdF-Warta. Igrali so ljudsko Igro >S'Nullerl<. Glavne vloge sta igrala meščanski učitelj Pg. Herman Obmann In gdč. Lore Z h e r n e. Oba sta odigrala svojo težko vlogo zelo spretno in v veliko navdušenje. Tudi ostali sodelavci zaslužijo pohvalo. Dvorana je bila nabito polna. Igralci so bili nagrajeni z živahnim pritrjevanjem. Na skorajšnje svidenje! Wochelner Felstrite. (Zborovanja Ortsgruppe.) Te dni so govorili na štirih zborovanjih Otrsgruppe Krcisleiter dr. Hoch-steiner, Propagandaleiter Oberhofer, dr. K o m p o s C h in Pg. S t a r z. V obliki razgovora so se razgovarjali o aktualnih vprašanjih. Zborovale! so lahko dobili nasvete In pojasnila. Wo<'helner Mttterdorf. (Zborovanja.) V nedeljo dne 14. februarja so se vršila v tukajšnji Ortsgrupl zborovanja po celicah. Ko-privnik, Kerschdorf, Woch. Mitterdorf In Alt-hamer. Govorniki so obsežno pojasnili sedanji notranji in zunanji položaj. Posebno govornik v Wocheiner Mitterdorfu Pg. Dr. Kom-p o s C h je jedrnato obrazložil zgodovino narodnega socializma od njegovega početka do danes, obenem je podal zanimive podatke in primere o vodstvu bivše jugoslovanske države ter končno pozval- k trajnemu, odločnemu in enodušnemu sodelovanju do končne zmage. Po govoru je StUtzpunktlelter Pg. P u t z opozoril navzoče na resnost časa ter uvaževanje go-vornikovih izjav in z trikratnim Hell Sieg zaključil zbm-ovanje. • Afillng. (Lep večer.) NSG-«Kraft durch Freude« je priredila v Afillngu večer poln glasbe. Nape vi Iz oper in operet, ki so jih peli italijanski pevci, koncertne točke In zelo lepi plesi so prispevali, da je večer lepo uspel. Wocheiner Felstrltz. (Otvoritev otroškega vrtca.) Nedavno je bil otvorjen otroški vrtec. Kreishauptamtsleiter M ai t s ch y je predal otroški vrtnarici ključe in je s tem oddal vodstvo in odgovornost v njene roke. V svojem nagovoru je poudaril, da je kljub vojni mogoče skrbeti za razbremenitev mater in nego otrok. Na koncu je povabil Ortsgrup-penleiter prebivalstvo, da si ogleda otrošld vrtec. Splošno občudovanje so Izzvale okusne in prelepe naprave, ravno tako prostornost hiše. Kronau. (Kmečko zborovanje.) Preteklo nedeljo ae je vršilo v hotelu »Razor« zelo dobro obiskano zborovanje kmetov Iz občine Kronau. Po uvodnih besedah župana Raeln-g e r j a je pojasnil Stabsleiter M a y r s svojim dojmljlvem govorom od naclonalsoclallstlčnega vodstva ustvarjeno povezanost gospodarstva e politiko. Z opozorltvljo na resnost položaja so bili pozvani kmetje k proizvajalni bitki 1943. ОбНалћ. (Zborovanje kmetov.) Preteklo nedeljo, dne 7. februarja se je vršilo v gorjanskem domu zborovanje vsega kmetijstva. Predaval nam je BauemfUhrer doktor M a u e r. Govoril nam je o napredku poljedelstva In živinoreje. Bila je popolna udeležba. Vzgojitelji Kreisa RadmannsdorI v Waldu Nedavno se je vršil v Gauschulungaburgu v Waldu a. d. Sawe okrožno šolanje vzgojiteljev Kreisa Radmannsdorf, ki je bilo v znamenju nadaljnjega Izobraževanja mladih učiteljev. Bilo je mnogo predavanj. Med drugimi je govoril tudi Krelslelter dr. H o ch s t e 1 n e r vzgojiteljem svojega Kreisa in je ugotovil, da so vzgojitelji izpolnili dose daj svoje naloge. Uvedba nove BannmSdelflilirerln v Radmannsdorfu v nedeljo 14. februarja 1943. se je zbrala vsa FUhrerinnenschaft BDP Banna Radmannsdorf, da pozdravi svojo novo BannmftdelfUhre-rln. Bayreuth nam je odstopil Traute Ernst, da tu na Gorenjskem ustanavlja in da zapo-četo delo BDM nadaljuje In vzgoji dekleta in deklice tako, kot zahteva FUhrer. Po lepem Jutranjem slavju, ki je bilo v dvorani Landrata, je oddala GebietsfUhrerin vodstvo Banna novi M&delfUhrerin. Z jasnimi, jedrnatimi besedami se je zaobljubila Bann-mftdelfUhrerln In je obljubila, da bo tako delovala, da bo Hltler-Jugend na Gorenjskem kmalu enaka oni v državnem ozemlju. V zastopstvu Krelslelterja je bil navzoč Stabsleiter In je pozdravil v Imenu strankinega vodstva. Po uradni uvedbi so se gostje poslovili in MKdelfUhrerlnnNi so obravnavale bodoče delo. Izdelane so bile nove smernice. Ob zaključku zasedanja so predvajali film >Bie-marok«, da dekleta tudi nekaj dožlve, kajti ravno ta film je za vsakega doživetje. Iz vseh krajev sveta Nek mlad kmet je odkril v gorski koči Po-tersalpe nekega popolnoma izčrpanega starejšega moža. Nesrečnež že 25 dni nI ničesar Jedel in se nastanil v koči, da tam umre v samoti. Po Izdatni hrani In temeljiti zdravniški oskrbi so poslali svojevrstnega samomorilnega kandidata v njegovo domačo občino. V zaščiteno lov išče ta divjačino v Wllhelms-talu pri Elsenachu