Si 98.
Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek pn sobsto ob 4. ari popoldne ter stane po poŠt rajem*«« ali v Gorioi m dom poSiljana:
vse leto     ........15 K
•/»...........10 »
V............5   .
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima nashdnje izredno priloge: Ob novem leta »Kažipot po Goriškem in GradiSCanskem" in „&ailpotpo IJublJani in kranjskih mestih", ^lje dVa.^. krat v leta »Vozni reč železnic,  parnlkov in poStnil tvez".
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki . ulip; Štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSoek Na naroČila brez doposlane naroCnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se račuuijo po Petit-vrsiah fie tiskano l-krat 16 v, 2-krat 14 v', 2-kvB.C [i"v vsaFa vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Gorici, v soboto dne 22. avgusta 1908.
Tečaj XXXVIII.
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Ldvrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 v Gorioi v I. n adsh Z urednikom je mogoS-> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od S. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I; nadstr. na levo v  tiskarni
HaroBnlno In oglase je plaUatl loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naiočniua, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravnlltvu.
-PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakaraah: SoUvmz v Šolske ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban >., akališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaflski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarhi Lavrenčič na trgu della Časoma.
— T«l«foa it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabrlček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Napredno in klerikalno dijaštvo na Goriškem.
Včerajšnji dan je pokazal, da goriška akademična mladina stoji skoro vsa daleč proč od klerikalnega tabora. Klerikalci imajo le par akademikov, pa še teb je večina prignanih v črne vrste in še med temi so taki, katere žene srce., drugam, pa ne morejo.
Naši klerikalci so napenjali vse žile in sile, da bi pokazali, koliko imajo za sabo aka-deinične mladine. Reveži so se trudili, ali trud je ostal brez vsakega pravega vspeha, kajti kar so včeraj pokazali, je tako malo, da jih mora biti strah za bodočnost. Kdor ve, kako so se pehali, vabili in vlekli mladino, mora reči, da je vspeh minimalen. Babali so se in nekaj velikega so hoteli poroditi; ali uresničil se je stari rek: Parturiunt montes, nascetur ridicu-lus mus... Miška je tekla včeraj po Gorici, mislili so pa, da pride velu isten lev na dan.
Napredni akademiki so se zbrali v naravnost impozantnein številu in manitestovali so dostojno in možato, da goriška akademična mladina ni klerikalna, ni in ne bo. Seveda se dobi vedno kak izrod ali kak po okoliščinah med klerikalce gnan visokošolec, toda reči smemo, da pretežna večina vi-sokošolcev bo stala vedno v naprednih vrstah, to je večina, proti kateri se klerikalčki kar poizgube.
Ni dvoma, da se vržejo klerikalci še z večjo silo na srednješolce nego so se doslej, toda tudi naprednjaki ne bodo mirovali. Ni treba misliti, da bodo klerikalci vedno tako gospodarili po gimnaziju, kakor so n. pr. lansko leto. Takih časov ne bo več. Naraščaj za njihove akademične vrste bo tak, da bo sploh težko govoriti o naraščaju.------------
Včerajšnji dan je pokazal, da šteje Goriška vrlo četo naprednih akademikov, mladih, zrelih mož, na katere smemo biti ponosni, ter da je število onih, ki hočejo živeti privezani na farovško vrvico, le majhno. — Kakšna razlika med jednimi in drugimi 1 Tu mladeniči ponosnih glav, vedrega čela, ki hočejo biti kedaj vredni člani človeške družbe in dobri narodni delavci, tam strahopetci in klečeplazci,
licemerci in odvisneži, katerim ravna pamet črna roka. Kakor jih ta potiplje, tak glas morajo dati Od sebe. Odtujeni vsaki samostojnosti, vsaki svobodi, ukovani v verige farov-škega voza, so reveži pravzaprav usmiljenja vredni!....
Da bi jim pa ne bilo predolgčas in bi celo k«do ne ubežal, so sklicali obilo nuncev in semeniščnikov ter privlekli nekaj srednješolcev, da se morejo bahati, kako strašno imenitno zborovanje imajo v Gorici. Lagali bodo samim sebi ter se farbali, kako lepo in nepričakovano se je vse izvršilo, kakšen uspeh I — ali dobil se bo menda vendarle kak klerikalec, ki poreče, da je vse skupaj malo, bore malo in da bo moral nadškof še dolgo časa tožiti po okrožnicah, kako malo mladine je v »katoliškem" taboru......
Vsa čast iu hvala končno naprednim akademikom, ki so izbrali to umestno priliko za imponujočo manifestacijo proti klerikalnim stremljenjem v naši deželi. Želimo jih videti vedno tako na delu proti brezdomovin-skemu klerikalizmu, kateremu je narodnost pagnnstvo in naše politične zahteve utopije (Missia).
Vsa čast jim in njihov vzgled naj vpliva na srednješolce tako, da stopijo v njihove stopinje pri prestopu na akademična tla ter se ne dado ujeti zapeljivim besedam krivih prerokov.
Včerajšnji dan je pomenljiv in važen dan, kajti od tu naprej moramo biti na straži, da  bo  plen  klerikalcev  iz  mladine  vedno
Močni smo, veliko nas jel Stojmo na straži 1 Pojdimo na delo in Goriška bo vedno lahko med slovenskimi deželami ona, ki ima najmanj klerikalnih akademikov.
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
Vodovod za obilno Sv. Križ |e zagotovljen, ako
da država iu dežela primerno podporo. Ravno 10 let je minilo, odkar so se bili storili prvi koraki za vodovod.  A ni se dalo spraviti za-
deve v pravi tir. Vlada se je bila izrazila, da je voljn^, dovoliti podporo. Trebalo je pa načrta. Občina ga je dala sicer napraviti na svoj račun, a deželni odbor in tudi vlada ga nista potrdila. Deželni zbor je bil pred leti dovolil 500 K podpore za napravo načrta, a kljubu temu ga ni bilo mogoče napraviti, kajti deželni stavb, urad, kakor vladni inženirji so bili z delom preobloženi tako, da se je vedno le odlašalo.
Da se je vprašanje o vodovodu spravilo v tir, zahvaliti se je med drugimi posebno državnemu poslancu gos p. Al. Št reki ju, ki je vporabil vsako priliko bodisi na Dunaju, bodisi v Trstu, da je priporočal napravo načrtov in c. kr. dvornemu svetniku groi Attemsu.
O priliki letošnjih dežel nozborskih volitev so se prepričali gg. deželni poslanci, da je občinarjev resna volja in želja dobiti vodovod.
Vsled tega so pričeli vladni inženirji z napravo načrtov. Po njih izjavah bodo znašali troški do stotisoč kron. Na podlagi teh izjav se je zopet posvetovalo občinsko starašlnstvo v seji dne 16. t. m. o vodovodu ter sklenilo soglasno, da se zgradi vodovod ter da je občina voljna doprinašati 30 do 60 tisoč kron.
Ako ostanejo izjave vladnih organov, da bode država doprinašala s polovico troškov in ako store gg. deželni poslanci svojo dolžnost in izpolnijo obljube, da bode tudi deželni zbor dovolil primerno podporo, kakor je že obljubljal prejšnji deželni zbor, smemo reči: v o d o-vod za občino Sv. Križ na Vipavskem je zagotovljen.
Iz Sv. Križa ni Vipavskem   (Nova doba).
— Pred leti je bilo v našem mestecu živahno in prijetno življenje. V časih, ko drugi kraji še niso imeli svojih narodnih društev, je naše »Bralno društvo" lepo delovalo, posebno ker je imelo dober pevski zbor, ki je slovel po dolini ter je nastopal v raznih krajih in ob raznih prilikah. Ko pa je črna roka s terorizmom in podkupovanjem posegla vmes, začelo je naše društvo spati in umirati pod komando župnika našega g. Kodreta.
O kaki veselici in zabavi ni bilo več ne duha ne  sluha.   Vodstvo  pevskega zbora je
prevzel »posvečeni« orgljavec župnikov hlapeo bukvar Crnigoj, ki je tako vodil pevski zbor,f kakor njegov gospodar »Bralno društvo", da je zaspalo lepo petje, ne-le narodno, ampak tudi cerkveno. Od močnega zbora sta mu ostala le še dva pevca zvesta. To je zbor, za katerega mora občina plačevati nagrado 1 Škoda za denar!
Vsaka sila trpi le nekaj časa, če ni drugače, se pa sama uje. In tako se je zgo-' dilo. »Bralno društvo" je hiralo leto za letom. Člani so je zapuščali, kakor miši potapljajoč o se ladjo. A niso je zapuščali le oni Člani, ki so želeli napredka, ampak tudi ubijalci »Bralnega društva" so začeli odstopati drug za drugim. General brez vojake — naš župnik je končno tudi vrgel puško v koruzo ter se vmaknil brez boja. Ko je pristopilo večje število naprednih udov, ki so predlagali, naj društvo priredi veselico in pristopi »Zvezi narodnih društev na Goriškem", poslal je odpoved. Škoda, da ni storil to že davno, kujtl danes bi bilo društvo naše eno prvih na Vipavskem ter bi imelo že lep sklad, katerega se je škrbilo leto za letom, dokler je bilo društvo pod njegovim uničujočim vodstvom. Danes šteje društvo, komaj po preporodu, trikrat toliko udov, kakor poprej. —
Le tako naprej in nastopila bode tudi pri nas nova doba, doba napredka.
iz cerkljanskega okraja.
