Ptuj, 17. avgusta 2000, letnik LIH, št. 33 - CENA 130 SIT Meikanje po ptujsko Tudi v drugem najbolj dopustovskem mesecu skorajda ne moremo brez pogovorov, še bolje govoric o ptujskem turi- zmu. Tisti, ki bi se namreč morali tudi v tem času najod- govomeje pogovarjati o tem ptujskem paradnem konju (za zdaj še na papirju), so namreč tudi sami na dopustu. Uži- vajo lepote turistično razvitih krajev, o tem pa, da je potre- bno.tudi doma udejaniti katerega od turističnih načrtov, pa je ponavadi čas za pogovor le ob okroglih mizah, na i tiskovnih konferencah. Letos pa jim že tudi bližnje pred- volilno obdobje ponuja novo možnost, da bodo že ne vem kolikerič lahko mučkali in nakladali, le da bo volivec ali dva več. Ptujski župan Miroslav Luci je že kar nejevoljen, ko ve, da ga bomo ob občinskem prazniku vprašali: Kaj pa grajska restavracija? Letos je bilo v zvezi z njo kar nekaj pobud in obljub, celo z mednarodnim razpisom naj bi iskali najemnika, pa se je vse skupaj ustavilo na poti med občino in Bistro ali obratno. Tudi zadnji obisk kulturnikov iz države daje novo upanje, nihče pa ni zatrdno prepričan, da bo v proračunu za leto 2001 občina le našla tudi denar za ureditev grajske infrastrukture. Enkrat je denar že bil, ker pa ni bilo najemnika, so ga preusmerili drugam. Tudi če bi sedaj dobili najemnika, za infrastruktume pogoje ne \ more nihče poskrbeti čez noč. Ker so potencialni najemniki I od drugod vprašljivi, bi morala občina povleči odločilno potezo. Zupan bi moral za skupno mizo posesti direktorje najboljših (ne samo največjih) ptujskih podjetij in skupaj z njimi poiskati rešitev. Ker pa so ti v občinske prostore le redko povabljeni (nekateri celo nezaželeni, čeprav z denar- jem podpirajo nekater ptujske projekte, ki so zelo pomem- bni za promocijo mesta), nazadnje so bili tam ob obisku predsednika vlade, tudi ne morejo iskati skupnih rešitev za mesto, čeprav o njem še kako razmišljajo, kot tudi o tem, kako ga narediti še privlačnejšega. Se dobro, da se pri skupnih projektih pa le najdejo podjetja; zadnji primer je Mercator SVS in Ptujske pekarne in slaščičarne, pa tudi Perutnine. V primeru grajske pa žal brez mestne občine kot vmesnega člena med državo in lokalno skupnostjo ne gre. Ce bi v mestni občini podjetniško razmišljali, bi ta pro- blem že zdavnaj odpadel. Zaradi neodločnosti (mečkanja) je bila izgubljena tudi kavama Evropa. Da je mesto osiro- mašilo marsikatero podjetniško dejavnost in pobudo, pa je že tako znano. Staro mestno jedro umira, v mestni občini pa se zadovo- ljujejo s številnimi strategijami, ki pa jih javnost - stroko- vna in laična - ne pozna. Le kakšen bo odgovor na protest 120 obrtnikov in podjetnikov starega mestnega jedra, ki so jih uničili valji oziroma ptujska inovacijska prometna ureditev? Bo to nova strategija ali kaj drugega? Ob že znanih sloganih pa si je mesto stoterih obrazov, stoterih dobrot in podobnih \ pridelalo še najmanj (j^^,:^ enega: mesto izgub- \ l| Ijenih priložnosti... M PTUJ / O AKTUALNIH VPRAŠANJIH LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI Za področje lekarništva je bilo v zadnjem času spreje- tih nekaj pomembnih predpisov oziroma podzakonskih aktov. Najpomembnejši je gotovo nacionalni program zdrvstvenega varstva Republike Slovenije Zdravje za vse do leta 2004. Z njim so upoštevani kriteriji za oblikovanje mreže javne lekarniške službe: ena lekarna na povprečno sedem tisoč prebivalcev (najmanj na 5.000 prebivalcev), lekarniška podružnica pa v krajih z manj kot 5.0000 pre- bivalcev, oddaljenost lekarne od obstoječe 400 metrov in podružnice 6 kilometrov. Načrt tudi predvideva posto- pno privatizacijo javnih lekar- niških zavodov, doslej se je o tem bolj malo javno govorilo. Lekarnarji ocenjujejo, da je pro- gram, ki je sicer nastajal osem let, izjemno pomemben doku- ment, saj doslej niso imeli niti zakonsko določenih kriterijev za oblikovanje lekarniške mreže niti opredeljenih kadrov za izva- janje obveznega zdravstvenega programa, zaradi tega so imeli tudi nenehne težave v pogajan- jih z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Republike Slove- nije. Direktorica ptujskih Lekarn Darja Potočnik Benčič je ob našem obisku še posebej opozo- rila na težave, ki se pojavljajo pri izvajanju pravilnika o natanč- nejši opredelitvi, načinu razvrš- čanja, predpisovanja in izdajanja zdravil za uporabo v humani medicini, saj ta odreka farmce- vtu možnost zamenjave pred- pisanega zdravila s paralelo oziroma bistveno podobnim zdravilom razen v primeru, če zdravnik dovoli zamenjavo. To tudi pomeni, da če ni predpi- sanega zdravila in če zdravnik ni posebej navedel, da dovoli zamenjavo, bi moral pacient ponovno do zdravnika. V praksi pa se dogaja, da se lekernarji brez svoje krivde stalno soo- čajo z deficitarnostjo posame- znih zdravil, ki je ne morejo vnaprej napovedati in nanjo nimajo vpliva. Dejstvo pa je tudi to, da zdravniki nimajo podatkov o deficitarnosti kon- kretnega zdravila, da ga ni, pa lekarnarji običajno zvedo šele ob nabavi. "Farmacevti smo s tem pravilnikom omejeni, kar zadeva izdajo podobnih zdravil - paralel, ki so sicer enake ses- tave, vendar od drugega proiz- vajalca," je še poudarila Darja Potočnik Benčič. Trenutno je tako, da imajo v ptujskih Lekarnah daljši spisek zdravil (več kot dve strani), ki jih trenutno iz takšnih ali dru- gačnih razlogov na slovenskem trgu ni. V lekarno pridejo bolni in starejši ljudje. Naj jih poš- ljemo nazaj, ker predpisanega zdravila nimamo, imamo pa paralelo, a zdravnik na recept ni posebej zapisal, da dovoli zame- njavo, se vprašujejo lekarnarji. To bi bilo nehumano, neetično. Potem so tudi še dežurstva in drugi okoliščine, ki od lekar- narja terjajo takojšnjo odloči- tev. Na ta problem so opozorili že prejšnjega ministra Marjana Jereba, vendar je bil predlog lekarnarjev, da bi pravilnik pop- ravili v tem smislu, da bi bila zamenjava praviloma dovoljena, razen v primeru, ko jo zdravnik izrecno prepove, zavrnjen. Sedaj so ponovno napisali pre- dlog za spremembo, odgovora novega ministra Andreja Bru- čana pa še niso dobili. V sedan- jem besedilu pravilnik bistveno zmanjšuje pristojnosti farmace- vta, prav tako mu odreka stroko- vnost in odgovornost za izdano zdravilo. Če bi striktno upošte- vali besedilo omenjenega člena pravilnika bi lahko tudi nastale motnje v preskrbi prebivalstva z zdravili. Tudi lekarnarji podobno kot nekateri drugi niso z odobra- vanjem sprejeli nove razvrstitve zdravil na liste, posebej tiste, ko gre za zdravila za otroke, za antitusike, antacide in podobno. Darja Potočnik Benčič meni, da bi moralo biti za otroke v Sloveniji, kjer je rodnost že tako nizka, poskrbljeno na višjem standardu. Vsa zdravila za otroke bi morala iti v breme obveznega zdravstvenega zava- rovanja. Z najnovejšimi odlo- čitvami zavarovalnice so po njenem mnenju znova prizadeli socialno šibke družine. MG Nekoč zares, tokrat pa le na petem kmečkem prazniku v haloškem Leskovcu. Foto: Jože Bračič 2 AKTUALNO Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNq KONKURENCA IN DRŽAVNA POMOČ Konkurema - pogoj za vsfop v Svropsko im/fo Politika zagotavljanja in vars- tva konkurence je temelj za ob- likovanje notranjega trga, zato je njeno uresničevanje pogoj za vstop v Evropsko unijo. Določi- la v zvezi s konkurenco vsebuje že ustanovitveni akt EU (Rim- ska pogodba), zato unija od dr- žav članic pa tudi od držav, ki imajo z njo sklenjen pridruži- tveni sporazum, pričakuje, da bodo v svojo konkurenčno za- konodajo vnesle vsebinsko ena- ka pravila, kot so pravila EU. S sprejemom pridružitvenega spo- razuma je Slovenija prevzela obveznost zagotovitve transpa- rentne politike tako na področju varstva konkurence kot tudi na področju državnih pomoči. Po omenjenem sporazumu so nes- prejemljivi vsi sporazumi med podjetji, sklepi združenj podjetij in usklajena ravnanja, katerih na- men ali učinek so preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje kon- kurence (karteli), prav tako zlora- ba prevladujočega položaja enega ali več podjetij v EU ali Slove- niji (monopol) ter vsaka državna pomoč, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivila konkurenco z daja- njem prednosti določenim pod- jetjem ali določenim izdelkom. Določene pa so tudi izjeme. VZPOSTAVITEV POGOJEV TRŽNE KONKURENCE Področje konkurence v Slove- niji sistemsko ureja zakon o var- stvu konkurence iz leta 1993, ki med drugim obravnava tako ne- lojalno konkurenco (dejanje po- djetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslo- vnimi običaji) kot tudi omeje- vanje konkurence (omejitve, ki so rezultat ravnanja posameznih udeležencev na trgu ali pa rezul- tat politike države), opredeljuje nedovoljene špekulacije in ome- jevanje trga z oblastnimi akti ter postavlja osnovne elemente za preprečevanje dumpinškega in subvencioniranega uvoza. Vse- bina zakona je usklajena z do- ločili konkurenčnega prava EU, vendar je potrebno posamezna področja opredeliti še s posebni- mi predpisi. Zato bo Slovenija še letos sprejela zakon o prep- rečevanju omejevanja konkuren- ce skupaj s podzakonskimi akti, prav tako pa tudi zakon o drža- vnem omejevanju konkurence, ki naj bi se v celoti začela iz- vajati do konca leta 2002. Na- črtovana zakonodaja s področja varstva konkurence bo tudi ja- sno opredelila pristojnosti or- ganov, predvsem Urada RS za varstvo konkurence, ki bo pos- tal neodvisen ter dobil ustrezna pooblastila, predvsem v zvezi s preiskovalnimi dejanji ter izre- kom sankcij. DRŽAVNE POMOČI PO PREDPISIH EU Neposredno in posredno po- seganje države v gospodarstvo z različnimi oblikami državnih pomoči je v Evropski uniji ureje- no s pravili, ki določajo, kdaj in pod kakšnimi pogoji je posegan- je sploh dovoljeno. Države člani- ce EU so dolžne državne pomoči notificirati pri Evropski komisiji pred njihovo razdelitvijo, voditi ustrezne evidence o uporabnikih pomoči ter izdelovati standardi- zirana redna poročila. Za drža- vne pomoči so države članice v obdobju 1994-96 namenile pov- prečno 1,4% BDP, manj kot v prejšnjih primerljivih obdobjih, kar kaže na trend zniževanja po- sredovanja držav v gospodars- tvu. Višina državnih pomoči je nekoliko višja v Nemčiji in Itali- ji, najnižja pa v Veliki Britaniji, pod povprečjem pa je tudi v vseh štirih manj razvitih deželah, to je v Grčiji in Španiji, na Portu- galskem in Irskem. Največ dr- žavnih pomoči je usmerjenih v predelovalno industrijo, storitve in premogovništvo, posebno po- dročje pa so pomoči za kmetijs- tvo in ribištvo. Dejansko ima EU klasificira- ne tri osnovne skupine pomoči - poleg sektorskih bolj zaželene horizontalne in regionalne po- moči. Za izvajanje politike dr- žavnih pomoči imajo države na voljo več različnih instrumentov, ki so razvrščeni v štiri skupine: pomoči, ki so v celoti tran- sferirane uporabnikom (dotacije in davčne oprostitve), finančni transferi v obliki kapitalskih na- ložb, transferi s prihrankom ob- resti, kot so ugodna posojila, in davčne odložitve, jamstva. Pose- ben položaj imajo tudi državne pomoči po pravilu "de minimis", ki pomeni, da lahko vsako pod- jetje v obdobju treh let prejme pomoč v višini 100.000 evrov. Vendar se to pravilo ne more uporabljati za izvozne pomoči in nekatere posebne sektorje, kot so kmetijstvo, ribištvo, transport, jeklarstvo. Vir: UVI, Tematsko informa- tivna zgibanka (Nadaljevanje prihodnjič) RAZPISI Naziv: Razpis raziskovalnih projektov za podporo ciljem na- cionalnega pomena na področju gozdarstva Razpisnik: Ministrstvo za zna- nost in tehnologijo in Ministrs- tvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Rok prijave: Do 4.09.2000 Predmet: Predmet razpisa je izbira projektov za prednostne ra- ziskovalne tematike MKGP na področju gozdarstva. Skupen cilj prednostnih raziskovalnih tema- tik je raziskati, utemeljiti in razviti podlage za trajnostno gospodarje- nje z gozdovi v Sloveniji. Višina sredstev: 67 milijonov SIT Vir: ULRS št. 71-72/2000 z dne 11.8.2000; Stran 6601, Ob-33733 *** Naziv: Javni razpis raziskoval- nih projektov za podporo ciljem nacionalnega pomena na področ- ju gospodarjenja z vodami Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministr- stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo za obram- bo. Uprava RS za zaščito in reše- vanje Rok prijave: Do 4.09.2000 Predmet: Predmet razpisa je izbira izvajalca za raziskovalni projekt v okviru ciljnega razis- kovalnega projekta VODE za na- slovom: "Sluz v morju in možni ukrepi za olajšanje posledic" Višina sredstev: 12 milijonov SIT Vir: ULRS št. 71-72/2000 z dne 11.8.2000; stran 6602, Ob-33734 *** Naziv: Javni razpis za subven- cioniranje investicij v izgradnjo in obnovo hladilnic za sveže sa- dje Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano Rok prijave: Do 15.09.2000 Predmet: Predmet razpisa so sredstva, ki se bodo dodelila za subvencioniranje investicij v iz- gradnjo in obnovo hladilnic za sadje, ki je pridelano v Sloveniji. Višina sredstev: 110 milijo- nov SIT Vir: ULRS št. 71-72/2000 z dne 11.8.2000; stran 6603, Št. 321-02-391/00, Ob-33559 *** Naziv: Javni razpis za sofinan- ciranje stroškov izvedbe pilotnih projektov integracijskih podjetij v RS Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje Rok prijave: Do 17. 09. 2000, 16. 10. 2000, 13. 