so poslali ture po naredbl Relchsjagermelstra. S tem je bil ustanovljen tudi v ThUrlngenu kraj za vzdrževanje In gojenje za to že dolgo Izumirajočo In sedaj že zelo redko divjačino. V parku za divjačino, nedaleč od Elsenacha, žive brez ločitve vret sedaj jelenjad, damjakl, smrčki, črna divjačina, srnjad, divji labudi in divje gosi skupaj na Idealnem prostoru. Poleg turov bodo v ta idealni park za divjačino sedaj djall tudi lose. Ogrska Imena krajev zvene za tujca v splošnem nenavadno. Postaja, ki leži na železniški progi med Budimpešto in Novim Sadom, se Imenuje tako, da je tudi domačim ušesom nenavadno. Ce sprevodnik zakllče »Kukurikl — dve minuti postanka«, radi zbadljivo odgovarjajo ogrski potniki. Neka dobro razpoložena, nekoliko pijana družba Je baje nekoč v Kuku-rikiju priredila tekmo v kikirikanju, ki se je končno izclmlla skoro v »petelinji boj«. Sedaj so sklenili, da dobi Kukurikl drug naziv. Končno tudi ni združljivo e častjo železniških uradnikov, da vzbuja Isskllcanje postaj pri potnikih samo veselost. V neki gostilni v Adenauu v pokrajini Blfel so položili Iz neprevidnosti v krušno peč z vodo napolnjeno steklenico za ogrevanje postelje. Voda je začela kmalu vretl. Naenkrat se Je raepočlla steklenica. In sicer tako močno, da Socialna politilta na Gorenjskem Deutsche Arbeitafrot smatra, da Јл njena naloga šele takrat izpolnjena, ča se ji posreči, da življenjsko učinkuje. Sedaj na Gorenjskem vprvič vpeljani gos vorilni dnevi pri obratih imajo nalogo^ da seznanijo prebivalce ozemlja, ki se je zopet vrnilo k Reichu, z njihovimi dolin nostmi in pravicami v Velikonemškem Reichu. . Obratnega govorilnega dneva se uđele-> zuje poleg Kreisobmanna, pravnega sve^ tovalca in Sozialwalterja DAF tudi ie! po en zastopnik NSV, Fiirsorgeamta iti obrata. Pomisleki, ki so jih imeli v zan četku uslužbenci, so kmalu zginili, in nat meščenci so porabili nudečo se priliko za. prost razgovor. V posameznih priiherih so bila pretresana vprašanja mezde, ki so bila potem urejena v sporazumu z Reichstreuhanderjem, BetriebsfUhrerjeni in Betriebsobmannom v popolno zado-voljstvo uslužbenstva. En del uslužbencev je imel dolgo pot do obrata, s čimer, je bil okrnjen zaslužek. Betriebafiihrer pa ni imel vpogleda v te razmere. DAFi je posredovala In sedaj dosegla, da do-* bijo delavci hodarino, ki jim gre po (ач rifi. Pojasnjena je tudi bila zadeva dodat-nih kart in delovne obleke ter a tem odpravljena marsikakšna nesložnost. Celt vrsta vprašanj je bila politične prirode, ki so se podala iz strukture krajine Tudi tukaj je izvrševala DAF prosvetno dela. v smislu stranke in v dobrobit Gorenjske. Obratni govorilni dnevi ao na vaak ne-čin in v vsakem ozira potekli xelo. uspešno. svoje roke. Med gledalci je nastala zmešnjava, dekle pa je kljub temu oetalo na avojem; mestu, dokler ni padel xaetor. V podzemlju med ulicama Panlsperta Ш Maasarino v Rimu, ki je last Baske d' Italia, so našli v globini какАпШ 8 m pod cestlSCen* kipec Afrodite. Odnesli so ga v narodni m.uzej. Kip je prav lepo Izdelan. i je odneslo težka ребпа vrata ix tečaj*v. V bližini peči se nahajajoča uslužbenka je zadobila hude opekline. Posebno dober tek je pokazala krava v Rammelf angenu, ki je prišla v bližino z voznim mazom napolnjene posode in vsega pollzala. Ko Je hotel vdreti nek tat v kumlk — odtrgal Je že vrata — Je bil tako zelo pretepen, da je prestrašen zbežal. Lastnik kurnika je svoje živali tako zavaroval, da je začel delovati prt nedovoljenem odprtju vrat nabi-jalni stroj, ki je dal tatu pomniti. K partiji skata z nevsakdanjim Izidom so s# vsedll v Parizu 28 letna žena, S2 letni mož In soseda. Ko so bile karte mešane In oddeljene, je rekel mladi mož; »Kdor dobi, ga nato ustrelim. tudi Ce sem to sam.« 2eni nista vzeli te Izjave za preveč resno in so začeli Igrati, katero je dobila prijateljica mladega moža. Komaj je pobrala zadnji vzetek, je Izjavil njen prijatelj: »Tako, sedaj pa posledice«. In jo je ustrelil. Prestrašena prijateljica ' Je krlčaje skočila na cesto In je poklicala pomoč, nakar so morilca zaprli In ugotovili, da je bil zmešan. Ker pa je tako Igral, da nI nobena Izmed žensk ničesar opazila, je bilo dokazano, da tudi norci lahko dobro Igrajo ritat. V Bariju gostuje varijete, v katerem je naj-prlvlačnejša točka scena nekega artista, ki meče nože, da se zaplčljo tik razgaljene mladenke, ki stoji nepremično pred veliko desko. Ta točka učinkuje na gledalce s takšno živčnostjo, da vsi zadržujejo dih. Te dni je artist vrgel proti deski osem nožev, ki so vsi zadeli v