Iz Cerknega. — Dne ll. t. m. se je vršila tu kazenska razprava proti klerikalnemu gostilničarju, gosp. A. Mlakarju. Tožbo je vložilo finančno nadzorstvo v Gorici na zahtevo tukajšnje fiuančne straže. Gosp. Mlakar je trgovec in krčmar. Njegova pretirana reklama presega vse meje. Naš dekan dr. Knavs kot njegov vinski agent nadleguje dan na dan ljudstvo po naši okolici, da naj od g. Mlakarja vino kupujejo ter k njemu pit hodijo. Njegovi reklamni lepaki se nahajajo po vseh občinah, po vsem zidovju ia drevju ter po brzojavnih drogovih. Občinski sluga je že opetovano javno na trgu razglašal, da gosp. Mlakar toči
Dvajset let pozneje.]
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =====
Francoski spisal: =====   ALBXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.)
—  Kaj pravite, Nabuhodonozor ? pravi Mordaunt ter se zaničljivo zasmeja. Ne, to je kralj Kari I., dobri kralj Kari, ki ropa svojim podložnikom imetje ter se sam redi od njega.
Kari dvigne oči proti nesramnežu, ki je tako govoril, toda ni ga spoznal. Toda pred mirnim, svečanim dostojanstvom njegovega obraza je Mordaunt po-besil oči.
-~ Pozdravljena, gospoda, pravi kralj, ko zagleda Athosa v d'Artagnanovih rokah, Aramisa v Porthosovih. Ta dan je bil nesrečen, toda to ni vajina krivda, hvala Bogu! Kje pa je moj stari Winter?
Plemiča se obrneta v stran ter molčita.
—  Vprašaj rajši, kje je Strafford, zakliče Mordaunt s hreščečim glasom.
Kart se strese, demon je zadel pravo mesto. Strafford je bil oni, vsled katerega je Karla vedno pekla vest, senca njegovih dni, strah njegovih noči.
Kralj se ozre naokoli ter zagleda pred svojimi nogami truplo. Bilo je Winterjevo.
Kari ni zavpil, ni potočil solze, samo še bolj bleda barva mu je oblila obraz; pokleknil je z eno nogo na
tla, privzdignil VVinterjevo glavo, jo poljubil na Čelo,, Athosu in Aramisu,  ker miladv ni mrtva, in  njena
mu odvezal red svetega duha z vratu ter mu ga položil pobožno na prsi.
—  Winter je torej mrtev ? vpraša d' Artagnan ter upre oči v truplo.
—- Da, pravi Athos, umoril ga je njegov nečak.
—  On nas je prvi zapustil, zašepeče d' Artagnan; naj počiva v miru, bil je vrl mož.
—  Kari Stuart, pravi nato kolonel angleškega polka ter stopi * h kralju, ki si je ravnokar zopet nadel kraljeve znake, Be nam li udaste kot ujetnik?
—  Kolonel Thomlison, odvrne Kari, kralj se nikdar ne udaja; človek se mora upogniti sili, to je vse.
—  Dajte mi svoj meč.
Kralj potegne meč ter ga zlomi na kolenu. V tem  trenutku priteče konj brez jezdeca, ves
penast, žarečih oči, odprtih nozdrvi, in spoznavši svojega gospodarja, se ustavi pred njim ter žarezgeče veselja: bil je Arthus,
Kralj se nasmehne, ga poboža z roko ter se vspne lahko v sedlo.
—  Pojdimo, gospodje, pravi nato, pel j i te me, kamor hočete.
Nato se naglo okrene, rekoč:
—  Počakajte; zdelo se mi je, da se je VVinter zganil; če še živi, ne zapustite tega blagega plemiča, rotim vas pri vsem, kar vam je najsvetejšega.
—  O, le mirni bodite, kralj Kari, pravi Mordaunt, kr oglja mu je šla skozi srce.
—  Ne zinite niti besedice, ne genite se in ne poglejte  niti mene  niti   Porthosa,   pravi   d'Artagnan
duša živi v telesu tega demona!
In oddelek se napoti proti mestu, vodeč s seboj kraljevega ujetnika; toda sredi poti prinese neki Cromwellov adjutant kolonelu Thomlisonu povelje, naj se odvede kralj v Holdenbv-Castle.
Ob istem času so odšli na vse strani kurirji, da oznanijo Angleški in celi Evropi, da je kralj Kari Stuart jetnik generala Oliviera Cromwella.
Škotci so gledali vse to s puškami »ob nogah« in s sabljami v nožnicah.
XXIX.
Olivier Cronmell.
—  Ali greste h generalu? vpraša Mordaunt d' Ar-gnana in Porthosa,  saj vesta; da je poslal po vaju?
—  NaJRrej morava, spraviti najina jetnika na varno, odvrne d' Artagnan Mordauntu. Ali veste, gospod, da veljata ta dva plemiča vsak petnajststo pištol ?
—  O, bodite le brez skrbi, pravi Mo: Jaunt, ki se je zastonj trudil, da bi ublažil svoj divji pogled; moji jezdeci ju bodo že varovali, dobro varovali, jaz vama jamčim za to.
—  Še bolje ju bom varoval jaz sam, nadaljuje d' Artagnan; sicer pa, česa nam treba ? dobro sobo s stražami ali pa samo njuno častno besedo, da ne bosta skušala pobegniti. Urediti hočem to stvar, in potem si dovoliva to čast, da se predstaviva ter ga vprašava, kaj ima naročiti Nj. Eminenci.
—  Torej mislita kmalu odriniti ? vpraša Mordaunt.               $
najboljša vina. — No, pa kar je preveč, je preveč, kajti dobro blago se samo ponuja.
Gosp. Mlakar Je vložil pri finančnem ravnateljstvu v Trstu pritožbo, češ, da diskre-ditira tukajšnja fln. straža njegovo vino, da postopa po krivici proti njemu in je odločno zahteval, da se tukajšnja finančna straža radi tega — odstrani.
Mi Cerkljani pa, ker poznamo že dobro klerikalno ovaduštvo, smo prepričani, da je vložil g. M. pritožbo le radi tega, ker je bil od tuk. fin. straže zasačen pri proti-postavni razprodaji vina.
Ali gosp. Mlakar je kmalu spoznal, da je — kozla streljal, zato je skušal pri razpravi na pravcato smešen način izvleči se iz zagate. SkuSaLje namreč ovreči zapisnik, katerega je bil gosp. komisar fin. straže sestavil, češ, da nasprotuje njegovim izjavam.
Ker je zagovornik zahteval, da se zasliši v tej zadevi tudi g. komisarja, je bila razprava prekinjena. Konec te razprave, za katero se Cerkljanje zelo zanimajo, objavimo prihodnjič I
Čudno pa se nam Cerkljaaom vsekakor vidi, da gosp. Mlakar hoče s krčmo svojo srečo poskusiti. Dasi naš dekan dr. Knavs na pretirani način agitira za abstinenco, po drugi
• strani vendar hoče kar največ klerikalnih krčem odpreti, s hudobnim namenom namreč, da s tem napravi konkurenco naprednim krčmarjem. Pač je treba skrbeti, da se našim zapuščenim Cerkhanom preskrbi pred vsem drugim kak trajni zaslužek, predno se nove krčme odpirajo, katerih je že sedaj, v tej ab-
•  stinenčni dobi, polovico preveč!
Abstinent.
Iz goriške okolice.
Iz VrtOjN. — V četrtek smo imeli pri nas dva pogreba. — Umrl je najstarejši mož iz Dolenje Vrtojbe, potem pa najstarejša Ženica; in sicer drug za drugim sta zapustila to grešno dolino šentflorijansko, polno pohujšanja in nečistosti. Zapustila sta to lepo dolino in odšla tja, kjer ni svetohlin-8kih občinskih gospodarjev in pobožnih, mež-narjev, kjer ni pobožnih tercijalk in nedolžnih devic, kakor v tej grešni vrtojbenski dolini.
Umrl je Ivan Arčon, 85 letni starček, bivši župan, mož, ki je imel ugled še sedaj pri Vrtojbencih. Umrla je Ana Bizjak, ženica in mati, ki je gotovo v obilnej meri poskušala, kaj se pravi živeti na tej od Boga zapuščeni zemlji.
Bodi jima lahka žemljica!
S tem bi bila moja dolžnost kot vestnega kronista dovršena. A zdi se mi, da ne bo odveč, ako opozorim svoje rojake pri tej priliki na neko razvado, da ne rabim hujšega izraza. Mislim namreč, da je velik razloček v resnici med tem, ali gre čeda koz in ovac na pašo ali pa ako gredo kultivirani ljudje za pogrebom umrlega sočloveka. Prašam pa vas, Vrtojbenke in Vrtojbenci, ali poznate Vi ta razloček?! Ne in ne! Kakor koze in kaštroni derete tja za krsto,   se pehate in suvate, si
stopate na noge, jočete in povrhu molite še „roŽenkranc*. To se pravi pri Vas iti za pogrebom 11
Merodajne faktorje se prosi, da naj poskrbe, da be red ob takih prilikah. Če vidi slučajno tujec takšno kozjo armado, kakšno misel naj ima potem o zavednih Vrtojbencih. Posebno otroci derejo tja v en dan, da je groza. Kaj pravi k temu šolsko vodstvo? Kaj pravi velečastiti gospod viktrV Pozor, gospoda!