11.2000 Predmet: 1. Sofinanciranje stroškov ocene možnosti izvedbe (feasibility study) pilotnih pro- jektov integracijskih podjetij; 2. Sofinanciranje stroškov uva- janja pilotnih projektov integra- cijskih podjetij; 3. Zagotavljanje svetovalne in rehabilitizacijske funkcije v po- djetju ter sofinanciranje izobra- ževanja socialno podjetniškega managementa v okviru uresni- čevanja programa razvoja in- tegracijskih podjetij v RS kot podprograma akcijskega progra- ma zaposlovanja za leta 2000 do 2002. Višina sredstev: 30 milijonov SIT Vir: ULRS št. 71-72/2000 z dne 1L8.2000; stran 6603, Št. 731-1/00, Ob-33677 *** Naziv: Javni razpis za sofi- nanciranje razreševanja presežnih delavcev pri delodajalcih in pos- peševanja novega zaposlovanja Razpisnik: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Rok prijave: Do 6.11.2000, vloge se bodo odpirale vsak prvi torek v mesecu. Predmet: A - sofinanciranje aktivnosti pri razreševanju pre- sežnih delavcev B - spodbujanje delodajalcev zaposlovanju brezposelnih os( in/ali presežnih delavcev. Višina sredstev: 300 milij nov SIT Vir: URLS št. 69/2000 / di 4.8.2000; stran 6422, j 663-05-548/00-005, Ob-33405' *** Naziv: Javni razpis za sofinj ciranje svetovalne dejavnosti i področju varstva potrošnikov leto 2000 Razpisnik: Ministrstvo za ek nomske odnose in razvoj. Ur za varstvo potrošnikov Rok prijave: Do 22.8.2000 ( 10. ure. Predmet: Sofinanciranje s\ tovalne dejavnosti na področ varstva potrošnikov v RS za le 2000 v potrošniških pisarnah naslednjih krajih: Ljubljana 2 pisarni, Maribor, Celje, No mesto, Nova Gorica, Murska S bota, Velenje, Zagorje. Višina sredstev: 34 milijon SIT Vir: URLS št. 69/2000 z d: 4.8.2000; stran 6423, Št. 7/20( Ob-33218 Naziv: Javni razpis za subve cije dela plač novih magistr in doktorjev znanosti za podi čje tehnološkega razvoja za le 2000 Razpisnik: Ministrstvo za zr nost in tehnologijo Rok prijave: Do 15.9.2000 ( 14. ure. Predmet: Subvencioniran dela stroškov plač novih dokto jev in magistrov znanosti, ki v uporabniških organizacijah 2 posleni na področju tehnološk ga razvoja, za leto 2000. Višina sredstev: 25 milijoni SIT Dokumentacija: URLS i 66-67/2000 z dne 28.7.2000; stri 6243, Št. 55/2000, Ob-32998 Naziv: Javni razpis za zbiran zahtevkov za dodelitev nepovr tnih sredstev za komasacije Razpisnik: Ministrstvo kmetijstvo, gozdarstvo in pr hrano Rok prijave: Do 28.8.2000 ( 14. ure. Predmet: Predmet razpisa dodelitev nepovratnih sredsti za komasacije za leto 2000. Višina sredstev: 80 milijoni SIT Vir: URLS št. 66-67/2000 z di 28.7.2000; stran 6243, Ob-329; MARIBOR / DO ODPRTJA NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA NAKUPOVALNEGA SREDIŠČA LE ŠE SLAB TEDEN Zakihina dela po nairtih Za prebivalce celotne podravske regije, med katerimi jiti veliko nakupuje v tujini, ter seveda obiskovalce iz Hrva- ške, Avstrije in od drugod bo kmalu drugače. Do odprtja mariborskega nakupovalnega središča EUROPARK, ki bo največje in najsodobnejše nakupovalno središče na Sloven- skem, s svojimi dimenzijami in raznoliko ponudbo blaga in storitev pa celo eno največjih v ožjem srednjeevropskem prostoru, je namreč le še slab teden. Zaključna dela v EUROPAR- KU potekajo po načrtih, vred- nost investicije znaša okoli 10 milijard tolarjev in že kmalu (23. avgusta) bo njegove obiskovalce in kupce od blizu in daleč pod eno samo streho pričakalo vse, kar so doslej morali iskati dru- god. Poslej za to res ne bo več razloga, saj jih bo v EUROPAR- KU, v neposredni bližini sta- rega mestnega jedra, pričakalo več kot 28.000 kvadratnih me- trov nakupovalnih površin, kar 63 specializiranih trgovin in bu- tikov v dveh etažah, č kot 1.500 brezplačnih parkirnih mest, bo- gata kulinarično-gostinska po- nudba z izbranimi jedmi različ- nih mednarodnih kuhinj, otro- kom namenjen velik prostor za igro, previjalnica za najmlajše, ob tem pa še banka, lekarna, op- tika, turistična agencija, frizer in druga ponudba storitev, skrbno izbrana in uravnotežena po na- tanko določenih standardih, ki veljajo za nakupovalna središča tudi drugod v Evropi. Da bo EUROPARK svojim obiskovalcem in kupcem ponujal zares izjemna nakupovalna doži- vetja, bodo (po)skrbeli vsem dob- ro znani INTERSPAR, ki v njem odpira največji (hiper)market v Sloveniji, trgovina z modnimi oblačili EMPORIUM, ki se bo v EUROPARKU raztezala v dveh etažah in ponujala več kot 50 blagovnih znamk, največja slo- venska športna trgovina HER- VIS, največja slovenska trgovina z zabavno in belo tehniko BIG BANG MEGA, trgovini NEW VORKER (oblačila) in HU- MANIC (čevlji) s svojima pr- vima trgovinama v Sloveniji, STIEFELK(tm)NIG, PAL- MERS, BENETTON, DM, SPORTINA in še mnogi drugi, toda prednosti EUROPARKA s tem še zdaleč ne bo konec. Novo nakupovalno središče superlati- vov se bo namreč ob trgovski in storitveni ponudbi ponašalo z bogato gostinsko-kulinarično ponudbo. V pritličju EURO- PARKA bo velik kulinarično- gostinski del z veliko ponudbo mednarodnih kuhinj (od Slove- nije do Mehike) in veliko zu- nanjo teraso, v zgornji etaži bo mogoče najti največjo slovensko in prvo tovrstno INTERSPA- ROVO panoramsko samopostre- žno restavracijo z nad 400 sedeži, pod prosojno streho EUROPAR- KOVEGA kulinaričnega dela pa bodo goste gostoljubno pričaka- li še McDonald's, Takos, Dolce Vita, Kokla, Pizza Špica, Pivnica Buf, Sandvvich caffe Arte, Caffe- teria in slaščičarna Romansa. lURIKA - BORZNOPOSREDNiSKA HISA /TEDENSKI KOMENTAR Vroi poletni teden Slovenski trg kapitala je v zadnjem tednu zajet val optimizma, ki se je odrazil v rasti tečajev delnic. Nakupna vnema zaenkrat kaže, da se rast utegne nadaljevati, saj se je na povpraševalni strani pojavilo precej investitorjev, prave ponudbe delnic pa pri cenah iz meseca nazaj ni bilo. Investitorji so prisiljeni za svoje nakupne želje seči globje v svoje žepe. Seveda se bodo na trgu našli tudi špekulanti, ki bodo v naslednjih dneh že vnovčevali dobičke, vendar pa prodaje po vsej verjetnosti ne bodo omejile nadaljnje rasti. Raznolikost povpraševalcev se kaže tudi na Slovenskem borznem indeksu. Po dolgem času se je SBI20 dvignil nad 1.700 indeksnih točk, kar je v enem tednu pomenilo več kot triodstotno rast. Na svojih vrednostih so največ zopet pridobile delnice farmacevtskih podjetij. Enotni tečaj Lekove delnice se je dvignil na 33.530 tolarjev, kar je delničarjem povečalo premoženje za skoraj 5 odstotkov Za enak odstotek se je tudi delnica Krke zavihtela preko 27.000 tolarjev, kar se je ne dolgo nazaj zdela nepremagljiva meja v kratkem obdobju. Lep skok je zabeležila tudi delnica Petrola. Kljub temu da se je bencin pocenil, podjetje pri prodaji goriva dosega potno maržo, kar ugodno vpliva na njegov rezultat. Posledično se zvišuje tudi cena delnice, za katero so investitorji pripravljeni plačati že 21.000 tolarjev. Pričakovanje boljših rezultatov je povzočllo rast tudi delnice Istrabenza. Na pozitivno gibanje delnice razen doseganje marže pri prodaji bencina vpliva tudi dobiček pri prodaji Simobiia, saj bo le-ta znašal okoli 1000 tolarjev na detnkx). Njena cena se je zato ob pozitivnem trendu povišala na 2.850 tolarjev, tntereuropa. ki je tudi delničar Simobiia, se tudi sooča z lepo rastjo delnice, saj se je ta v enem tednu dvignila za štiri odstotke na vrednost 2.500 tolarjev, kjer je mogoče kupiti nekaj večjo količino delnic. Izmed pomembnjših delnic prostega trga je bila zopet v središču pozornosti delnica Gorenja. V zadnjem času precej oblegana delnica je pretekli teden močno porasla, posli z njo pa so se ob koncu tedna sklepali krepko nad 2.200 tolarjev oziroma za nekaj manj kot 7 odstotkov višje kot prejšnji