namerjeno točko. Pri devetem metu se je zgodila nesreča. Predstavo je prekinil krik " artistove pomočnice, ki je bHa zadeta v laket Kako le s tvojim krompirjem? i Ali si že videl film »Pravilno ravnanje ж ж&л logaml krompirja«, katerega sedaj prikaziw jejo v klnomatograilh? Da? To je prav in J# tudi važno, kajti sedaj je zadnji čas, da preberemo svoje zaloge krompirja. To je gotovo! večina že storila. Za zalogo krompirja smo aq dosedaj samo toliko brigali, kot je bilo poi trebno, da ga vzamemo za vsakokratno рсн trebo. Proč z lahkomiselnostjo! Od danes daljgl bo drugače! še danes bomo pregledali naše skladišče tui ven z gnilim krompirjem, kajti sicer je lahko) uničen še oatanek. Skladišče preložimo in preskrbimo suha tla in, Ce že ni storjeno, tudi za pravilno toploto. Najboljša je 3 do в 8titechaft und des {futen Wlllens werden Jtann. So wle da* Eisen Im Hochofen Bu gntem Stall! gpeliiirtet wird, 1st auch eInem Volk dam Mlttel t;ogehcn, dae es vvlderstands-fShlg, d. h. gmund und krafUg macht. Dleees Aflttel helBt; Lclhesiibung:. Der Sport l«t die Vorschnle flir den Knmpf om Soln Oder Nichteeln, und er eteht Im IMenst der Front. Mlttelbar iibcrall dort, wo der M«nn durch den Siwrt lelstungsfahlger und angrlffsniutlger wurde. Unmlttelbar zu den mllltarlHchen Aufgaben jfchttren SchleBen und Schllauf, Berpstelg-en tind Schwlmmen, Lauf Sprung nnd VVurf, Radfiihren und Belten. Der Sport let die elnzlge Miigllchkelt, den Mut uiid den Wlllen zur KlnsatzbereltAchaft *u Ul>en. Л'оп der K an zel und vom Katheder roag noch eo viel geredet werden, nur auf dem Sportplatz wlrd der ganxe Menscli erzogen. Darum slnd die LeibesUbungen das wichtlgste Krzleliungsmlttel im Leben jede# deutsohen Manncs, ji'des Hltlerjungen. Ini Krieg gilt dialer Rfttz mehr denn je. Aber der Sport 1st nicht nur die Vorsohule eum Kampf. Er ist auch die ewlge Quelle, ans der den Rlensc^hen unerschopfllch Freude und Kraft zufllcBen. Darum steht der Sport In alien Formen, in denen er den Mensclien er-holt, entspannt und kr&ftlgt, zu Recht auch nuf dem Dlenetplan der Soldaten. Darum euehen Mllllonen Frauen In den Verelnen der LelbeoUbungen nach der harfren Arbeit dee Tagee Freude und Geeundheit. Darum splelen frohliche Kinder in den Klndertiinutunden des NSHL. So verblndet der breite Kraftetrom der I.«lbesiibungen Front und Helmat. Am elcht-barsten dort, wo der Sport uneeren Verwun-deten neuen Mut und neue Arbeltskraft gebcn dnrf. Auf den Sportpl&tzen und in den Tum-hallen slegt die Lebensfreud.e, Aus Шг aber wlrd der frohe Wllle zur Verantwortung ge-boren werden, der allein die Grundiage elner totalen KrlegfUhrung 1st. knjižni kotiček Skoro dve leti sta že pretekli, odkar Je nemška oborožena sila drvela, preko Balkana v zmagoslavju, ki mu ni primere, ko »ta nujno povzročili hinavstvo Grčije In zločinska politika Jugoslavije, da je posegla Nemčija vmes. Kako potrebna je bila ta vojna, eo pokazali na to sledeči dogodki na Vzhodu. Dokumenti so pa med tem jasno dokazali, da Je Slo mogotcem v Kremlju za to. da se za vojno na Vzhodu v prvi vrsti pridobi časa za oboroževanje in da se v drugI vrsti veže velike dele nemških čet na Balkanu in da v pripravnem času pade Reichu v hrbet. Vojni pohod na Balkan je prekrižal te načrte. Z »bojem na Balkanu« se peča Istolmeneka knjiga »Kampf auf dem Balkan«, ki je IzSla v F. Bruckmann Verlag, MUnchen. Dr. Franz Thlerf elder, poznavalec Balkana, poroča v političnem članku o zgodovini starega in novega Balkana. Franz Gelsler obravnava vojskovanje na Balkanu v njegovem političnem vojažkem pomenu. General der Inf. z. V. L i e b m a n n opisuje zavzetje Krete, čegar opis spopolnjuje Se poročilo Krlegsberlchterja Kurta N e h e r j a »Boj za oporišče Kreto«. Prof. dr. Josef M 8, r z opisuje gospodarsko ozadje boja za Balkan. V bogati prilogi so objavljeni dokumenti, važna poročila Ober-konmmanda der Wehrmacht in kronika. Knjigo krasi 50 slik In 32 razpredelnic z 2 zemljevidoma. Bralci našega Usta, ki imajo Se v živem spominu vojno na Balkanu, bodo v knjigi marsikaj našli, kar jim pojasni predzgodo-vino In zgodovino zloma bivše jugoslovanske države. Fr, Horstmann. 151. STUNDE Wichtige Worter in gebriiuchlichen Satzverbindungen. 1. Einen Menschen, der immer Gliick hat, nennt man einen Gliickspllz. 2. Glttck im Spiel, Ungliick in der Liebe. (Sprichwort.) 3. Da er verkiihlt war, trank er einen Liter Gliihwein und legte sich ins Bett. i. Man muB das Eisen Schmieden, solange es gluht. (Sprichwort.) 5. Die Glut strahlte so viel Warme aus, dafi man vom Ofen weggehen muBte. 