Stičen nered vlada tudi ob drugih prilikah. N. pr. ko nesejo komu zadnjo popotnico ! Vsi tisti, ki Vam mora biti mar za ugled Vrtojbe, storite potrebnih korakov, da se napravi red tudi v tem oziru, da ne bo škandalov v tej lepi dolini šentflorijanski!
fe Št. AmI«!i. — (Odgovor Št. Andrež-kemu mežnarju na dopis v BGorici" št. 64.) — Pod častjo bi mi bilo, odgovarjati takemu človeku, kakoršen je Št. Andrežki mežnar.
Ponuja mi službo v svoji botegi, katere pa ne morem sprejeti, in sicer zato, ker ima vže drugega, ki ima vsaki dan 24 ur prostih in ki je mnogo bolj črn kakor jaz, in bi bil tudi sposobnejši od mene.
Očita mi tudi, da sem delal pri Mu-licu. To ni nič čudnega, kajti pošten človek se dela ne sramuje. Bolje je pošteno delo, kakor pa beračenje. Št. Andrežkemu mežnarju pa pošteno delo smrdi ter hodi raje po vasi beračit z velikim košem, da svojo družino preživi. Očita mi tudi, da hodim bos. Povem pa mežnarju, da v teku tedna hodim bos, ali imam tudi čevlje, ki lahko rečem, da so moji, ali mežnar pa nima ne le čevljev, ampak niti enega gumba pri srajci, da bi bil popolnoma njegov. Za vse drugo pa, kar piše mežnar v svojem dopisu, ne rečem drugega, kakor da je mežnar podel lažnik in obrekovalec.
S svojim dopisom je mežnar dokazal, da je popolnoma zrel za na Št. Petersko cesto. In s tem pika!
Andrej Zavadlav.
IZ Okolice. — (600 litrov žganja spil neki posestnik.) — Tako piše neko fante v torkovi »Gorici". To je sveta laž. Kajti da bi se toliko žganja skuhalo, mora že imeti mož 600 hektov vina; takih pa izven grajščakov v Goriški okolici ni. Da bi tak bogatin bil tako hud šnopsar, da izpije v 7 mesecih to množino žganja, je popolnoma izključeno.
Dragi fante! Najbrže se i tebi skomina po njem, da ga i ti rad srkaš v zatišju, drugače bi te take stvari ne zanimale. Saj sploh je že znana klerikalna prislovica, da dober sod vse drži, t. j. da klerikalni želodec vse žlempa, karkoli je mokrote izven vode. Le hodi, fante, od hiše do hiše po celi okolici, dobil boš take pijače le pri ljudeh tvojega kalibra; mežnarji, duhovniki, ključarji itd. imajo vse take stvari v zalogi. Mi naprednjaki take pijače ali brozge malo pijemo. Zlasti letos, če je le kdo imel, je skušal prodati, ker ga je stiskalo siromaštvo. No klerikalec ala fante-dopisnik je že mogoče, da je skušal po klerikalni navadi piti na „škrok" od istega naprednjaka, ali svoje pa počasi cedi, ko ni ga drugod več vdobiti.
Niti koncesijonirani žganjetoč v celej naši okolici ga ni prodal v tej dobi 600 1 žganja. Nikar pa ena sama družina, da bi ga popila 3 1 na dan. Fej, lažnik!
Da mladina popiva namesto berila, na to ne bom odgovorjal, ker je ravno prejšnja »Gorica" vpila,' da mladina preveč bere, se ve* napredno berilo. Torej, fante, le po pravici, če ne pojdeš k vragu. Ali si razumel ? Okoličan.
Manifestacijsko zborovanje
akad fer. društva „AdrIja".
Včeraj popoludne ob 2. se je vršilo manifestacijsko zborovanje akad. fer. društva nAdrija" v dvorani hotela „pri zlatem jelenu". Na zborovanju je bilo navzočih nad 80 oseb: akademiki in starašine.
Otvoril je zborovanje tehnik B r e 1 i h, bivši podpredsednik 8Adrije", mesto odsotnega predsednika Bobiča, ki se mudi v Kotoru na vojaških vajah.
G. Brelib je govoril tako-le:
Cenjeni zborovale!!
Naravnost izzivanje svobodomiselnega dijaštva na Goriškem je današnji sestanek takozvanib katoliških Študentov, ki se vrši v BCentralu". Razumljivo je, da ne moremo molčati na tako izzivanje od strani te klerikalne študentarije in z današnjim shodom jim hočemo dati na to tudi primeren odgovor.
Zbrali smo se, da odbijemo drzni in nesramni napad, ki se je nameraval tako na pretiklerikalno d i j a š t v o, kakor tudi na celo slovensko Goriško. Šele pred par meseci je naša dežela pokazala svetu, da je prva med slovenskimi, ki se je o tre sla farovške in rimske komande ter tako stopila v vrsto naprednih, svobodomiselnih in zavednih kulturnih narodov.
Eden izmed namenov današnjega in jutrajšnjega zborovanja klerikalnih mladeničev je tudi ta, da se ta ugled Goriške med svetom kolikor mogoče omeji ter se pokaže, da ima klerikalna stranka še celo med aka-demično mladino veliko zaslombo. — Toda, ako je preprosti narod sam odločno zavrnil vsiljevano mu rimsko lažikrščanstvo, toliko bolj je poklicana njegova akademičma mladina, da z odločno in jasno besedo in dejanjem prepreči te nečedne klerikalne namene ter prepriča drugo javnost na novo, da Goriška je in ostane, kakoršna se je pokazala pri zadnji priliki, in da do sedaj nimajo naši ultramontanci nobene zaslombe med goriškimi visokošolci, izvzemši par izjem, ki se jih lahko sešteje na prste ene roke in pod katerih vodstvom se danes vrši shod v „Centralu". Smešno, da hočejo Goriški klerikalci kazati Kranjcem in ostalemu f^etu svojo moč s tem, da povabijo celo armado rimskih janičarjev, srednje in visokošolcev, ki se rekrutirajo večinoma iz raznih kranjskih farovžev in hočejo potem s tem dvomljivim pavovim perjem imponirati   s svojo močjo celi javnosti.
Današnji shod, katerega imam ob ne-navzočnosti tov. predsednika čast otvo-riti, naj pokaže, v katerem taboru je v r e 8 u i c i goriška akademična mladina, naj dokaže, da so besede nadškofa Sedeja prav resnične, ko trdi: „In res oni, ki so s prepričanjem in srcem naši, so v veliki manjšini". Dovolim si te besede še v toliko popraviti, da takih goriških, slovenskih akademikov, ki so s prepričanjem in srcem njih, da takih sploh ni.
Pač pa je tu m o č n a četa svobodomiselnega, protiklerikalnega goriškega dijaštva, kojih srce gori za slovenski narod in ko-jih stremljenja, njih svobodomiselnost in njih veliko število je zagotovilo, da pri nas ne pademo več v rimski pekel, kjer je tema in škripanje z zobmi ter se-le —  voditeljem tega pekla  dobro godi.
Le istočasno zborovanje obeh taborov je jasen dokaz, kje in kakšno je naše goriško visokošolsko dijaštvo in da nas pri našem delu in stremljenju podpira naše razumništvo in večina preprostega naroda. Iskreno vas pozdravljam vse, ki ste se odzvali našemu vabilu ter prišli manifestirat za naše ideje in nazore ter da z nami skupno zavrnete drzno klerikalno izzivanje! Osobito pozdravljam še g, poslanca Gabrščeka, dalje predsednika in druge člane bratskega in sosednega nam društva „Balkana" v Trstu, katerih navzočnost na našem manifestačnem shodu je dokaz, da se naši tržaški kolegi strinjajo z nami in da hočemo solidarno postopati v vseh točkah, ki se tičejo duševne in telesne osvoboditve slovenskega ljudstva iz rimskih krempljev, dalje zastopnike organizacije narodno naprednega dijaštva v Ljubljani.
Bodite iskreno pozdravljeni tudi Vi, tovariši abiturijenti, ki ste ušli vsem klerikalnim zanjkam in pastem, katere so Vam nastavljali na vseh potih tekom srednješolskih študij. Pozdravljeni, ki se hočete v bodočnosti boriti v naših vrstah za svobodo in dobrobit našega naroda. Pozdravljam pa še osobito Vas gg. starešine in člane „Adrije", ki ste se na odborov poziv brez vsake agitacije tako polnoštevilao udeležili današnjih zborovanj in pokazali, da ste pripravljeni vsak čas nastopiti proti črnemu na-zadnjaštvu in brezdomovinstvu.
Naj le imajo v »Centralu" svoje shode in zborovanja, naj jim govori kdor hoče in kar hoče, naj spuščajo najbombastičnejše članke v klerikalno časopisje, resnica je in faktum ostane, da je goriško dijaštvo po svoji ogromni večini svobodomiselno — protiklerikalno. V dokaz zato naj služita celemu svetu današnja dva shoda v Gorici.
Le par izjem je, ki ne stojijo v naših vrstah in še ti gotovo ne radi svojega prepričanja, ampak < le radi gmotnih vprašanj in razmer, v katerih živijo.
Niti tovarne za vzgajanje klerikalnega dijaštva, to je »Alojzijevišče" in „Malo semenišče", ne morejo pokazati zadovoljivih
(Dalje t prilogi.)
—  Najina naloga je končana, in nič naju ne zadržuje več na Angleškem razun volje velikega moža, h kateremu sva bila poslana.