petek. Enako kot uradna kotacija se je v pozitivno smer obrnil tudi. trg pooblaščenih investicijskih družb. Indeks PIK, ki meri splošno gibanje pooblaščenih investicijskih družb, se je v preteklem tednu povzpel za tri odstotke in pol, njegova vrednost pa je presegla 1.300 indeksnih točk. Izmed polnih PID-ov sta se najbolj okrepila do sedaj najredkeje omenjana Zvon I in Zlata moneta I. Vrednost slednjega se je po razprodaji na prvi dan po preseku za dividende pričela dvigati, tako da so bili v petek investitorji pripravljeni plačati za eno delnico že 62 tolarjev, posli z Zvonom I pa so se odvijali pri vrednostih okoli 61,8 tolarja. Med polpolnimt PID-i so bile v prejšnjem tednu oči uprte v delnice Infonda Zlata, katerega vrednost se je povzpela kar za 7,6 odstotka na 48 tolarjev. Špekulacije okoli prodaje Simobiia so povišale tudi ceno delnice PID-a Kmečkega sklada, ki se je sicer po zadnjih novicah odpovedal prodaji operaterja mobilne telefonije, kljub temu je enotni tečaj delnice pridobil krepkih pet odstotkov in znaša 48 tolarjev. Vedrina, ki jo je trenutno mogoče čutiti na trgu, se lahko spreobrne v bo\\ stabilno in dolgoročno rast vrednostnih papirjev. Količina denarja, ki se pretaka preko trga, je zaenkrat še vedno majhna, kljub temu je opaziti, da se del denarja, ki so ga investitorji dobili od zapadlih obveznic in dividend, vrača na trg kapitala, kar utegne pospešiti nakupe delnic in povzročiti nadaljnjo rast tečajev. Ma^ai Bemih iUrika - bonnoposredniška Hiša, dJi* TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovi! Okrajni odbor OF Ptdj teta 1948. tzdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen, Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože BraCič, ivlajda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja teiinične redakcije) tn Jože Mohorič (graftčno-tehnični urednik). Naslov: RADIO-JEDMiK, p,p, 95, Fiaičeva 6, 2250 Ptuj; tel, (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Cetoletna naročnina 6 760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev Žiro račun; 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto, Davek na dodano vrednost je vraču- nan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni iist23,12, 1998, št 89. Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vww.radio-tednik.si. E-poSta: tednik@amis.net nabiraintk@r3dio-tedntk.st fgPMIK - Četrtek, 17. avgust 2000 POKOCAMO^ KOMENTIRAMO 3 ■ : JAOSTJE / PO 58 LETIH OB GOZDIČU LAZE foni^ izanami in vojni mvoffiff ne poMobliajo Qb spomeniku Slovenskogoriški-Lackovi četi pri gozdiču Ifiie v IMostju, kjer je pred 58 leti v neenakem boju izkr- vavela Siovenskogoriška-Lackova četa, je bilo v torek, 8. gvgusta, ob 18. uri spominsko srečanje borcev in udeležen- (•ev MOB s ptujskega območja, članov ptujskega društva i2gnancev, društva vojnih invalidov Ptuj, ptujskega kluba pravi, daje, tisti miži", pravi ' Nevenka Gerl, vodja Obmo- , čne izpostave Sklada RS za ! ljubiteljske kulturne dejav- nosti na Ptuju. I ' Nemalokrat se na Ptuju sliši- jo vzdihi mladih: Ptuj je čisto ' mrtev, saj se ne dogaja nič pa- metnega. To je po eni strani res, '. po drugi strani pa je res tudi, da je premalo mladih, ki bi bili pripravljeni kaj delati in pred- staviti svoje delo širšemu občin- stvu. Zelo sem bil presenečen, ^0 sem se pogovarjal z Neven- Gerl, od katere sem izvedel, da na Ptuju obstajajo številne l^ulturne delavnice, v katere se 'ahko mladi vključijo, kadarko- li hočejo, in iz njih izstopijo prav tako, kadar jih je volja. Sklad za ljubiteljsko kulturo dela s polno paro čez celo leto. Organizirajo razna tradicional- ne prireditve, revije pevskih ■ zborov in glasbenih skupin ter folklornih skupin. Poizkušajo Ponuditi tudi strokovno izobra- ževanje na čim več kulturnih Področjih. V naslednji sezoni Pa so se odločili tudi za izvaja- '^ie projektov, ki bodo namenje- 'li predvsem mladini iz Ptuja in okolice. Tako bodo že septembra 2000 "^^H v uporabo vsem, ki bi na ka- '^""šen koli način želeli izražati ^^oje umetniške navdihe, staro ^^cklarsko delavnico. Zaposlili °^do tudi človeka preko javnih ^^1) ki bo skrbel za pomoč in ^•■ganizacijo ter izvajanje pro- lektov v delavnicah, na primer literarne delavnice, fotografske razstave, mladinski in otroški gledališki studio ... Vključeni so tudi v projekt Poezija Express, ki ga organizi- rajo skupaj s študentsko založ- bo Beletrino. Ta projekt temelji na enodnevnem potovanju li- terarnega vlaka od Murske So- bote do Kopra. Na vlaku bo okrog 180 avtorjev, ki bodo v vsakem kraju, kjer se bodo us- tavili (Ptuj, Celje, Ljubljana), predstavili del svoje poezije. Vlak bo prispel na ptujsko žele- zniško postajo 15. septembra ob 8.30 in se zadržal pol ure. Ko bo vlak odpeljal, bodo mladi ptuj- ski avtorji nadaljevali predsta- vitev svoje poezije. Na področju folklore pripra- vljajo mednarodni otroški fol- klorni festival, ki je doslej potekal že šestkrat, v prihodnje pa ga bodo pripravljali skupaj z mariborskim festivalom Lent. Naslednji junij bodo organi- zirali že sedmi, tradicionalni fe- stival mlade ustvarjalnosti, na katerem bodo dali poudarek na samostojni predstavitvi mladih ustvarjalcev. Sklad pomaga tudi pri ude- ležbi na raznih poučnih semi- narjih s plačilom kotizacije in pošiljanjem gradiva zainteresi- ranim. Sklad za ljubiteljsko kulturo vabi vse, ki jih zanima umet- niško izražanje in bi svoje delo in izdelke radi predstavili jav- nosti, naj jih pokličejo na tel. 749-39-70, lahko se tudi ogla- sijo osebno od 8. do 13. ure ali pa jim pišejo na E-mail: oi.ptuj@slkd.si. Kogar pa podrobneje zanima delovanje organizacije, si le-to lahko ogleda na internet strani: zko-ptuj.s5.net. Ozren Blanuša Utrinek s predstave plesne družine Gea DPD Svoboda Ptuj na medobmočnem srečanju Plesni navdihi letos maja v Ptuju PREJELI SMO Lahko noč, zvezde... "Dve stvari sta, ki nas varujeta pred obupom: zvez- dnato nebo in umetnost." Jakob Wasserman Organizatorji koncertnega cikla pod skupnim naslovom "Dober večer, zvezde!" in pod pokrovi- teljstvom Mestne občine Ptuj se želimo zahvaliti vsem tistim, ki ste prišli poslušat Mio Znidarič, New Swing Quartet, Bluegrass Hopperse, Alda Rodrigueza in si ogledat nastop Rajko ansambla. Čeprav je bil odziv javnosti glede na poslana ose- bna povabila približno 5—odstoten, kar je upo- števanja vreden podatek o strukturi publike v našem okolju, smo zadovoljni z naklonjenim od- nosom tistih, ki ste prišli. Zanimiva izkušnja za nas je, da niti brezplačne vstopnice niso nujno dovolj dobra vaba za obisk koncerta, na katerem se ne izvaja zabavna glasba. Čeprav je izvajalec uveljavljen v mednarodnem merilu in čeprav je koncert vreden, da ga posname nacionalna televi- zija in da ga sponzorsko podprejo uspešna podje- tja. Skratka, pod zvezdami smo poslušali dobro glasbo. Ker naj bi bil Tednik relevantno lokalno glasilo, v katerem navadno iščemo informacije o tem, kaj se je kdaj opaznega zgodilo v našem ma- lem mestu in okolici, prosimo