6. In dieser StraBe waren drei Gold-schmied«. 7. Deutschland ist von der Goldwiihrung abgegangen. 8. Erika war ein goldiges, sonniges Madchen. 9. Venedig ist nicht nur durch seine Pa-laste, soiidern auch durch seine Gon-deln bekannt. 10. Er ist leider ein Mensch, der nieman-dem etwas gonnt. 11. Der Gott der Juden heiflt Gold. 12. Die arme Frau gr&mte sich sehr Uber den friihen Tod ihres Sohnes. 13. Der Soldat wurde von einem Granat-splitter getroffen und in ein Lazarett gebracht. 14. Man behauptet von diesem Mann, daB er das Gras wachsen ћбге. 15. Die Kiihre grasten friedlich auf der Weide. 16. Da er den Fisch zu hastig afl, blieb ihm eine Grate im Hals stecken. 17. Ich gratuliere Ihnen von ganzem Her-zen zu Ihrem groBen Erfolg! 18. Wir mUssen aufbrechen, noch bevor der Tag graut. 19. Die Siidlander gehen vielfach mit Tiere grausam um. 20. Ich muB diesen Ring bel einem Gra-vcur gravieren lassen. 21. Da der Apfel in greifbarer Nahe lag, nahm ich ihn< 22. Die Seuche griff immer mehr um sich und forderte viele Opfer. 23. Sie kGnnten mir bel meiner Arbeit auch ein wenig unter die Arme greifen. 24. Die meisten Geriichts sind vollst&ndig aus der Luft gegriffen und werden bCswilligerweise verbreitet. 25. Ein achtzigjahriger Mann muB noch kein Greis sein. 26. In Kriegszeiten werden die Grenzen besonders scharf bewacht. 27. Deutschland grenzt an vielen Stellen an Italien. 28. Sie hatte zu ihrem Mann ein grenzen-loses Vertrauen. 29. Der Griff dieses Messers ist aus Metali. 30. Er brachte die Masbhine sozusagen mit einem Griff in Ordnung. Worter Gllickspilz (m) — srečen človek Gliihwein (m) — kuhano у1до glUhen — žareti, goreti Glut (w) — žerjavica Goldschmied (m) — zlatar Goldwahrung (w) — zlata vrednota padig — Gondel (w) — gondola, čoln gSnnen (jemandem etwas) — (pri) voščiti (komu kaj), želeti gramen (sich) — žalostiti (se) Granatsplitter "(m) — granatni drobec grasen — pasti se, travo muliti Grate (w) — ribja koščica gravieren — vrezati Graveur (m) — graver, vrezovalec um sich greifen — razširjati se grenzen an — mejiti na kaj Seuche (w) — kuga Bedewendungen abgehen von der Meinung — premisliti sei das Gras wachsen ћбгеп — slišati, kako, trava raste, (neumen biti) der Tag graut — dani se grausam mit Tieren umgehen — kruto rav4 nati z živalmi in greifbarer Nahe — blizu, da bi prijel jemandem unter die Arme greifen — роч moči komu, podpreti koga aus der Luft gegriffen sein — izmišljen biti ein grenzenloses Vertrauen — brezmejno zaupanje etwas mit einem Griff in Ordnung bringeit _ enim prijemom urediti > Bobot«, 20. februarja 1948, K AB AWAXKETS BOTE stran 7. — Btev. 15. Hier sprichi die Deutsche Arbeilsfionll Achtung! Sprechtage der Rechtsberater der Deutschen Arbeitsfront In den Monaten Marž und April 1943 werden in Oberkrain an den angegebenen Tagen und zu den angefUhrten Zeiten Sprechtage durchgefiihrt: Krainbnret Warti Laak a. d. Zaleri Dienststelle оег NSDAP., Ortsgruppe Kralnbursr . , „ in der Zeit von 0.00—11.00 TJhr Jeden S^stasr In der Dienstetelle Wart der DAF.-Kreiswaltunff Krainburjr Л ^ der Zeit von 9.00—11.00 TJhr 9. Mftra et Telt a. d. Sawei RadmannsdOTf: ABUnc: Nenmarktl: LIttai! Stein: Domscbale: 23. M&rz e. April 20. April 2. Man so. MUrz 27. April 2. Milrz SO. MUrz 27. April 0. MSra 23. Mttrs 8. April 20. April 10. Marz 7. April 16. Miirz 13. April 17. MSrz 14. April 17. магв 14. April 0.00—11.00 TJhr 0.00—11.00 Uhr 0.00—11.00 TJhr 0.00—11.00 Uhr 0.00-11.00 Uhr 0.00—11.00 Uhr 0.00—ItOO Uhr 14.00—16.00 Uhr 14.00—16.00 Uhr 14.00—16.00 Uhr 14.00—17.00 Uhr 14.00—17.00 Uhr 14.00—17.00, Uhr 14.00—17.00 Uhr 10.00—12.00 Uhr 10.00—12.00 Uhr 13.00—15,00 Uhr 13.00—15.00 Uhr 14.00—16.00 Uhr 14.00—16.00 Uhr 8.30—10.30 Uhr 8.30—10.30 Uhr Die Sprechtage finden jeweils in der Dienststelle der DAF-Kreiswaltung, bzw. DAF-Ortswaltung statt. Die DAF-Mitglieder, Gefolgschaftsmitglieder und Betriebsfiihrer, erhalten bei alien Sprechtagen Auakiinfte und allenfalls Vertretung vor Gericht und Behorden in alien arbeits- und sozialversicherungsrechtlichen Angelegenheiten. Der Leiter der Gaurechtsberatungsstelle gez.: Dr. Raggam Bekannlmachung J Auf Grpnd đer Verordminjf des GeneralbevollmSchtlsrten fflr den Arbeitseinsatz Uber die Meldun« von MUnnern und Fraaen fUr ^"«5? t",. ReichsverteidiKune vom 27 J&nner 1043 (RGBl. I. S. 67) naben sich alle Manner vom vollendeten 16. bis zum yollendeten 65. Lebensjaiir und alle Frauen vom vollendeten 17. bis zum vollendeten 45. Lebensjahr bis epatestens 24. Februar 1943 