Mordaunt se vgrizne v ustnice, se skloni k ser-žantu ter mu šepne v uho:
—  Pojdite za temi ljudmi in ne izgubite jih izpred oči; in ko boste vedeli, kje so se nastanili, pridite me počakat pred mestna vrata.
Seržant prikima z glavo, češ, da stori tako;
Mordaunt pa ne odide za četo ujetnikov, ki so jih peljali v mesto, temveč krene proti griču, s katerega je bil Cromwell opazoval bitko in na katerem si je ravnokar dal postaviti svoj šotor.
Cromwell je bil dal povelje, da ne smejo pustiti nikogar k njemu; toda straža, ki je poznala Morda-unta kot enega prvih zaupnikov generalovih, je mislila, da ta prepoved ne velja zanj.,
Mordaunt privzdigne torej zaveso pred šotorom ter zagleda Cromvvella, ki je sedel za mizo, glavo skrito v dlaneh; poleg tega mu je kazal hrbet.
Mordaunt obstane pri vratih.
Slednjič dvigne Crorawell čez nekaj trenutkov svojo težko glavo, in kot bi bil instinktivno Čutil, da je nekdo tu, se počasi okrene.
—  Rekel sem, da hočem biti sam, zavpije nato, ko zagleda mladega Človeka,
—• Mislili so, da ta prepcved ne velja zame, gospod, pravi Mordaunt; vend»>,.v, če ukažete, sem pripravljen oditi.
—  Ah, vi ste Mordaunt I pravi Cromwell ter od-podi kakor šiloma meglo, ki mu je stala pred očmi dobro, če ste Že tu, potem ostanite!
—  Prinašam vam svoje častitke.
—  Častitke! Čemu?
—  Ker je Kari Stuart ujet; sedaj ste gospod An gleške.
—  Pred dvema urama sem bil to bolj nego sedaj.
—  Kako to, general?
—  Anglija me je potrebovala, da prime tirana; sedaj je tiran prijet. Ste ga videli?
—  Da, gospod, odvrne Mordaunt.
—  Kako se drži? Mordaunt pomišlja,   toda  resnica mu je prišla
vendar kakor šiloma preko ustnic.
—  Mirno in dostojno, odvrne generalu.
—  Kaj je rekel?
—  Nekaj besed v slovo svojim prijateljem.
—  Svojim prijateljem! zamrmra CromwelI; on ima torej prijatelje? Nato vpraša glasno;
—  Ali se je branil ?
—  Ne, gospod; zapustili so ga vsi razun treh ali štirih mož; torej se mu ni bilo mogoče braniti.
—  Komu je izročil svoj meč?
—  Nikomur; zlomil ga je.
—  Prav je storil; toda še bolje bi bil storil, da bi ga bil uspešneje rabil, nego da ga je zlomil.
Za trenutek nastane molk.
—  Zdi se mi, da je kolonel onega polka, ki je ščitil kralja Karla, Ubit ali ne? pravi Cromvvell ter vpre pogled v Mordaunta.
—  Da, gospod.
—  In kdo ga je ubil ?
—  Jaz.
—  Kako se je imenoval.
—  Lord Winter.
—  Vaš stric? vsklikne Cromvvell.
—  Moj stric! ponovi Mordaunt; izdajalci Angle ške niso moji sorodniki.
Cromvvell se trenutek zamisli ter gleda nepremično Mordaunta; nato mu pravi z ono globoko melanholijo, ki jo zna tako dobro slikati Shakespeare:
—  Mordaunt, vi ste grozen služabnik.
—  Kadar veleva Gospod, odvrne Mordaunt, ne smemo nič pomišljati. Abraham je dvignil bodalo nad Izakom, in Izak je bil njegov sin.
—  Da, pravi Oromwell, toda Gospod ni dopustil, da bi izvršil to žrtev.
—  Gledal sem pač okoli sebe, nadaljuje Mordaunt, ali nisem videl ne kozla ne jagnjeta, ki bi se bilo vstavilo v grmovju na planjavi.
Cromvvell se prikloni, rekoč:
—  Vi ste hrabri med hrabrimi, Mordaunt. In kako sta se vedla Francoza?
—  Junaško, gospod, odvrne Mordaunt.
—  Da, da, zašepeče Cromvvell, Francozi se borijo izborno; da, res, če je moje steklo dobro, sem ju opazil, kakor se mi zdi, v prvi vrsti.
—  Da, bila sta v prvi vrsti, pravi Mordaunt.
—  Toda vendar za vami, pravi Cromvvell.
—  To je bila krivda njunih konj, ne njuna krivda. Zopet nastane za trenutek molk.
—  In Škotci? vpraša Cromvvell.
—  Držali so besedo in se niso genili, odvrne Mordaunt.
—  Lopovi! zamrmra Cromvvell.
(Dalje pride.)
Priloga „S»te" »t. 88. i dne B. avgutta 1908.
uspehov V zli c tem tovarnam, raznim obljubam in lovenjji za dijaStvom je vedno pomanjkanje po slovenskih lemenatarjih, ki jih je kakih deset in »katerih, četudi se danes predstavljajo po »Centralu" kakor akademiki, ne mo<reev>o fiteti med te In |j*m Odločno od reJca-imo to čast.
Samo goto dejstvo, da .pri mas na Primorskem pridejo na dve slov. akad. far. društvi vsega skupajVgamo S ti rj^lerik^ni, visokošolci, to dejstvo samo vzame današnjemu in jutrajšnjemu Mer. zborovanja oni pomen, kakeršnega so mu hoteli dati! Da š e v e č! To dejstvo samo zadosti jasno pove, da klerikalni akademiki nimajo niti ne legitimacije, zbbrovatftu' na primorskem, da nimajo tu domovinske pravice in da so to le potrebne izjeme, ki tvorijo pravilo, da je vse Primorsko visokošolsko dijaštvo svobodomiselno in pretiklerikalno.
Potem ss je bavii z razmerjem med naprednimi in klerikalnimi abiturijenti ter kazal na potrebo bodočega dela. Govor je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Za njim je bral cand. iur. Franc C igo j referat bivšega predsednika »Adrije" cand. iur. Bobiča o »klerikalnem svetovnem naziranju". Referat je jako dobro, preudarjeno delo, ki bi zaslužilo, da se priobči. Zborovalci so  govor živahno aklamirali.
Na to je govoril starešina dr. Dinko Pu c o »klerikalizmu na Slovenskem". Točno je ©Črtal lastnosti klerikalizma, ki mu dajejo moč in vpliv, brezobzirnost in nedoslednosti,«- klerikalizraom nima slov. narod bodočnosti. Govor je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Oglasil bo je k besedi na to poslanec A. G ab r šč e k, ki je povdarjal, da tako lepa manifestacija ob tako lepem številu daje rodoljubom pogum. Današnja doba zahteva delavnih rok, bistrih glav in pogumnih src.
V imenu akad. fer. društva »Balkan" se je zahvalil za pozdrave predsednik Fer* 1 u g a ter sprejel ponude&o roko bratskega društva »Adrije" v podporo pri vseh jednakih pojavih na kulturnem polju.
Po neki širši debati je zaključil podpredsednik tehnik Brelih s primernimi besedami lepo vspelo manifestacijsko zborovanje.
Rogaški        ^Mata,
T     ., a       .      pospešuje prebauo
Templjev vrelec  „, uredi sioiico.
Zaloga  pri   Antonu Jeretiču  in A. Seppenhoferju v Gorici.
Domače vesti.
tam! Zl „0ijišk0 kuhinjo". — Jubilejni dar, nabran pri omizju povabljencev s starešinstvom v Prvačini dne 18. avgusta t. 1. 12 K, občina Prvačina 10 K, Andrej Lasič, c. kr, okr. šolski nadzornik v Tolminu, 5 K, Jos. Medved v Oorici in Avgust Iiossbacher v Nabrežini po 3 K, M. Bizjakova v Dorn-bergu 2 K.
Za družlio si. Cirila in Metoda darovalo županstvo Črniče V3led sejnega sklepa z dne 18. t. m. K 20. — Hvala!
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabralo strelsko društvo v Št. Mavru 2 K. — Hvala 1
Akademtčno firijaino društvo »MRM" je imelo včeraj svoj redni občni zbor. Obiskan je bil mnogoštevilno. Prišlo je uad 50 akademikov iz cele goriške dežele. V novi odbor »Adrije« so izvoljeni: Ciril Kraševec, predsednik; Vladimir Knaflič, Josip Ra-dikon, Franc Novak in Milan Bogstaj so odborniki; namestnika sta Vladimir Princi č in Bazilij Je ras. Delegata v »Prosveto" sta starešini: prof. Seidl in dr. Karol Podgornik.
V hotlltl »Siidbahn" se bo vršil v ponedeljek zvečer koncert vojaške godbe. To pa le pri lepem vremenu. — Vstop prost.