uredništvo, da ob- javi naše pismo. Hkrati se zahvaljujemo za objavo štirih od petih poslanih najav koncertov v rubri- ki Kulturni križemkražem in članka, ki smo ga poslali pred začetkom koncertov. Upali smo, da bodo koncerti vzbudili vsaj nekaj pozornosti pri katerem od novinarjev in objavo kakšnega po- koncertnega utrinka (ko smo že pod zvezdami). Dočakali smo le prijazen članek študentke, ki si nabira novinarske izkušnje med počitnicami, za kar smo ji zelo hvaležni. Želimo si, da bi naslednje leto sodelovalo z Va- šim uredništvom še več dijakov in študentov, ki jih spremljanje kulturnega življenja na Ptuju res zanima. Upamo, da si to želite tudi Vi. Organizatorji koncertnega cikla "Dober večer, zvezde!" Franci Mlakar, Mateja Lešnik, Nevenka Gerl PTUJ / PREDSTAVITEV KNJIGE DR. DRAGICE HARAMIJA Slovenska realistiina avania* ristiina mladrnsku pram Avtorica knjige z zgornjim naslovom Dragica Haramija je maja letos doktorirala in prijetno predstavila knjižno ob- liko doktorske naloge v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, kjer je ob koncu šolskega leta zaokrožila delo študijska skupina šolskih knjižničarjev širšega ptuj- skega območja. Največ slovenskih knjig ima kraj izdaje v Ljubljani, drugod je založništvo manjštevilno, zato je veselje večje, ko knjižničar uzre domač kraj v kataložnem zapisu o publikaciji, torej v te- meljnem viru podatkov o knjiž- ni izdaji. Še posebej, če je knjiga hvalevredno strokovno delo, ki bo služilo daleč čez meje doma- čega kraja. Takšna je knjiga s sicer nekoliko zapletenim naslo- vom Slovenska realistična avan- turistična mladinska proza, ki ji je kraj izdaje Videm pri Ptuju in njena avtorica je domačinka Dragica Haramija, profesorica na oddelku Pedagoške fakultete Maribor, kjer predava mladin- sko književnost bodočim slavi- stom, vzgojiteljem in učiteljem razrednega pouka. Knjižna novost je avtoričina doktorska naloga, ki jo je uspeš- no zaključila v maju letos (česti- tke!). Dragica Haramija se je po magistrski nalogi Poetika pri- povedne proze Marjana Rožan- ca leta 1995 v Zagrebu posvetila raziskovanju literature za mlade bralce. Objavila je številne član- ke v znanstvenih in strokovnih revijah, ki se dotikajo predbral- nega in zgodnjega bralnega ob- dobja otrok. Njena raziskovalna pot je logično stekla do knjiž- nih zvrsti, ki jih mladi najraje berejo - torej do napetih, pusto- lovsko obarvanih zgodb. Le-te je avtorica pričakovano omejila na domače avtorje od pred- hodnikov slovenske mladinske avanturistične proze (npr. Ba- ukart, Milčinski) do sodobnih ustvarjalcev. V pričujoči knjigi so obravnavane knjižne izdaje, ki so izšle do leta 1997, izjemo- ma so upoštevana tudi kasneje izdana dela. Dragica Haramija je temeljito obdelala osemindvajset avtor- jev (Seliškar, Kunčič, Hudales, Ingolič, Dolinar, Leopold Su- hodolčan, Jurca, Winkler, Zor- man, Mal, Rozman, Vresnik, Malenšek, Zidar, Pregl, Mate, Sivec, Dolenc, Novak, Zupan, Dekleva, Muck, Primož Su- hodolčan, Vidmar, Kuclar, Mr- var, Rode, Škrinjar) in dodala bio-bibliografske podatke ob- ravnavanih avtorjev. Knjiga v uvodu zajema temeljit pregled teoretičnih spoznaj (tipologija avanturističnega žanra in avan- turistične proze na slovenskem, vrednost žanra in literarnoz- godovinski pregled). Po pred- stavitvi del je avtorica splošno označila slovensko realistično avanturistično mladinsko prozo in predstavila šest tipov: pomor- sko, potopisno, športno, tabor- niško, otroško detektivko in vsakdanje dogodivščine. Knjiga zajema še oris delovanja knjiže- vnih oseb in podaja podobnosti med pravljico in avanturistično prozo. Knjiga je odličen priročnik vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z mladimi in literaturo, ter za- polnjuje vrzel o slovenski lite- raturi za mlade. Zal ima knjiga Slovenska realistična avanturis- tična mladinska proza nevablji- vo podobo: črno-belo naslovno ilustracijo (avtor Janko Marinič) in obliko, kot je v navadi predpi- sanim znanstvenim delom. Liljana Klemenčič 14 GREMO V SOiO Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNIl NADA PIGNAR, PROFESORICA KUHARSTVA: Prehrana dijakov in mladine Prehrana otrok in mladine pomembno vpliva na njihovo zdravstveno stanje. Od pravilne prehrane je v veliki meri odvisen psihosomatski razvoj otrok, njihova dobra hzična kondicija, skladna rast in razvoj. Ustrezna prehrana mora po svoji energetski in biološki sestavi ustrezati fiziološkim priporočilom za posamezno hranilno snov, dijakovi hzični aktivnosti in ohranitvi dobrega zdravja. Kot osnova za priporočeni dne- vni vnos prehrambenih snovi se v večini evropskih in izven ev- ropskih držav uporabljajo pri- poročila: Recommended Dietarjr Allowances nacionalne akademije znanosti ZDA. Tudi priporočila, ki jih izdajata FAG in WHO, iz- hajajo iz teh podatkov predvsem zato, ker so ti rezultat natančnih proučevanj, ki jih različne sku- pine strokovnjakov v ZDA ob- delujejo in v določenih časovnih obdobjih ponovno pregledujejo že od leta 1943. Smatra se, da so ta priporočila uporabna za večino dežel, ker fiziološke potrebe po- pulacije drugih dežel ne odstopajo bistveno od ameriških priporočil. Razlike v potrebah po posame- znih hranilnih snoveh so lahko le pri različnih ekoloških pogojih ter pri specifičnih problemih in načinu družinske prehrane. Priporočene dnevne količine kalorij za dečke starosti med 15 in 18 let so 3100 kcal in za deklice starosti 15 - 18 let 2500 kcal. Ko- ličina kalorij se zniža, če so dija- ki slabo fizično aktivni ali spadajo v skupino otrok z nežno telesno konstrukcijo. Raziskave v našem okolju so nedavno pokazale, da imajo dijaki slabe prehrambene navade glede na čas uživanja hrane, izbor živil, uživanje sadja in toplotno obdela- vo jedi. Rezultati so bili boljši pri številu uživanja zelenjave v dnev- nih obrokih, mesa, mleka in mle- čnih izdelkov. Ritem življenja in delna neod- govornost dijake najbrž vodi k temu, da uživajo le 2 do 3 dnevne obroke. Raziskave so pokazale, da je več ljudi s povišano telesno težo, če uživajo manj dnevnih ob- rokov hrane, in da imajo ljudje s številnimi obroki, ki količinsko niso bogati, manj težav s povišano telesno težo. Zato je že dovolj, da zjutraj pojemo kakšno jabolko ali druge vrste sadež, mogoče celo na poti v šolo, samo da dobimo ma- njši vnos energije, ki zbudi tudi organizem, da je nato pripravljen na dnevne napore. Glede izbora živil ugotavljamo, da dijaki posegajo po enoličnih, najbrž najenostavneje dosegljivih živilih. Slabo kolobarijo med vrs- tami zelenjave, mesa in kruhov. S tem se navadijo na enolične oku- se, kar dolgoročno vodi k slabemu prehranjevanju. Že na samem za- četku prehranjevanja naj bi otro- ke navajali na različne vrste na primer kruha, kar pomeni, da se zavestno odločimo, da kupimo v trgovini vsak dan različno vrsto kruha. Tudi pri zelenjavi naj bi pripravljali solate, ki jih dijaki naj- pogosteje navajajo, da jih uživajo, ne samo iz listnate zelenjave, plo- dovk in