zn melden. wenn sie 1. a) am 1. JKnner 1948 weder In abhansrieer Beschaftlflmnir Btanden. noch einer selbstandigen BerufstHtiekelt naon-eincen, auQerdem auch Ruhestandsbeamte: b) am 1, JSnner 1943 zwar In einem nbhttnui^en Arbeltsvernalt-nla Btanden. deren Arbeitszeit jedocU weniRer als 48 Stunden in der \Voche betroK- o) selbstandiKte Berufstfttijre. die am 1. JBnner 194S keine oder nlclit mehr als 5 GefolKachaftsmltglleder besehfiftiicten, vor-hlervpn die Selbstttnuigen iin Hanuelr JUiJiig ausKenommeii niervon Handwork und Gastjrewerbe. die Von der Meldepfllcht sind foleende Personen ausKenommen: a) AuelSnder (SchutznnftehSriee ProtelttoratsangehOriBe und Staatenlose hahtin eicli dagegen zu melden); b) MHnner und Frauen die in einem »ffentlich-rechtlichen Dienstverhil.nis stehen. sowie die zur VVehrmacht, zur Waffen zur Polizei und zum Reichsarbeitsdienst (mKnnl. und weild.) E!nl)erufenen: 0) Manner und Frauen. die mindestens seit dem 1. Jttnner 1948 Ш emem BeschdftiKuntrsverliaiti is stehen, dessen Arbeitszeit 48 Stunden oder mehr in der Woche betrggt: seibstHndiee Berufstfttiue, die am 1. JHnner 1948 mehr ale fUnf Personen beschaftict iiaben; •) Manner und Frauen. die in der Landwirtechaft Toil tatie sind: f) Manner und Frauen, die hauptberufllch eelbetSndle Im Ge-sundheitsweeen tatie emd; b) Geistliche: h) SchUier und SchUlerinnen, die, eine Bffentliche oder an-erkannte private, alluiemelnbiidende Schuie (Mittei- oder Hdhere Sonule) besucben: !) AnstaitspfleKlinKB. die erwerbsunfabiK sind; k) werdende MUtter Bowie Frauen mit einem noch niciit schul-pfirchtiKen Kind oder mindestens zwei Kindern unter 14 J ah-ren. die Im iremem-^amen Hauehalt leben* 1) Personen in Landsremeinden, die sich bereite auf Grnnd der VerWnnnK Uber den Lmsatz zusatzlicher Arbeitskrafte ftir die Ernfthrunpssicherun« des deutschen Volkes vom 7 MUrz 1942 zur Arbeit In der Landwirtschaft bereit erklSrt haben und auch enteprechend eriaOt wurden. Die Melduner erfolgt durch Ausftillunff eines Vordrucks. Dieser Vordruck ist bei den Arbeitsilmtem. deren Neben-etellen Oder den Ortsgruppen der N8DAP. zu beheben und nach AusfUllunflr bis epatestens 24. Februar 1943 der ftir den Wohnsitz zustHndigen Arbeitsamtsdienetetelle zu tlbereenden Eine peraQnliche Vorsprache bei der zuat&ndigen Arbeits-amtedienetstelle hat erst Uber Aufiorderunjc zu erfolgen. Der President des Landesarbeltsamtes fUr Steicrmark nnd KHrnten. Wossarklssen (Wasserbett) eingelangt. Gummibaus Wiedner, Klagenfurt, Bahnhofstr., Ecke liidmanskygasse. Fu^ge/enkban dagen (Kn6chel8tUtzen) elngelangt. Ommnihaus Wiedner, Klagenfurt, Bahnhofstr., Ecke Lildmanskygaese. p. № _ Ш etWINNE ZU RM ^ 500.000 Ш e 300.000 Ш K 200.000 ^ aSAV. ZUSAMMCNFAST ШТИШопт eei DEC, LOSPREIS RM JE KLASSE V« 3^ % 6^ % 24^ AATLlOrrfRIE EINNAHHi 5^ WIEN VT • AAAfilAHItfERSTRA^SEja^ Karnfnerisdie FETTFReit rieCKtN квлп«« oui wale** od»r Stoffen Khn^ umd ehfl* led** N«d,l*N VfXSCKWIMOEM OUKCM v-TI—П—rt NU« IM HANDEIZU НАаВНГ" KAFFEE»»n F a b r i k C.Weiiger Klagenfurt MEDOPHARM A r z n e i m i 11 e I sind treue Helfer Ihrer Gesundheitl Medopharm-Arznelmlftfl tind nur In Apotheken •rhaltlldi, MEDOPHARM Pharmazeutlsđte Prflporaf* Geselischaft m.b.H. MOnchenS SEIT 35 J/iK»EN DARMOL-WERK kAiLXHMIMAll CHEM.PHARM.fABRIK WIEN87 Fersenpolsfer au3 SchwammgTimml elngelangt. Gummihaue VVledn^r, Klagenfurt, Bahnhofstr., Ecke Lldmanskygasse. шш Nach Art del Bau-tparens kOnnen Sle bel uns mit einem SPARBRIEF oder VER. MDGENSBUCH vor-lellhaft auf eine grOGere oder klelnere Barsum-me In Ralen »paren. Prospekte koitvntocl GdF WQSTENROT Beretungfttelle KLAGENFURT Domgetft 9, Femruf t8»9l 5 kJ Id k УЛИI sLffl Jl&UwUdfdU FUchse, Harder, Iltlsee, ElchhBrnchen und derglelchen kauft zu httchstzulS^sigen Preleen Kttrsclmer imd Peliwarenhandluny I. Rauchenwald Klagenfurt, St. Veiter StraSe 1 П . "o~1 Die deutschenKaffeemittet sind vorblldlich In Europe J FRANCK SEnim Der Fr^nt9oldat trwartii ttlntn Brief, ttin pitđtđiml Wtih-liđu Xrdftt $orgm hti dtr ^etđpori in đtr fUr sđititUe XlehmnU{lun0, 7ntum %md l/MMl THttđtl £uđi hehn nđđuUn poifamt, DEUTSCHEXRmCHSPOST ESSIG SENF Fabrik C.W«nB«r Klagenfurt Fabrik C.Wcngar lOagenfurl lauflcfux orbeftet sett mohr als 20 Jahren an der stflndfgen Verbesserung der Konto-Original-Mathod* dorch immer weitere Vereln-fachungen der ArbeHsmlttel. la4fiefliK(hgamsaS^ Stuttflart, Mlttnachtbow Taylorlx-Kimden wenden sidi jetzt In alien Bndihaltnnge-Fngcn an iinsere Berirkestelle Graz, Tummelplan 3/II, Telefon 57-49 Klagenfurt landeshypofhehenansfaM Dai Geidinsfifnt aei Reimsit&ncs Domfiasse з femrnl 241*. 