C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici je z dne
29./IV. t. I. št. 9020. datirano okrožnica razposlalo županstvom dne 12. julija t. i. in zahtevalo, da naj se ^ošlje vojaške imenike 1890. rojenih mladeničev »zanesljivo do 1 5. j ulija t. l.u. V nekatere briške in gorske občine je prišla okrožnica še-le 16. julija t. 1. z ukazom, da morajo biti imeniki že 15. julija t. 1. pri glavarstvu. Več županov iz gorskih krajev se je radi tega pritožilo v naši tiskarni, ker jim je nerazumljivo, zakaj da leži 29. aprila litografirana okrožnica na glavar-
stvu do 12. julija, torej skoraj štiri mesece in se s tem potom pride v popolna nesoglasja z vsebino takih okrožnic. Sedaj morajo občine čakati še imenikov raznih voditeljev krstnih knjig (duhovnikov) in mnogo občin bode takih, ki pošljejo imenike Še - le sedaj in pozneje, dati je ukazalo glavarstvo, da morajo ti biti že 15. julija v Gorici. To pa še ni vse. C. kr. glavarstvo je s to okrožnico „l°jl«l^4H^saaionera^o tiskovino in sicer »Verzeichnis: der~žur Steteg im Jahre 19.. gelangenden fremden. Stellungspflichtigen". Umljivo, da je zavedni župani popolnijo v našem domačem jeziku, a nojzavednejši bi bil pač oni, ki bi to -tiskovino Vrnil prazno in nepopolnjeno z opombo: »Nazaj, zahtevam slovensko dopisovanje in slovenske tiskovine!" C. kr. okrajnemu glavarstvu pa povemo, da bodemo vedno na prste gledali vsem c. kr. uradom, ki nočejo vršiti svojih poslov v našem slovenskem jeziku s slovenskimi strankami. Da se razumemo!
Ha »katollšktm" zborovanju v »Centralu« je
bilo malo akademikov. Jedni pravijo, da jih je bilo 40, drugi 30; n6, malo je bilo, zbob-nani pa so bili skupaj iz cele Slovenije, izmed Čehov, Poljakov in Hrvatov. Sodili so klerikalci, da jih bo kakih 80 ali še več, pa jih ni niti polovica. — Naprednih akademikov pa je bilo le iz Goriške nad 50.
N6, ker je bilo malo akademikov v »Centralu", so jim morali pomagati pa seme-nišniki, ki so se štulili za akademike, dasi niso in nikoli ne bodo; ali ob takih- dnevih vži-vajo akademiški naslov — kajti kako pa bi drugače pisaU »katoliški" listi o sijajnem zborovanju akademikov.
JlVlO GabršČBfc I" — Govoril je sinoči v »Centralu" tudi gospod »katojiiški" časnikar Kremžar ter zahvalil »liberalno« časopisje za reklamo, Češ, da ta reklama je koristila, da se jih je zbralo toliko (vidi vse po dvoje, Če treba, po troje). N6, glejte, vendar je nekaj vredno, »liberalno" časopisje. Klerikalce spravlja skupaj, kakor jih klerikalni*prvaki ne morejo. — Na Kremžarjeve besede je nekdo vskliknil: Živio Gabršček! — Edini pameten vsklik danes in včeraj v »Centralu"!
»Nazaj nas voč ne bo", - Sinoči so bili korajžni v »Centralu". Mladce in starce je ogrelo Novičevo vino, da so začeli peti. Peli sp tako ubrano, da so vse miši zapustile »Central". Posebno pa jim je šla od srca neka pesem, v kateri se ponavlja lep stavek: Nazaj nas več ne bo. Peli so tako navdušeno, da se d& res sklepati, da jih ne bo več nazaj. Najbolj pametno 1
Pri nadškofu je bila včeraj deputacija »katoliških" študentov, ki ga je menda povabila v »Central". Baje se je škof držal jako kislo in nevoljno, ker ga je tako pičla udeležba akademikov kar poparila. Kaj bo, kaj bo — je zdihoval, ko je izvedel, koliko protiklerikalriih akademikov je v Gorici, pa vsi domačini. — še bo treba pisati okrožnice z britkim vzdihom, da ni skoro nič mladine v »katoliškem* taboru!
Potek je zapovedan postni dan. Toda vče« čaj so v »Centralu" jedli mesno »župco" in prav pridno otepali goveje meso in pečenko. Ker so to delali sami »katoliški" ljudje, seveda nima nobeden greha; Še za dispenzijo ni bilo treba prašati škofa. Vse dovoljeno, samo da je kdo ,,katoliktt!
Modernizem, modernizem in zopet modernizem. Potem modernizem in zopet modernizem. Sam modernizem je vrel danes na dan iz poročila teologa Rustije o katolicizmu in modernizmu. Neki zborovalec, katerega so pripeljali na zborovanje ie v pomnožitev udeležbe, posluša in posluša : Moder nisem, moder nisem — potem zašepne na uho sosedu : Kaj pravi toliko: Moder nisem, ko že tako vemo, da ni moder, ker govori nekaj, česar prav nič ne razumem. Ali razumeš ti kaj ? — Jaz tudi nič. Pa tudi midva nisva modra, da sva prišla poslušat ljudi, ki niso modri; rajši bi bila delala doma...
O zmerjanju lOjakOf pri 97. pešpolku, ki se vežba po Krasu, nam prihajajo poročila, in sicer da zmerjajo vojake nekateri častniki in naredniki s »svinjami" itd. Poroča se nam tudi o nelepem ravnanju z vojaki. — Vsako zmerjanje pri vojakih mora prenehati. Ta bi bila lepa, da bi se naše vojake tako grdo, zmerjalo! Saj so vendar ljudje, ne pa svinje 1 Naj 3poročyo vojaki vse take reči državnim poslancem. Surovega zmerjanja vojakov mora biti konec!
Radi pouličnih prodov je bil obsojen znani razgrajač Guido Pallich na 75 kron globe ali 15 dni zapora.    :        ,
V Čmlfilh se bodo vršile občinske volitve dne 25., 26. in 27. t. m. Borba bo huda.
Orip zborovanje. - Klerikalci večkrat kličejo svoje ljudi v Gorico. Vsako tako klicanje pa je presneto drago. Široko se morajo odpreti tajni klerikalni fondi in plačati je treba pijačo in jedačo in potne troške za vrle k toliške fante in može. Tako bo tudi to pot ko so privabili v Gorico »katoliške« študente m druge ljudi, da bi,mogli: reči, da je bilo vsaj nekaj udeležbe v Gorici dne 21. in 22. t. m. Drago pa bo, kajti drugače ni šlo nego da so morali obljubiti, da bo vse zastonj. Drag »špas" tako katoliško zborovanje!
Da ne bo toliko troškov, so jim preskrbeli stanovanja v osrednjem in malem semenišču. — Nekateri so morali spati brez rjuh. Navadnih, obrabljenih, je zmanjkalo, -dobrih pa ne dajo takim-le zborovalcem.
Vfljaškl manevri. — 47. pešpolk manevrira danes in jutri okoli Šempasa; 27. t. m. odide k divizijskim manevrom. Pešpolk št. 27. iz Ljubljane manevrira danes in jutri okoli Čr-n%U' in26' .*• m.- b0 »koli Šlorenca pri M6R Lovci bat. št. 7. so danes in jutri na Pristavi, 24. in 26. bodo v Moši; lovci bat. Št. 11. so danes in jutri v Selu, 24. in 26. t. m. pa vZagraju; lovci bat. št. 29. so da-nes in jutri v Ajševici, 24. in 26. bodo v Podgori.
Glavni manevri se bodo vršili letos na teritoriju občin: Krmio, Kopriva, Moša, Šlo-renc pri Moši, Moraro, Marijan, Fara, Gradišče ob Soči, Romans, Zagraj, Vilesse, Škocijan-Sv. Peter, Foljan, Št. Peter ob Soči, Turjak, Ronki, Tržič, Devin in Doberdob. Brigadne vaje so od 22. do 27. t. m., diviz^ske od 28. avgusta do 2. septembra t. 1.
Zberovalce v »Centralu« je počastil s svojim obiskom tudi dični naš dr. Gregorčič. In celo govoril je. Pravi, da Čim više lezejo v visoke šole, tim manj verujejo (nekateri »katoliški« akademiki se muzajo), potem pa je pohvalil »katoliške" študente, kako da so pogumni itd. Gregorčič je s težavo »jecljal svoj govorček, ki je napravil tak utis na vrlega poslanca Berbuča, da je ta molčal v obeh deželnih jezikih, kakor v deželnem odboru. — Med starešinami se je opazilo: laškega liberalca iz »Krojaške zadruge" Teodora Hribarja, j Svitoslava Dugarja, slovečega Maksa Plesni- j carja itd. Prav lepa družba 1 Ni kaj reči.
»Primorski list", glasilo goriškega nadškofa, je v svoji zadnji številki zopet strašno surov in sleparski. Posebno nesramen je dopis iz komenskega okraja o povodnji. Far je bral zjutraj mašo, držal živega Boga v rokah, potem pa je šel pisat nesramen in lažojiv dopis za »Primorski list", v katerem napada poslanca Štreklja glede povodnji ter mu očita nemarnost itd. Drzne se reči celo, da Štrekelj niti z mezincem ni ganil za ljudstvo. Tak fa-lot v črni suknji zasluži, da se mu v obraz pljune. Štrekelj vrši vedno svojo dolžnost in jo je storil tudi glede" povodnji, kakor smo poročali. — Slepar v »Prim. listu" td ve, ali jedna laž več ali manj, za to mu ni mar. Čestitamo nadškofu na takih sodelavcih »Prim. lista"!
Iz Spitza Cb Donavi nam piše rojak, da so tam 17. t. m. zaklali nekega 30-letnega Andreja Komavli iz Gorice iz Stračic. Zaklan je z nožem v trebuh. Umrl je takoj. Napadalca sta bila dva Macedonca, ki sta potem pobegnila. —
Fotografija pod križem. — Neko fotografijo
katoliških študentov in semeniščnikov smo dobili v roke. Nekateri se smejejo, nekateri se držijo resno. Nekako v ospredje sili poleg smejoče se deklice znani katoliški študent iz Sv. Lucije. Na fotografiji je tudi pes. Ali je tudi ta »katoliški" ? — Fotografija je napravljena pod križem: Kristus je nagnil glavo in zaprl oči, da ne vidi onih, ki so ma tako blizu pa vendar tako daleč....