kapusnic (zelje), temveč tudi iz cvetače, brokolija, ohrovta, blitve, bučk, zelene in podobno. Sadje v prehrani nekaterih dija- kov še vedno ni priljubljeno, saj ga, kot smo ugotovili z raziskavo (an- keto), uživa vsak dan le slabih 52% anketiranih dijakov Poseganje di- jakov po sadju bi se izboljšalo, s košarico sadja na mizi; dovolj je že košara jabolk, sliv, breskev oziroma sadja, ki ga najdemo v domačem okolju. Ponudba nekaterih obra- tov, ki se ukvarjajo s prehrano mla- dostnikov, pa bi lahko prav tako vsebovala manjši sadež, ki bi bil že v ceni enega hamburgerja. Veliko dijakov na začetku tega sadja ne bi pojedlo, ampak sčasom bi se to za- gotovo spremenilo. Večina dijakov vsak dan uživa meso in mesne izdelke, vendar je to meso večinoma ocvrto ali peče- no, kar je z vidika zdrave prehra- ne manj priporočljivo. Dijaki na splošno raje posegajo po ocvrtih in pečenih jedeh in veliko manj po kuhanih in dušenih. Če zraven pečenih in ocvrtih jedi uživamo zelenjavno prilogo, je verjetnost kopičenja maščob minimalna, če pa zraven uživamo ogljikohid- ratno prilogo (prazen ali ocvrt krompir), je verjetnost kopičenja maščob večja, večja pa je tudi možnosti za energijsko preobilen obrok. Da bi dijaki raje uživali kuhane in dušene mesne jedi, naj bi jih pripravili čim bolj okusne z dodajanjem različnih začimb in vabljive na pogled (dekorativno naložen krožnik). Poskusimo izboljšat svoje pre- hrambene navade z osnovnimi pravili: 1. jejmo večkrat na dan, vendar količinsko malo; 2. vsak dan uživajmo vsaj en sadež, po možnosti kolobarimo in pri tem upoštevamo sezono; 3. poskusimo si pripraviti solato ne samo iz listnate zelenjave, tem- več tudi iz drugih vrst zelenjave in prav tako upoštevamo sezono;" 4. ne uživajmo samo svinjine, perutnine in govedine, ampak tudi ribe, teletino in divjačino, ki naj ne bo samo pečena in ocvrta, ampak tudi kuhana in dušena; 5. kupujmo različni kruh; 6. če želimo, da ne bomo hitro lačni, uživajmo živila, ki vsebuje- jo vlaknine in nam dajejo obču- tek sitosti (kaše, polnozrnat kruh, črna zemlja, zelenjava in sadje); 7. vse, kar pojemo, dobro prež- večimo in uživajmo hrano kar se da počasi. STANKO TOMINC, DR. MED., SPECIALIST FIZIATER: Za otrokovo držo /e potrebno vseskozi skrbeti Veliko staršev že razmišlja o nakupu šolskih potrebščin, predvsem pa so zaskrbljeni tisti, ki imajo prvošolčke. Veli- kokrat se jim pri tako pestri ponudbi poraja dvom, kako naj svojemu otroku izberejo kar najprimernejšo opremo, ki bo ustrezala njegovim fiziološkim zahtevam in mu omo- gočila skladen razvoj - psihičen in fizičen. Še posebej so pomembna šolska torba in pohištvo doma in v šoli. O tem smo se pogovarjali s Stankom Tomincem, doktorjem medi- cine in specialistom hziatrom. TEDNIK: Na tržišču imamo pestro izbiro šolskih torb. Kak- šno priporočate? Stanko Temine, dr. med.: "Pri- poročamo nošnjo nahrbtnika, ki enakomerno obremeni otrokovo hrbtenico in nosilne sklepe. Nara- mnici morata biti mehki in dvolj široki. Spodnji rob naj ne sega preko ledveno-križničnega nivo- ja. Naslon nahrbtnika mora biti primerno čvrst, tako da se enako- merno prileze na hrbet, da obdr- ži svojo obliko in da predmeti, ki so zloženi v njem, učenca ne tišči- jo. Teža napolnjenega nahrbtnika ne sme presegati desetine otroko- ve teže. Nošnjo torbe v roki od- svetujemo, ker taka obremenitev popolnoma poruši vzorec fiziolo- škega gibanja in posledično pride do napak v drži, ki nedvomno po- gojujejo nastanek kasnejših težav s hrbtenico." TEDNIK: Šolarji veliko časa preživijo za šolskimi klopmi. Kaj je pomembno pri šolski opremi - v mislih imam stole in klopi? Stanko Tominc, dr. med.: "Za različna starostna obdobja pripo- ročamo različno višino miz in sto- lov. Pohištvo mora ustrezati višini otroka, zagotoviti mora pravilno držo in biti mora iz materiala, ki ne škoduje zdravju. Primeren stol ima sedež v višini goleni, tako da so pri sedenju kolena upognje- na do pravega kota in stopala ra- vno na tleh. Globina sedeža naj zajema dve tretjini dolžine ste- gnenice. Sprednji del sedeža je praviloma zadebljen in višji od zadnjega za 3-4 cm, torej nagnjen nazaj, da ne drsi. Naslon mora biti zaobljen, oblikovan po hrbtenici, širok vsaj 10 cm in mora segati do spodnjega roba lopatic. Višina de- lovne površine mize naj bo 45 od- stotkov višine otroka. Širina naj znaša vsaj 50 cm z nagibom 10 stopinj. Temne površine niso pri- merne. Priporočamo, da sta stol in miza iste barve ter brez leska, da ne odbijata svetlobe in utruja- ta." TEDNIK: Otroka moramo ver- jetno opozarjati na pravilno sedenje. Kakšno je pravilno se- denje v šoli in pri učenju? Stanko Tominc, dr. med.: "Ot- rok naj v šoli sedi vzravnano in na celi sedni površini stola. Noge ne smejo bingljati. Robova mize in stola naj bosta v isti vertikalni ravnini. Tako lahko otrok položi roki na mizo, ne da bi dvigal ali spuščal ramena. Med nadlahtjo in podlahtjo n22astane pravi kot. Ko otrok piše, se stol praviloma po- makne nekoliko naprej, tako da je sprednji rob pod delovno površi- no mize. S podlahtmi je naslon- jen na mizo in toliko vzravnan, da bo znašala razdalja do oči 30 do 35 cm." TEDNIK: Mnogi otroci imajo že zelo zgodaj slabo držo. Kaj jim priporočate? Stanko Tominc, dr. med.: "Sla- ba drža je posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja mišic in se jih lahko nadzoruje. Os- novni vzrok za pojav nepravilne drže pri otrocih in mladostnikih je kronična utrujenost. Z vstopom v šolo je otrok prisiljen, da več ur dan mirno sedi. Temu je do- dano še delo in učenje doma, ki spet zahteva sedenje. Otroku sla- bi naravni nagon za gibanje. Ob tem upadajo motorične sposob- nosti, pogosto pa se pridruži čustvena napetost. Prav tako se obdobju pospešene rasti nenehr spreminja razmerje med posam znimi telesnimi deli, kar zahtev dodatno prilagajanje ravnotež nih mehanizmov. Da bi prc] rečili nepravilno držo, moran otroka redno spodbujati h gib nju, ga usmerjati v aktivnosti ; krepitev antigravitacijskih miš in mu omogočiti sprostitev. Šo ska telovadba je običajno prem lo, saj je v glavnem skupinsl in prostorsko omejena, pogosi pa se utrjujejo le nekatere spre nosti in goji tekmovalnost. Zai naj otrok osvoji osnovne gibali navade tudi v domačem okolj' dolgotrajno sedenje pa naj večkn prekinja." TEDNIK: Kakšne aktivnoti m imajo otroci v prostem času? Stanko Tominc, dr. med.: "Šo sko obdobje je velikega pomer za oblikovanje otrokove drže. Z vsakega posameznika je tako ii dividualna in značilna, kot je i; raz obraza. Vzdržujemo jo s staln aktivacijo živčno-mišičnega sist( ma. Ker se pri dolgotrajnem S( denju v šoh in pri učenju pojai statična napetost v mišicah, j nujno otroka doma vzpodbuja k fizični aktivnosti, npr. igre žogo, plavanje, tek in druge obl ke naravnega gibanja. Odsvetuj( mo daljše nepotrebno sedenje z računalnikom in v fotelju pre televizorjem. Otrok naj nosi pn merno obutev in pazi na praviln telesno težo. Z zdravim načinor življenja se bo razvijala