2411 Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sidierstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gew^irung von Gemeinde-Darlehen und reichsverburgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbricfen und Kommunalschuld-scheinen. - Haftung des Reichsgaues Kamten. Жми 8.štev. 15. K У- В A W ANKEN BOTE Sobota, 20. februarja 194?. Xiclitfspiele AHgemelne fllmtreuhand 6.m.b.H. .Zweioslede Veldes AssUng 19. П. um 20 Uhr 20. П. um le und 20 Uhr 21. П. um 14.30, 17 uad 20 Uhr 22. n. um 20 Uhr Geliebte Welt JugendUche nnter 14 Jmhren nio.ht zugelaMeo! 23. H. um 16 Uhr 26. П. um 16 Uhr J ugendvoretellun^ Es tat sich was um Mitternacht Zu den BrmawgunggprNmen fUr Jn^endUohe! 23. H. um 20 Uhr 24. П. um 20 Uhr 25. П. um 20 Uhr Zlel in den Wolken Jugendllche unter 14 Jahreo nlcht cagf^aMen! Domschate 20. П. um 19.30 Uhr 21. П. um 14.30, 17 und 19.80 Uhr Der Fall Deruga FUr JugendUche nlcht eugelaaeen! 22. П. um 15.30 Uhr M&rchenfilmvoretellungr fichneeweiBchen und Ronenrot Jugendliche und MlIitKr 30, Envacheene 50 Rpf' 24. П. um 19.30 Uhr 25. П. um li9.30 Uhr Sohwarzfahrt ins Gliick FUr JugendUche nlcht rugelaawn! Kraihburg 19. П. um 19.30 Uhr 20. П. um 17 und 19.30 Uhr 21. П. um 17 und 19.30 Uhr -aa. П. um 10.30 Uhr Brlgitte Homey -v Johannee Heesters Dlueion mit Otto Наме, Wemtr ^harf, Theodor Danegger. — Eln echarmanter, von. aus-gelaeeener Frohlichkelt erfUUter Film, eln helteres Abenteuer zwlschen Schein und Wlrklichkelt — und doch eln echtes StUok Leben. FUr Jugendllche nlcht zugelaseftn! 31. n. um 14 Uhr M&rchenvoreteUung Es tut sich was um Mittemaclit Jugendllche und MlUtfir 30, Erwachaene 50 Rpf 23. H. um 19.30 Uhr 24. n. um 17 und 19.30 Uhr 25. П. um 19.30 Uhr KellerUberschwemmung, Krach Im Hln-terhaus Polterabend Kracli im Vorderliaus mlt Rotraut Rlchter, Grete Weieer, Ernst Waldow, Hans Stlebner u. a. FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! Laak 20. II. um 19.15 Uhr 21. П. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 22. П. um 19.15 Uhr Zwisclien Himmel und Erde FUr Jugendllche nlcht Eugelaasen! 24. n.'um le Uhr MilrchenfUmvoret^ung H Ansel und Crete] Jugendllche und Mllltftr 30, Erwachsene 50 Rpf 28. H uen 19.15 Uhr 24. H. um 18 und 20.30 Uhr 25. П. um 19.15 Uhr Friedemann Bacli Jugendllche unter 14 Johren nlcht cugelaeeen! Littai 20. П. um 19.30 Uhr 21. H. um le und 19,30 Uhr 22. n. um 19.30 Uhr Das Madchen im Vorzimmer FUr Jugendllche nlcht zugelamaen! 24. П. um 16 Uhr M^rchenfilmvorstellung SchneeweiBchen und Roeenrot Jugendllche und Mlllt&r 30, Erwachsene 50 Rpf 24. П. um 19.30 Uhr 25. П. um 19.30 Uhr Mordsache Holm FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! Miess 20. П. um 20 Uhr 21. П. um 16 und 20 Uhr - Der verkaiifte CroBvater FUr Jngendliche nlcht KUgelassen! NeumarUtl 19. П. um 19 Uhr 20. II. um 19 Uhr 21. П. um 14, 16.30 und 1в Uhr 22. П. um 19 Uhr Hochzeit auf Bftrenhof FUr Jugendllche nlcht cugetanen! 21. n.,um 10 Uhr MarchenlUmvoreteUung Die lustige Filmetunde JugmdUche und MlUt&r 30, Brw&chaene 50 Rpf 24. n. um 19 Uhr 25. П. um 19 Uhr Paradles aer Junggeeellen FUr Jugendllche nlcht nigelaMMit RađmannMđorf 20. П. um 20 Uhr 31. П. um 16 und 20 Uhr Dy scheinheilige Florian FTir Jugendllche nlcht zugelaesen! 24. П. um 16 Uhr Mftrchenfilmvor»t«llung Die lustige Filmstunde Jugendllche und Milltfir 30, Erwachsene 50 Rpf 24. П. um 20 Uhr 25. H. um 20 Uhr Umwege zum Gliick FUr Jugendllche nlcht zugelaasen! Sairach 20. П. um 19.30 Uhr 21. II. um 15.30 und 19.30 Uhr Auf Wiedersehen, Franziska! FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Schtvarzenbach 20. n. um 20 Uhr 21. П. um 16 und 20 Uhr Der scheinheilige Florian FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Stein 20. n. um 18 und 20.30 Uhr 21. П. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 22. П. um 20,30 Uhr Visi Lttrm um Nixi FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! 25. П. um 16 Uhr JugendfUmvorstellung Es tut sich was um Mitternacht Zu den Ermiiseigungspreleen fUr Jugendllche! 24. H. um 20 Uhr 25. П. um 20 Uhr Zentrale Rio , FUr Jugendllche nlcht zugelassen! St. Veit 20. П. um 15 Uhr Mtt.rchenfilmvorstellung H&nsel und Gretel Jugendllche und Mllltftr 30, Erwachsene 50 Rpf 20. П. um 19 Uhr 21. П. um 14, 17 und 20 Uhr WeiBe WKsche FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! Veldes 20. П. um 14,30 Uhr JugendfUmvorstellung Es tut sich was um Mitternacht Zu den Brm&sslgungspreisen fUr Jugendllche! 