Žabami večer priredi dijaški komite v Št. Andrežu une 22. avgusta 1.1. v dvorani gosp. Petra Lutmana. — Vspored: l. Godba: Dijaški koncert. 2. Petje- Podoknica »Slušaj draga", čveterospev. 3. Kuplet: ^Prefrigana zaljubnost". 4. Deklamacga: »Ne pesnik, am-tpak poet". 5. Godba: Dijaški koncert. 6. Samospev: »Mornar", 7. Kuplet: »Flike so pa flike". 8. Petje angeljsko: »Nemavs vsa", poje mpžki zbor. 9. Ples »Za repo" ter mnogo proste zabave. Šaljiva ekspresna pošta iz vseh svetovnih glavnih mest. Začetek točno ob 8. in pol' zvečer. Vstopnina prosta. Vstop dovoljen le povabljencem.
Uzor »narodneia delavca" katoliškim študentom je don Antonio Gregorcig. Dasi rojen pod slovensko streho, je zapustil Slovence ter
se prodal Lahom iz strankarskih ia osebaih koristi. Prav te koristi so ga gnale do izdajalskega dela: novi deželni volilni red, s katerim je pahnil Gorico v žrelo Lahom ter pomagal do tega, da velja 1 Furlan za 2 Slovenca; vrgel je goriške Slovence- zopet pod Pajerjevo peto in pomagal vladi vzdržati krivično razmerje zastopnikov v deželnem zboru. Vladni hlapec in prodanec! — Vlada pa iz-dajice nikdar ne zapusti, zato ga je imenovala zopet za deželnega podglavarja. Izdajica je dobil plačilo, dobi pa še odlikovanja. Tak je katoliški uzor narodnega delavca. Taki* narodni delavci v večji ali manjši meri imajo postati, tudi sedanji »katoliški" študentje. — Naše ljudstvo je pri volitvah obsodilo Gregorčiča in njegovo izdajalsko politiko; dobili pa naj bi se akademiki, ki bi tirali naprej Gregorčičevo politiko na Goriškem?! Žalostno bi bilo, ako bi le jeden stopil v njegove stopinje....
Podružnica Slov. plan. društva v Cerknem ni mogla otvoriti »Pasice" v nedeljo, dne 16. t. m. radi preslabega vremena. Otvoritev se vrši v nedeljo, dne 23. t. m.
V gradelu so otvorili 19. t. m. jubilejni otroški azil. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi tržaški namestnik.
Kolesarsko dr* »Vrtojba" priredi jutri svoj L izlet in sicer skozi Št. Peter, Prva-čino, Dornberg, Batuje, Selo, Črniče, Šempas, Ajše?ica ter skozi Gorico v Vrtojbo. Odhod iz Dol. Vrtojbe ob 1% izpred krčme Saunig ali Maraž in iz Gor. Vrtojbe izpred krčme S. Batistič.
Izinali SO iz Avstrije 30-letnega Spartaka Squadranija iz Italije, ki jo v Gorici prestal ječo treh mesecev radi goljufije.
Tatvina. — Neznani tatovi so usmili v gostilno Iv. Čubeja na Ajševici ter odnesli tobaka in cigaret za 120 K. Tatove iščejo'.
Dva VOZOlka sta se srečala v ozki ulici \ Gorici, oba s težkim vozom, Voznik Anton Musič je pri tem prišel med voza tako nesrečno, da sta ga močno pritisnila ter mu zdrobila par reber. Zdravi se pri usmiljenih bratih.
Izpred SOdnlje. — Bicikelj, last Avg. Rusjana, ei je bil prisvojil 19 letni Cezar Bo-škin iz Zdravščine. Bicikelj je bil vreden 150 K. Obsojen je Boškin na 2 meseca ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
Alojzij Žižmond iz Volčjedrage, rojen leta 1877., je pretepel v gostilni nekega Petra Rodešiča tako, da je moral ta ležati v postelji cel mesec. Žižmond je obsojen na 14 dnij  v zapor.
Zoperstavljal se je občinskemu redarju Andreju Rutarju v Tolminu 52 letni J. Sov-dat. Za to je dobil 3 mesece ječe s postom vsak mesec.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletu-Giiutiičh. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočha služba v času od 23. do 30. t. m.
Zaprli SO v Gorici 31-letno kuharico Marijo Trampuš iz Medvod na Kranjskem, ker je hodila tu okoli brez posla in ker je baje okradla svoje gospodarje v Celovcu.
Ustnica Uredništvi. — Pošiljatelju dopisnice iz Gorice: Na anonimne dopise se sicer ne oziramo. Glede tam izraženega podtikanja pa Vam povemo, da stojimo tako visoko, da nas take vrste klepetanje ne doseže! Kaj in kako naj se dela za bodočnost, o tem si nikar ne belite glave. Delo je že v takih rokah, da bo še dosti sadu! Le vsi naj se zavedajo vedno svojih narodnih dolžnostij 1
Zveza narodnih društev.
Bralno In pevsko društvo »Ipava" v Miran priredi v nedeljo, dae 30. avgusta t. 1. veliko narodno veselico s sodelovanjem raznih pevskih in sokolskih društev na prostorih gg. Miha in Ivana Faganeli. Začetek ob 4. uri pop. Vspored: 1. Ob 25/, uri pop. sprejem došlih društev z godbo in društvom »Ipava". 2. Novak Vilko: »Ustaj", poje mešan zbor društva »Novi žar" Rupa-PeČ. 3. Iv. p]..Zaje: »Bog i Hrvati", poje društvo »Kras" iz Opa-tjegasela. 4. H. Volarič: »Novinci", poje društvo »Naš prapor" iz Pevme. 5. Javca telovadba goriških sokolskih društev. Proizvajanje prostih vaj in telovadba na orodju. I. telovadno društvo Sokol iz Gorice, II. Telovadno društvo Sokol iz Solkana, III. Telovadno društvo Sokol iz Ajdovščine, IV. Telovadno društvo Sokol iz Prvačine, V. Telovadci iz Mirna. 6. Iv. pl. Zaje: »Hrvaticam", poje društvo »Nada" iz Sovodenj. 7. V. S. Vilhar: »Slo-venac i Hrvat", poje društvo »Ipava" iz Mirna. Med proizvajanjem točk svira sokolska godba iz Prvačine. Korporativno se udeleže veselice kolesarsko društvo »Gorica", »Klub jugoslo-
vanov* itt bralno ia pevsko društvo ffHajdrihB 1 iz Proseka po deputacijL Po končanem vspo- J redu javni ples. Vstopnina k veselici 50 vin., k plesn 6 kom. 1 krono. Med plesom deluje Šaljiva. poŠta in loterija. Zvečer umetni ognji. Čisti dobiček se porabi ze ustanovitev Miren-skega Sokola. Prepla&la se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Društvo »hiprej« t Doraberflo vabi k vprizo-ritvi znamenite Saloigre nCigani" in plesu, kar so vrSi dne 23. avgusta t. 1. v Dornbergu v velikem salonu pri »Edinosti« s sledečim vsporedom: 1. Pozdravni nagovor. 2. »Ruža i dijeva", domaČi mešan zbor s spremljev. orkestra. 3. S. Gregorčič: »Vesela pastirica«, deklamira 6-letna deklica Danica Uršič. 4. Slavnostni govor. 6. »Cigani", šaloigra v treh dejanjih, igrajo sami domači dile-tantje, 6. Ples v venčkih po 1 krono komad. Pri igri, petju in plesu svira orkester vojaškega pešpolka St, 47. iz Gorice. Med plesom se lahko neplesalci zabavajo na prostranem vrtu tik salona z raznimi šaljivimi in resnimi prireditvami, za katere bode od strani društva »Naprej« dobro preskrbljeno. N. pr.: „Šaljiva pošta", „Srecolov", »Pečenje janca na prostem", 8Življenje v kosmatih kožah" itd, itd. Prebitek stranskih zabav je namenjen družbi „Sv. Cirila in Metoda", oni veselice in plesa pa za prepotrebno ljudsko.knjižnico v Dornbergu. Vstopnina k veselici je 50 vin., I. sedeži z vstopnino vred 2 K, H. sedeži 1K40 v. K plesu imajo vstop edino udje in vabljeni gostje. Začetek točno ob 3. uri pop. po prihodu vipavskega vlaka. Radi namena, katerega im8 vsa prireditev, pričakuje podpisani, da se gotovo udeležite te veselice. Odbor.
Brili! tmštlt I OtlUŽU vabi na veselico, katero priredi dne 23. avgusta t. 1. v prostorih g. Eranceta Vogrič h. St. 12 Travnik.
— »Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. Šaljivo srečkanje. 3. Šaljiva poŠta. 4. J. Aljaž: „0j Triglav moj dom", možki zbor. 5. P. H. Sattner: »Pogled v nedolžno oko", možki zbor. 6. Z. Prelovec: BNarodne pesmi8, možki zbor. —- Pri veselici sodeluje pevski odsek prostovoljnega gasilnega društva iz Spodnje Idrije. Med posameznimi točkami igra godba. V slučaju slabega vremena se vrši veselica 30. avgusta t. 1. Vstopnina 40 vin. za nečlane. Začetek točno ob 3. uri popoldne. — Ker je čisti dobiček namenjen za povečanje društvene knjižnice, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljudno vabi                                                 odbor.