praviln pokončna drža, ki je ne nazadnj psihosomatski fenomen in izra osebnosti vsakega človeka." TEDNIK: Katere pa so možno sti preventive in zdravljenja? Stanko Tominc, dr. med, "Držo v šolskem obdobju redni spremljamo na sistematskih pre gledih, ki jih izvajajo odgovorn zdravniki šole. Otroci s slabo drž dobijo ustna in pisna navodila po potrebi pa so napoteni v ustrez no fizioterapevstsko ustanovo, n primer v Terme Ptuj, kjer se na učijo ustreznih vaj. Uspeh zdrav Ijenja je običajno ugoden. Zato j preventivno odkrivanje slabih dr v šolskem obdobju izjemnega po mena zaradi preprečitve kasnej ših težav s hrbtenico." Marija Slodnjal iWARTA LUTARIC, ŠOLSKA PSIHOLOGINJA: PefI cfo uspešnosti v šoli v vsakem letu je dvakrat čas, ko se o šoli intenzivneje po- govarjamo: ob koncu in ob začetku šolskega leta. Posebno za mlade družine in za otroke, ki letos prvič vstopajo v šolo, bo to pomemben korak. Otroci ta dan pričakujejo z veseljem, z velikim navdušenjem. Ugodno je, da se starši ta dan in nekaj prvih mesecev intenzivno posvetijo otroku. Niso namreč le učitelji tisti, ki vplivajo na učno uspešnost učenca, ampak k temu v veliki meri prispevajo otrokove miselne sposobnosti, njegova motivacija in spremljanje ter pomoč staršev pri otrokovem domačem delu. Šolanje je dejavnost, ki je dol- gotrajna in predstavlja eno naj- pomembnejših področij otrokove uveljavitve. Predstava staršev o tem, koliko in kako bomo pri šola- nju otroku pomagali, so različne. Nekateri starši menijo, da je treba otroka čim hitreje navaditi na sa- mostojno delo, drugi pa, da je nji- hova pomoč nujna za otrokovo uspešno šolsko delo. Najpomem- bneje je, da starši redno spremlja- jo otrokovo šolsko delo (udeležba na roditeljskih sestankih in govo- rilnih urah, zanimanje za njegovo delo doma ipd.), doma pa naj starši pomoč prilagodijo otrokovim po- trebam in sposobnostim. Iz izkušenj vemo, da za učinkovi- to delo potrebujemo svoj prostor, kjer lahko v miru, nemoteno opra- vljamo svoje delo. Tudi za otroka je nujno, da ima za domače učenje svoj kotiček, kjer bo sproščeno op- ravljal svoje domače naloge. Medtem ko se otroci v šoli pri svojem delu ravnajo po šolskem urniku, pa doma tega ni na voljo. Mlajši šolarji pri domačem delu še niso zrnožni organizirati svoje- ga dela (domače naloge ipd.), zato je na tem področju nujna pomoč staršev. Če je imel npr. otrok tega dne v šoli matematiko, je nujno, da se popoldan istega dne uči snov iz matematike, s katero se je "spo- znal" v dopoldanskem času. Če bi se to snov iz matematike uči) šele čez dva dni, bi za to porabil veli- ko več časa in energije, saj iz izku- šenj vemo, da porabimo več časa in napora, če smo z učenjem pre- dolgo odlašali. Kolikor več časa poteča od razlage, toliko m.anj te razlage nam ostane v spominu. Če želimo snov dobro znati, je po- trebno, da se učimo tudi potem, ko se nam zdi, da jo že dobro ob- vladamo. Posebno otroci so več- krat prepričani, da potem, ko so snov dojeli oz. razumeli, le-to že tudi izvrstno obvladajo. Vendar: razumeti še ne pomeni znati. Šele ko bo otrok sposoben naučeno snov izraziti s svojimi besedami, bo to snov resnično obvladal. V tem primeru so starši lahko dobrodošla pomoč. Otroka pri obnavljanju snovi poslušajo, mu postavijo kakšno vprašanje in z njim razpravljajo. Tako kot smo ljudje različni po značaju, temperamentu, hobijih se razlikujemo tudi po nači- nih učenja. Nekateri si snov lažje zapomnijo, če jo slišijo; drugi, če vsebino preberejo; tretji si naja- več zapomnijo, če o vsebini več razpravljajo z drugimi. Največji del učencev si pri učenju snov za- pisuje (npr. miselni vzorec, zapis z barvnimi svinčniki ipd.), saj si s tem svoje misli dobro organi- zirajo (pri učenju so zbrani, ak- tivni; različne vsebine med seboj povezujejo, ob tem razmišljajo). To pomeni, da se snovi ne učijo "na pamet" in jih ne bo zmedlo, če jih bo učitelj snov spraševal v drugačnem vrstnem redu, kot je napisana v zvezku. Kakor ni dobro, če se otrok uči premalo, tudi ni dobro, če se ot- rok uči preveč (t.j. brez vmesnih odmorov). Pri večini ljudi začne upadati koncentracija po približ- no polurnem intenzivnem učen- ju, pri mlajših že prej. Tako kot so v šoli odmori namenjeni sprosti- tvi, krajšemu počitku otrok, tako naj bo tudi med učenjem doma. Na vseh področjih, tudi pri uče- nju, želimo biti uspešni. Uspešni učenci se ne "rodijo", ampak se razvijajo z učenjem. Šolski psiho- log Carl Rogers je dejal, da je za- res izobražen tisti, ki se je naučil učiti se. V zgornjih odstavkih smo nakazali nekaj poti do tega cilja. Pri doseganju le-tega lahko nale- tijo učenci in starši na težave. Za uspešno reševanje le-teh jim lah- ko pomagajo v otrokovi šoli ali v različnih institucijah. Ena izmed teh je svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Mariboru (Tomšičeva 13), kjer vam bomo strokovnjaki z različnih področij pomagali pri reševanju proble- mov, s katerimi se srečujete otroci in starši v času šolanja na šolskem in drugih področjih. TEDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000 GJIEMO V SOlO 19 BARBARA PLAVEČ, MODNA OBLIKOVALKA: Šo/a in moda Obleka naredi človeka, pravijo eni. Drugi zatrjujejo, da je pomembna le notranjost človeka, a kaj ko eno brez druge- ga v nobenem primeru ne gre. Kako pa sta notranjost in človeška zunanjost povezani, pa prav gotovo ne gre izgub- ljati besed. Zunanji videz je tisti, s katerim se vedno najprej predstavimo oko- lici, ki nas še ne pozna. Zato ni vseeno, kaj oblečemo in kako ob- likujemo svojo pričesko, si uredi- mo roke in kaj obujemo na noge. Še posebej pa svojega videza ne smemo prepuščati naključju v naj- stniških letih, saj nikoli ne veš, kdo te skrivoma opazuje, in prav goto je kje kdo, kateremu bi radi bili še prav posebej všeč. In kako bodo letos šolarji skr- beli za svoj videz? Danes imajo šolarji prosto pot pri izbiri oblačil, ki jih nosijo med poukom, saj šole ne predpisujejo nobenih uniform ali pravil, ki bi določala, kakšna morajo biti nji- hova oblačila. Jasno pa je, da naj bi to bila čista in spodobna obla- čila. Tisti, ki narekujejo najstniške podobe, pa so zagotovo iVlODNI TRENDI, ki pa jih najstniki s pridom upoštevajo ali pa jih celo narekujejo. In kakšne so letos na- povedi za jesen 2000? Kljub temu da jeans iz šolskih klopi nikoli ni izginil, je letos dobil še prav posebno mesto v modnih napovedih. Zaradi svojih izjemnih lastnosti, kot so vzdrž- ljivost, neobčutljivost, enostavno vzdrževanje, je jeans kot nalašč za linijo oblačil, ki so namenjena za prosti čas. Čeprav šola ne pomeni za vse ravno prostega časa, pa je najprimernejši ravno za guljenje šolskih klopi in posedanje na klo- peh v parku. Linije jeansa so letos oblikovali od tistih čisto oprijetih do ležer- no ohlapnih. Tesno se prilagajoča oblačila vsebujejo elastin, ki daje drugače togemu materialu prož- nost, s tem pa uporabniku omo- goča ugodno gibanje in prijetno počutje, kar je pri sedenju v šoli zelo pomembno. Na