19. П. um 20 Uhr 20. П. um 17 und 20 Uhr 21. П. um 14.30, 17 und 20 Uhr 22. П. um 20 Uhr Diskretion Ehrensache FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 23. П. um 20 Uhr 24. n. um 20 Uhr 25. n. um 20 Uhr Marguerite : 3 FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Wart 30. n. um 16 Uhr M&rcheovoret^nng Es tut sich was um Mitternacht Jugendllche und MllitSr 30, Erwachsene 50 Rpf 20. XI. um 19 Uhr 21. П. um 14, 16.30 und 19 Uhr 22. H. um 19 Uhr Willi Frltech, Adela Swck, Ingeborg von KUsserow Wa^ eine Frau im Friihling trftumt Eln Lustaplel nach »Vira la Muslka« von H. F. КбПпег. Ф FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Wocheiner Tat Samatag, 20. П. Sonntag, 31. n. Herzensfrend und Herzensieid Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelaaeen! Sonntag, 31. n. JugendfUmvorstellung Es tut sich was um Mitternacht Za den Ennftssigungepreieen fUr Jugendllche! Zn Jedem FIlm die Deutsche Wochenschau Das Verbandpflaster LEUKOPLAST Tčte^^k/idftig und AaJSfJ&^oi/ wi'e immerj Ail ©©IASI I Kupim novo ali Sem stir 82 let# Qlnihn Hnhi iz po-1 ne, tudi v pisavi,^Seme od lucerne OlllZUU BUDI {tene hiše, iii ima veŠča deloma jitupim ali zame- knjigovodstva in njam za močn.ka sprejme SchillerstraPe 35. uko) v službo 1 Vsa oskrba v Jos. Adamusch,;hi5;. 5551-1 Vrvarna - Scile- rei, Oberkrain. Hišno pomočnico, ki ima veselje do otrok m zn« nekaj nemško govoriti, sprejme takoj rodbina v Wienu. Predstaviti pri Mirnigg, Klagen-furt, Št. Veiter StraRe 5. 600-1 Sprejmem trgovsko pomočnico, ki bi bila zmožna samostojno voditi trgovino z mešanim blagom na deželi. Nastop takoj. — Boris Medved, Hiilben 53, Post Georgen. 5546-1 "I veselje 'Ivine do trge mešanim strojepisja zame-jesen ieli sko ali spomla- dobro ohranjeno moško kolo. — Dopis na K. B., Krainburg „Milan". Dva vrvarska va I blagom, sprej-1 primerne name-idansko semensko rs ega рЗ" itiem. Domschate, stitve najraje v.žito. Pcrne, Pou Veldes ali Rad mannsdorf in bližnjo okolico. I ca ali učenko ta-1088-1 koj sprejme: Pe- ter Kos, Friseur, Krainburg. Hrana v hiši. 5548-1 Učenca za ključavničarsko obrt takoj -sprejmem. Markič Franz, Wart U1, Schlos- Starejšo žensko za pospravljanje pisarn! iščemo. Služba i zahtevki na Kar. Bote Krainburg pod „Zmotna". 5573--^ Kmetski sin se želi izučiti mizarske obrti pri dobrem mojstru Krainburgu ali sermeister. 5374.1 Vajenca za kamnoseško obrt sprejme takoj: Lewetz Franz, Steinmetz, Mannsburg. O-skrba v hiši. 5575-1 Fant prost šote ali mož nad 40 let star, dobi do bro mesto v Krainburgu. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „K mirnemu ko-5576-1 celo- ali poldnev Sprejmem slugo. na, po dogovoru „Merkur" - Mai-ditsch, Eisengrofi-handlung, Krainburg. 5555-1 Išče se kuharica ali pa dekle, ki zna že vsaj malo kuhati v trgovsko hišo k O odraslim osebam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Kuharica". 5527a-l Dekla, ki je vajena krav in prašičev, se sprejme na graščinsko pose.stvo pri Krainburgu, takoj ali pozneje. Dopise na K. B. Krainburg pod „Samostojna dekla". 5527.1 Skladiščnik« išče trgovina i premogom v Kla-genturtu. Koko pisni potek življenja zaželen. Dopisi pod lOH-1 na Karaw. Bote Klagenfurt. 1064-1 mlajšega, za razna dela v trgovini in steklarski delavnici. Nastop takoj. Mladeniču je dana možnost, da se pod gotovimi pogoji izuči obrti. Javiti osebno Rudolf Hlebsch, Krainburg, Adolf-Hitler-Platz 12. Za naša v izgradnji nahajajoča se stanovanjska poslopja Krainburgu, Rad-mannsdorfu in Steinu iščemo po enega voznika za izpraznjevanje smetiščnih posod in odvoz smeti proti naplačilu. Vprašanja, odn. ponudbe je nasloviti na „Neue Heimat", Krainburg, Postfach 48. 5569-1 Službe Išče Gospodična z malo maturo, Jhiožna nemSii- le 1, pošta Gal-lenfcls 5513-7 life se za nakupi nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, 24 in srednje postave, v državni službi, spoznati želim pod gospodično od 20 do 28 let, črno-laško, čedne preteklosti, ki im* veselje delati za tihi dom ireče. Le resne dopise na K. B. Krainburg pod „Moja želja". бб69-21 Kupim nov ali!_, , ... dobro ohranjen'pbrtn,k srednjih. Kupim dobro ohranjen globok otroški voziček. Dopise na K. B. Krainburg pod šifro „Orchck". 5570-7 globok voziček. otroški Olga cm, pararelno «li konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostrfth razredih. Visoka okolici. Dopise na K. B. KrL- P""".'''" burg pod ..Mi.T"nmgcr Hoz 555в-2 groIShandel, Kla Igenfurt, Volker-markter StralSe, Bahniibersetzung . i 1083-7 Dobro ohranjen globok otročki Kupim novo ali Ž6mm, 8 do 17 Kopatsch, Draga 10, posta Zwi- Prodam voziček prodam ali zamenjam za športnega. Ponudbe na K. B,, Krainburg, pod Športni voziček". 