Mesarske društvi »Gorica" priredi jutri dne 23. avgusta izlet v Dornberg, 14 km. — Zbirališče kavarna »Central" in gostilna Molar na Senenskem trgu. — Odhod točno ob   2   uri  popoldne.
—  Eednik: Fran Batjel. — Oprava kolesarska. — Gg. Člani so naprošeni, da se izleta y največjem Številu udeleže. — Zdravo!
Odbor.
Moll-ov Seidlilz-prašek
je za na Želodca trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičnimi čistil, kroglicami in grenclcami.
Cena orig. škatlje K2 —
Ponarejanje se sodnjjsko zasleduje.
loll-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje iivota. — Bolečine olaJiojoCe in okrep5nJoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste. Orip. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicab. Glavna lekarna A. KOLI, e. in kr. dvorni založnik, Dunaj, l
TacMauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G.  Cristofoletti,
A. Gironcoli.
Trgevsko-obrtne ia gospodarske vesti.
Klitirski nadzornik zi PtlaorJ«. — G. Artur Fabiani je imenovan za provizoričnega kle-tarskega nadzornika za Primorje s sedežem v Trstu.
Samo en nadzornik za 3 dežele! Kako bo opravljal službo?
NlZRinllO. — Gosp. avgust Belle je otvo-ril te dni na Unči pri Rakeku ob južni železnici opekarno za izdelovanje raznovrstnih ilovnatih izdelkov. (Glej inserat.)
Politični pregled,     j
Srbski „!.lilzdliltt. - Gonja se nadaljuje, in raztegnila se je tudi na Bosno in Hercegovino. Is Sarajeva poročajo, da so oblastoije; izvršile hišno preiskavo po mnogih srbskih hišah v Sarajevom in Mnstarju. V uredništvih »Naroda" in »Srbske Riječi" je policijska oblastnya vse prevrgla in premetala, toda našla ni ničesar. Vzlic temu so členi obeh uredništev stavljeni pod policijsko nadzorstvo. Isto je bilo v Mostarju.
Nastič* je postal imeniten mož. Kdo pa je ta človek ?
Dne 24. oktobra 1906. je Nastič sredi Sarajeva pod zaščito policije na čelu tisoč ljupi vodil boj proti Hrvatom. Ta NasJč je pisal, da so Hrvatje prišli v Bosno s švicarskimi kravami .in volovi. To je tisti Nastič, ki je prelival nedolžno hrvatsko kri po ulicah Sarajeva. To je tisti Nastič, ki je v noči od 24. na 25. oktobra 1906 na čelu svojih zavedenih tovarišev kričal: Živio kralj Pe-tar in pogine naj Fran Josip!
In ta Nastič nastopa sedaj kakor reše-vatelj dinastije in monarhije, kakor zaščitnik Hrvatov — seveda ..lojalnih* a la Rauch in Frank — ter denuncira kakor veleizdajalce in puntarje svoje lastne srbske brate 2
Vojni proračun. —- Ministrski svet dne IS. t. m. se je pečal tudi s proračunom vojnega ministra in pa s proračunom voj. mornarice. Nova postavka v proračunu za leta 1908./00. je povišanje častniških plač v višini 9,000.000 kron in pa 500.000 E za izboljšanje hrane moštvu. V proračunu za leto 1910. se povišajo plače moštvu za 3 V, milijona. Skupni proračun armade znaša -315,000.000 in se zviša le za 9,500.000 E. Izredne potrebščine izkuzujejo 14,000.000 za izpopolnitev vojnih potrebščin, za zgradbe, stanovanja, za koma vežbališča in za male organizacijske izpre-membe. Pomnožiti nameravajo strojne puške, izpopolniti artiljerijo. Velike reforme bodo počivale, dokler se ne doseže vojaško sporazum-ljanje med obema državnima polovicama.
Čflkl deželni zbor bo sklican na dan 15. septembra t. 1.
KOfOsM deMllI Zder bo sklican na dan 15.
V  belgijski zbornici je bil z 83 proti 55 glasovom sprejet vladni predlog, da se država Eongo priključi Belgiji.
Turčiji. — Turčija se premlajuje in pre-osnuje. Razsipno gospodarstvo preneha in državni denar bo bolj na varnem. Sultan je odpustil s svojega dvora 400 muzikantov. Iz armade in državnih služeb odpustijo obilo tujcev. Eončno pa preti odprava tudi sultanovemu haremu, ki stane na leto 30 milijonov K.
Angleški kralj poseti baje v kratkem sultana v Carigradu.
V  portugalski poslanski zbornici je bivši finančni minister v Frankovem ministerstvu svoj govor zaključil z željo, da bi bil kralj Manuel srečnejši od svojega očeta. Poslanec Santos je rekel na to: in da bi dobil vrednejše ministre. Bivšega finančnega ministra je to razkačilo tako, da se je vrgel na San-toM. Poslanca sta se pošteno pretepla; nazadnje so ju ločili.
Razne vesti.
Narodiopolltlčen dnenlk f Celju. — v »Narodnem listu" čitamo, da se dela na to, da se ustanovi z novim letom v Celju dnevnik z odločno narodnim programom. Književna zadruga »Narodna založba* v Celju seje resno oprijela te misli in »Narodni list* poživlja štajerske Slovence na prijavo za novi dnevnik.
Prta žrtat prepovpdl geldlnirske iradimll. —
Eonfekcionar Lazar Kbnigstein v Moravski Ostravi je bil zatožen pri glavarstvu, da se poslužuje v svojih izložnih oknih poleg kronske vrednosti tudi še goldinarske. Glavarstvo ga je obsodilo na 5 E globe. — Torej proč z goldinarsko vrednostjo l
Velik požar je nastal v Baslu na kolodvoru v zalogi petroleja. Škoda je velika,
Najtežji lm ni SVOfU. — V Ameriki je umrla gospa William Maurer, ki je tehtala 260 kg. Sedem let ni mogla iz hiše. Eo je umrla, so morali razširiti okna ter so jo dvignili Bkozi okno na ulico s posebnim mehanizmom, kakor se dvigajo težke blagajne. Deset mož je delalo pri tem. Njen mož tehta 165 kg.
Iz Zadri so ee izselili jezuitjo. Bili so tam 45 let. Ker pa je samostan najbrže premalo »nesel*, so odšli sveti možje v druge samostane.
ZVIZI Rili Z iirjai. — Kralj Viktor Ema-nuel je potrdil načrt, da poglobe Tibero tako, da bi lahko vozili največji parniki v Rim. Ob obeh bregovih Tibere bi pa zgradili tvornice in skladišča. Ob reki se napravi 40 m široka cesta z elektriško železnico iu z avtomobilskim prometom.
Restavracij« brez natakarjev so najnovejše v
Ne\v-Yorku. Gost pride v restavracijo, izbere si iz karte jedila in pijače, miza pred njim izgine v globino in nakrat se zopet dvigne predeni obložena z zahtevanimi jedili in pijačami. To napravo je iznašel neki Mr. Murrav. V TrstK {I padel v petrolejevi čistilnici pri Sv. Sabi 16 letni deček Ivan Oblat med delom z visočine 10 metrov ter se smrtnone-varno poškodoval.
Sleiaaskl skladatelj frntii Ipavls umrl   - V
Št. Juriju ob južni železnici je umrl priljubljeni slovenski skladatelj gospod dr. Gustav Ipavic.
850 saiOMfll. — Od 1. februvarja do 1. junija je bilo v Petrogradu izvršenih 850 samomorov, in to večinoma od dijakov.
Vsak silnijsklh poiiliščenj v Avstriji povodom šetdesetletnice cesarjevega vladanja je 15. do 16.000.
Ha prodaj je
nova hiša z vrtom
nasproti drž. koloduora.
S isti se nahaja sedaj gostilna.
Natančneje se izve" v Solkanu št. 11.
Naznanilo.
Slavnemu  občinstvu  uljudno • na-naznjam, da sem otvoril
v Solkanu št. 244
v hiši g. Pelra Čemela
slovensko
brivnico.
Zagotavljaje   točno  postrežbo   se najudaneje priporočam si. občinstvu
Cvetko Višnič,
brivec.
Pijanosti ni ueč
Ozorec tega Čudežnega izdelka „COZA" se pošlje brezplačno.
More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil.
Prašek „COZA" učinkuje čudovito tako, da se pivcu pristudi alkohol in vse • alkoholne in močne pijače. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje.
Prašek „COZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseh sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. ~ Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim,, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. >       Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv.
cozfl istrcuce &ssub
Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za lOsto
V Gorici, na Korali it. 13
priporoča vsem gg. v mestu in na dežel; svojo bogato izbero optičnih izdelkov, kakor: očala,, zlata in iz riikla, stekla in kristala v vseh številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino,
žganje itd. itd. Izvršuje vsakovrstne poprave in
dostavlja Iste na dom. Postrežba točna, eene merite.
Svoji k svojimi
AUGUST BELLE, UNEG-RAKEK
.ob južni železnici.
Prva in ediia domaČa parna opekarna v Vojvodini
Kranjski z sušilnim stiskanjem (Trochnpressung).
naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, posebno p. n. gosp. stavbenim podjetnikom, da sem z 18. avgustom t. 1. svojo moderno urejeno opekarno s parno delovršbo otvoril.
Za novo opekarno namenjeno ilovico so veščaki natančno preizkusili, ter dognali, da je za izdelovanje vsakovrstne opeke kakor tudi cevi (Drainrohren) itd. izvrstna.
Opekarna je od južne železniške postaje Rakek komaj 15 minut oddaljena, ter pelje do iste dobra vozna pot.
Opeka l. vrste bode v vsaki množini v zalogi, in sicer: opeka za zid takoj po 18. avgustom t. ]., navadna strešna opeka (B\-berschwanz), zarezna opeka (Falzziegel), Ile-baki (Firsiziegel), votla opeka (Loch resp. Hohlziegel) za oboke itd.' se bode pa tu lahko dobila od 26. septembra t. 1. naprej.
NaroČila.na opeko posebaib vrst se. ra-dovoljno sprejemajo ter se bodo točno in redno izvršila.
Uuec-Eakek, avgusta 1008. Priporočam se z odličnim spoštovanjem
August Belle.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = =.oljkinega olja
prve vrste
MjboljSlh tvi ilk iz Istre, Dalmacije Molfette, Sari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20, 1*36, VU, 1-60, i'80, 2'- za luči po 72 vin.
-------    Na debelo eene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga ------------------mila in sveč.------------------
Cene zmerne*
Štiri posestva:
jedno v obsegu nad 250 oralov in tri v obsegu po nekaj nad 100 oralov vsako s poslopji in obdelana ter ležeča v rodovitem kraju Istre ob istrski železnici Trst-Buje, so pod ugodnimi pogoji na prodaj. Na vsakem posestvu se nahaja veliko nasadov amerikanskih trt; jedno posebno ugodno za vsakega trgovca z vini. — Natančneje poizvedbe pri g. Edvardu Dolenc, veleposestniku v Orehku pri Preštraneku ali pa pri g. dr. Mateju Prihir-jU, odvetniku v Trstu.
*;M^«jj^^^
Naznanilo preselitve.
Čast mi je naznaniti svojim cenj. odjemalcem, da sem preselil svojo
trgovino usnja združmra-^- tvcrflieiK-nadplal^ iz ulice pred nadškofijo
V Gosposko ulico št 10.
Nadalje opozarjam, *~da sem založil svojo zalogo z raznimi usnji katerekoli vrste ter z vsemi potrebščinami, ki spadajo v čevljarsko obrt. Zanašaje se, da me bodo podpirali moji cenj. odjemalci tudi v nadalje, bilježim z odličnim spoštovanjem                     L   goalettarL
Glavno zastopstvo ****
in zalogo kmetijsfil strojev po slovanske tovarne
©d.15. avgusta do 15. septembra
je zaprt Salon 9lobes = Qovica
in sicer
vsled poučnega potovanja $a novo jesensko modo.
bratou K. & R. Ježek-Blansko ima
Jos. Dekieva, Gorica
Magistratna ulica št. 1.
Vinski sodi
v1 najboljšem stana, Faznih Milosti
se dobijo u veliki zalogi pri
Franil RlISJan, ito pod Kostanjevico st. 8.
mmmvs
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini i gotovimi oblekami
= Anton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec v Gorici
tekališče Josipa Verdi štev. 83 in y področni delavnici na Tržaški cesti v lastni Uši (v bližini g. (taigoja).
. Opozarja se gg, odjemalce, da je došla rau-nokar velika množina raznovrstnega blaga iz avstrijskih in angležkih touaren najrazličnejših kakovosti
za vsaki stan.
Cene nizke.
Ha prodaj je
V Komnu
vila z dvoriščem, vrtom in dobro obdelano, s trtami in sadjem nasajeno brajdo. Vse obzidano. Pogoji ugodni, Več pove L. Pavletič — Gabrije 8, poŠta Eubije pri Gorici.
Poprava ,ln komUUgka idloga dvokoles In II Talnih gtrojev pri
BATJELU
Gorica H, Oia Duomo 3-4. /p* Prodaja tudi na meseCne :                          obroke.
/    Seniki franke
Stara d?okolesa se emBjllrajo po ceni i ognjem.
Sieckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejSe milo za kožo.
Cdino pristni THIERRT-JEV BALSAM
z varetveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5'—. THIERBT-JEVO cenlifolijmo mazilo. Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 360. Zavojnina se ne računa. To povsod znano domače sredstvo  se rabi proti
slabostim v želodca, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd.
NaroČila in nakaznice je naloviti:  A. Thierrv, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
pri Rngaški-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah.
Kmetijska in ta«. Htn v TmM pi Proseta
išče krčmarja.
Pojasnila daje odbor
Kdor hoče potovati hitro in dobro v Ameriko,  naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe
»Severno - nemški Lioyd-Bremen".
Pojasnila glede cen, Črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno.
Vožnja iz Trsta čez Brene« v New-York
traja le 7 dni.
Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Llovda sprejmejo povsod družbeni uradniki.
Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje.
==? Cene zmerne.                         Dobra hrana. -ss-s
listke se iahko knpi v Trsta pri
F.STUMPE
= TRST = Piazisa  Giusepplna
Manulakturna trgovina
J, 8|S/\|L. Corica v liisi Jonta"
priporoča volneno forštanje;
§)o l^oni^dpenčnib cenah t
ravnokar dospelo novo poletno jlago za ženske; možka sukna; kovtre; odeje; zdravstveno flanelg; S 1 atsllin iti                  ¦ '.'
(3Z0FC!   i>OŠh  pflOSH.
Cenj. dame in gospodje  - pozor! [Revmatizem
Imate že šivalni Btroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original -Viktoria* in najboljšega izdelka.   .-                       . . .
Po dolgoletnih (skušnjah sva se prepričala da ostane »Originale le najboljši.
Driginal-Sictoria stroji *Stfi
uporabi brezšuinno.
Oritjinal-Viotoria stroji *L™$t
za domačo rabo in obrtne namene.
Original-Viclorla stroji -5*56
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na'razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Originai-Victoria »troji ^nL:
Iek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Vietoria stroje. Edina zaloga »Original -Vlctoria« troje? In drugih Šivalnih strojev, dvokoles J Pach«, orolja, manlctye la vseh lovskih priprav prt tvrdii
TwcnHnTwtn7To1e8nr
rane, zrnCasta degene-
racija obišti.
Protin
Iscbias
Izvrstni uspehi zdravljenja
Termalno zdravilišče. Termalna pitna voda Hrvatsko (Hrvatska Svioa)
Zdraviški dom ima na razpolago stanovanja opremljena z vsem komfortom. — Restavracija in kavama. — Bralne sobe. — Vzpenjala. — Pokrito sprehajališče. — Krasni vrtovi. — Lepa župna cerkev. — Stalna godba. — IgriSCe za športne igre. — Društvene dvorane itd. — Na razpolago so avtomobili.
Krapinske toplice.
Krapinske toplice. — Termalno idravilišCe. Termalna pitna voda, od veljakov priznano kot izvrstno,
(zdravje pospešujoče, radioaktivno termalno kopali Jče 38-44° Celsius. - Največji termalni tolmun v Evropi.
Dotok in odtok vode 3800 litrov
v minuti. Separatne kopeli v mramornatih banjah ter prsne kopeli. Sezona traja od 1. aprila do konec novem ora. Cene so znižane do 1. junija in od 1. septembra dalje. Zdravnik: dr. Ed. Mai. KliniCna masaža.   HigijeniCna    telovadba,
Elektriziranje.
Pojasnila daje kopališka uprava v
Krapini-Toplice, HrvaŠko.
Od postaje Rogatec, lokalna, železnica : Grabelno-Rogatec. Črti: Dunaj-Trst. 2 uri oddalj. postaja Zabok-Krapinske-Toplice. (Na Črti Cakatura-Zagreb) 1 uro. Udobni poštni vozovi so na razpolago na obeh postajah. Zasebni avtomobili se pošljejo na zahtevo na sledeče postaje: Zabok-Krapinske-Toplice, Rogatec in Poličane.
KERŠEVANI & ČUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalntca BIVA CASTELLO ft. 4.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir           ^^w  ^^rr-               Žage v Soteski
Gorica drž. kol.-Solkan     " ^'ŠSSžr"^«^-       (last verskega zaloga).
Osrednje nUn: M Androna Ha Torre št. 1.
Intarurban. telef.: Gorica St 74, Trst št 163L - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edlt Zaloge: Solkan;  Trst, Via  della caserma 4;
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali.
•- Zastopstva: Egypt in Levanta.
\&     Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotografičnl zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vil , cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izguiie K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
POTNIKI V AMERIKO
Kdor fcofe dobro in Miro potovati ¦ francoskimi parobrodl Laa Havt«
ˇ AihtUto. maj pi&« pred odhodom od doma sa pojaanHa ma na»o
------- najstarejšo firmo                                     =.
ZwUchenbart, Basel (Švica) fcitalbtofSaiz L
Za dobro In hitro ekspedicij o se garantira.   /
GORICA.                            GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Slovenci, kupujte uzigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Peki3 (JiHidei)
(jorica - labatiščG štev. 22. - gorica
^ zaloga: *~
koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
1'riporoda  se  slav.  občinstvu  za  obilen  obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene.
Svoji k svojimi
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te bomo SloVenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
SlovMe pspttje! Poskušajte ilo iz le jornače tovarne! Mete je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole -Koza s solncem. PoskSvo]!Vsvojta?te'