5547-1) dobro ohranjeno klavirsko harmoniko nad 40 basov. Dopise na K. B. Krainburg pod „Harmonike". 5539-7 Prodam ali zamenjam: lepe suhe gobe (50 kg), moško kolo, fotoaparat 9X2 z boljšo optiko, in foto povečeval-nik ter pisalni in šivalni stroj. Dopise na K. B. Krainburg pod „Dobra menjava". 5514-0 Otroški športni voziček prodam. Am Weiner 4/1, Krainburg. 5678-0 Pozor gasilna društva! V slučaju, da imate za Vas neuporabljive ga silske cevi, ponudite iste — Jos. Adamitschu, Vrvarna - Seilerei, Domschale, Oberkrain. 1109-7 Prodam 3 mesece brejo telico. Naslov Kar. Bote, Krainburg. ббб8-6 Hnpim Listnatega obli-kavega lesa, kakor orehovega, javorjevega, čreš-njevega, jelJeve-ga, bukovega itd. tranko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hans Tra-ninger, Holz-grolshandel, Klagenfurt, Volker-markter StraBe, Bahniibersetzung Kupim 10 Schni-derschitschevich panjev, boljše izdelave, novih ali pa dobro ohra njenih, ne naseljenih, ter točilo za med. Ponudbe poslati na oglasni oddelek K. Bote Krainburg pod „Bienenzuchter". 5564-7 Listnatega rezanega lesa ka kor orehovega, javorjevega, čreS-njevega, jelSeve-ga, bukovega itd. franko naklad ni vagon ali franko dobro vozne avtomo bliske ceste, kupi vsako količino, Hans Tra ninger, Holz-grolihandel, Kla genfurt, Volker markter StraCe, Bahnubersetzung Uahrt meh and Mimr Theodor Rabitscfi St Veit an der Sawe /lufqplassene Fabriken Braudibare Masdiinen k auf t KURI FKICK Klaven furl Saimstrafie Fernrul I486 schenwassern. 5571-7 Pouk Pouk na daljavo. Zasebni pripravljalni tečaji ne šolarjev. Dr. W. Hofinger, Wien, 7., Mariahilter-strafie 8. Priprava za zrelostni izpit (univerzo) in zaključni srednješolski izpit (za višja pisarniška mesta). Tudi pouk v tečaju. Vstop vedno mogoč. 1044-1(1 Dopisi 2<')-Ietna gospodična iz Ans-bacha pri Niirn-bergu naj pošlje svoj naslov na K. B. Krainburg pod „Sreči nasproti". 5624-2(1 28-letni mladenič želi spoznati dobrosrčno gospodično od 17 do 24 let, najraje iz Krainburga. Cenjene dopise na K. B. Krainbur; pod „Krainbur-žanka". 5677:20 let, v zakonu nesrečen, želi spoznati sebi primerno dušo, ka'J tera bi znala ceniti srečno ljubezen. Slika zaželena. Dopise na pošto ,Dortmund — Westfallen, postlagernd pod šifro „Nesrečen". Fant srednje starosti, značajen profesionist išče znanja z dekletom, ki ima veselje za skupno srečo in napredek v zakonskem življenju. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod „Vesela spomlad". 5565-21 Mladenič, obrtnik 23 let star, želi skoro spoznati dobrosrčno dekle od 18 do 26 let v svrho ženitve. Cenjene dopise, če mogoče s sliko, katera se diskretno vrne, na K. B. Krainburg pod „Sreča". 5666-21 Ženitve Izgublleno Dne 14. febr. sem zgubil na cesti od Domschale do Ktmende moško Kleiderkarto in denarnico i srednjo vsoto denarja. Najditelja prosim, da najdeno vrne proti dobri nagradi na naslov: Jereb Johann ml., Mla- Mlado osamljeno dekle želi spoznati gospoda, ki bi ji bil dober in zvest tovariš. Le kV 297pošta Ko-resne ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod „V novo življenje". 5562-21 Radi slabega znanja z deželo bi rad spoznal sebi enako kmetsko dekle do b'2 let staro. Vdove z nekaj premoženja niso izključene. Resne ponudbe s sliko na K. B, Krainburg poet „Tiha, tiha ljubezen". 5521-21 20-letn* uradnica ieli re$neg» znanja z intcligen- tom, najraje orožnikom, v svrho medsebojnega zaupanja. Dopise s sliko pošljite na K. B. Krainburg pod „Srčna kultura". 66(53-21 Razno Izdatek _ izkaza prednikov (Ahnenpafi) preskrbi Familiea-forschung, Graz, Grieskai 60. 8687 Prepisovanje, na-risanje, ne, posnetke fotogra-fičnim potom 1 Kopist — Graz, Grieskai 60. 3688 Stanovanje na deželi dam т najem, najraje upokojencu da 60 let, ki je ože-njen in bi v slučaju odsotnosti gospodarja oskrboval premoženje. Dopise na K. B. Krainburg pod „Oskrbnik", Ob prebritki zgubi naše nad vse ljubljene edine hčerke, sestre, svakinje, tetke, gospodične Anice Stare nam je dospelo toliko izrazov srčnega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Posebno zahvalo zato izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno vaškim fantom in dekletom za spremstvo na po-kojničini zadnji poti ter za darove tolikih vencev in Cvetja. Vsem še enkra^ prisrčna hvala. Topole, dne 19. februarja 1943. *Zalujoča rodbina Stare