pohodu so hlače, katerih pa- sovi so spuščeni na boke, tako da velikokrat pasa sploh ni, ampak se hlače končajo ali začnejo samo z enostavnim robom. Hlačnice, ki so oprijete, se pri kolenu razši- rijo vse do pete. Letos so posebej modni veliki zavihki ali pa našiti vzorci. Ležernejši kroji hlačnice so po celi svoji dolžini enako širo- ki. Hlače na "korenček" so defini- tivno "out". K jeansu se podajo razne srajč- ke, T-shirti, pletenine, usnje... Po dolgem času, so se vrnila tudi pokrivala, ki jih lep čas sploh ni bilo razen pozimi, ko to posta- ne nuja. Pokrivala so postala pomemben modni dodatek, ki daje celotne- mu videzu neko posebno noto. In kaj posaditi na glavo? Karkoli. Vse od beretk, klobukov in klo- bučkov iz blaga, športnih in ple- tenih, kvačkanih kap do piratsko zavezanih rut in rutic. Samo da je nekaj na glavi (ne pozabite, da mora biti tudi nekaj v njej!). Rutice in kape so zelo živih barv, lahko tudi iz jeansa. Kombi- niramo jih s torbami in nahrbtni- ki z veliko žepi. Posebno mesto letos zavzemajo nahrbtniki za čez eno ramo, ki so tudi zelo praktični. Obuvala so vse bolj ergonom- sko oblikovana, tako da zagotav- ljajo prijetno hojo. Po svoji obliki spominjajo na športne copate, ki se vse bolj kombinirajo k vsem oblačilom za prosti čas. In kaj je novega pri pleteninah?. Predvsem barve. To so intenzivne barve, ki se kombinirajo s še bolj intenzivnimi barvami in vzorci, tako da bodo pletenine prava po- pestritev v sivih jesenskih jutrih. Mešanje vzorcev je trend, ki ga bodo s pridom upoštevala pred- vsem dekleta. Gre za prepletanje različnih vzorcev na enem kosu oblačil ali pa lahko vidimo celo tisk na tisk. Tisti najstniki, ki vam je pri srcu usnje ali imitacija usnja, si lahko omislite usnjene hlače, ozke seveda, ali "jacket", ki ga boste kombinirali z jeansom. In kaj je tisto, česar v šolah naj ne bi bilo? To so predvsem zelo vi- soke pete (predvsem iz praktičnih razlogov) prosojnih oblačil, krzna (še je čas) in oblačil, ki dovoljujejo več golote, kot je potrebno. In kaj je obvezno? Znanje!!! Pa veliko lepih trenutkov, ki gredo v nepozabne spomine. DANI KOLARIČ, FRIZER Mladostna pričeska nai bo predvsem praktična Z znanim ptujskim frizerjem in vizažistom Danijem Kola- ričem, ki te dni odhaja na usposabljanje v London, smo se pogovarjali o negi las in pričeskah za mlade. TEDNIK: Sestavni del lepega in urejenega videza so lepi in negovani lasje. Kaj pomujemo pod tem? D. Kolarič: "Lasje naj bi bili ne- govani ne glede na to, ah so kemi- čno obdelani ali naravni. Zdravi lasje se tudi lažje frizirajo in ob- likujejo v različne stylinge, kar je velika prednost. Pa tudi pričeska je obstojnejša in lasje so svetleči." TEDNIK: Kako naj si lase ne- gujejo mladi, zlasti še šolarji? Kakšna sredstva naj uporabijo pri tem? D. Kolarič: "Nega las se prične že pri pranju. Glede na tip las (mastni, suhi, poškodovani, kemi- čno obdelani) izberemo ustrezen šampon in balzam za lase. Sled- nje ljudje večinoma zanemarjajo, ker ne poznajo funkcije balzamov. Balzam ščiti vrhnjo plast las pred vsemi škodljivimi vplivi (sonce, ...) ter jim dodaja veliko hranilnih snovi, da ostanejo vlažni in se ne izsušijo, ker se sicer cepijo in lo- mijo. Za obstojnejšo pričesko in boljši efekt je priporočljiva tudi uporaba različnih trdil pred su- šenjem in po njem. Produkti naj bi vsebovali veliko vlažilnih sub- stanc, vitaminov in proteinov pro- ti izsušenju las. Za mlade je za končni videz zelo priporočljiv vo- sek ali lak za lase, saj z njima kre- iramo različne stylinge." TEDNIK: Kakšna naj bo pri- česka šolarjev? D. Kolarič: "Šolarji naj bi ime- li pričeske, ki so lažje za obliko- vanje in jih ne ovirajo pri učenju. Danes je na trgu veliko modnih oddatkov (na primer lasnic), ki mladostno pričesko še bolj popes- trijo. Poleg tega jo lahko poljubno spreminjamo." TEDNIK: Kaj lahko poveste o barvanju las, ki je danes tako zelo prisotno med mladimi? D. Kolarič: "Barvanje je trenut- no resnično zelo aktualno in mo- derno. Osebno nimam nič proti barvanju las v šolskih letih, saj danes obstaja zelo veliko barvnih prelivov in šamponov, ki so za lase manj škodljivi in se tudi sčasoma sperejo z las. Če si lase barvamo, pa ne smemo pozabiti na redno uporabo balzama in vlažilnih pro- duktov, ki jih ohranijo zdrave." TEDNIK: Zagotovo imate tudi še kakšen nasvet za pričesko in nego las, ki ste ga uspešno preiz- kušali tudi skozi svojo frizersko prakso? D. Kolarič: "Omejil se bom na naravno skodrane lase, pri katerih je nega še kako pomembna. Pri teh laseh moramo obvezno upo- rabljati maske oziroma obloge za lase, ki so še bolj vlažilne kot na- vadni balzam. Po uporabi maske na takšne lase nanesemo peno ali posebni produkt za kodranje las ter jih posušimo s fenom, ki ima poseben nastavek, ki ne razpiha las. Glavo nagnemo navzdol in lase posušimo do suhega. Na kon- cu na konice nanesemo poseben silikon za konice, da jih zaščitimo in navlažimo." MG 20 mam OP TOD IN TAM Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNIK PTUJ / BREPLAČEN TOPEL OBROK ZA NAJBOLJ POTREBNE 'Tefo, kaj pa si nam danes prinesla?" z letom 2000 je ptujsko okolje postalo bogatejše za več humani- tarnih akcij. Magično leto naj bi nekaj svetlih trenutkov prineslo tudi družinam in posameznikom, ki so zaradi takšnih ali drugač- nih razlogov ostali v hudih stiskah in na robu preživetja. Pobudo za pripravo in razvoz petih brezplačnih kosil pomoči najbolj po- trebnim je dal direktor ptujske bol- nišnice Lojze Arko, ki ne glede na statistiko ugotavlja, da je pri nas že precej ljudi, ki jih lahko opredelimo kot resnične reveže. In tem je potre- bno pomagati, poudarja. "S konkretnimi aktivnostmi jim je potrebno dokazati, da niso sami. V kuhinji ptujske bolnišnice smo te obroke zmožni pripraviti, v prvem polletju jih je bilo 570, kar pa v pri- merjavi z 42 tisoč obroki, ki smo jih v tem obdobju 'skuhali', res ni veli- ko. Če bo potreba, jih bomo pripra- vili še več." Pri njegovih prizadevanjih se mu je pridružil predsednik uprave SVS, d.d., Ptuj, Stanislav Brodnjak, ki se je zavezal, da bodo vsak dan v letu 2000 darovali po tisoč tolarjev na dan v obliki blaga za pet oseb, da bodo v kuhinji ptujske bolnišni- ce lahko pripravili obroke. V začet- ku je v akciji sodelovala tudi ptujska mlekarna, a jo je kmalu zamenjala mariborska mlekarna. Prejemnike brezplačnih kosil je po veljavnih kri- terijih izbral Center za socialno delo Ptuj, ki je tudi prevzel dostavo pri- pravljene hrane. Udeleženci te humanitarne akcije so se o svojih obveznostih dogovo- rili s posebno pogodbo. Pet pomoči potrebnih prejema brazplačna kosila pet dni v tednu, v soboto in nedeljo pa ne, ker ni rešen prevoz. Razvoz hrane poteka v okviru projekta jav- nih del in ga opravlja energična Ma- rija Simek, ki med drugim opravlja tudi nego starejših na domu. Stiske ljudi, ki jih dnevno obiskuje, ji niso tuje, tudi sama jih je okusila, še po- sebej ko je leta 1990 ostala brez slu- žbe. Ker zaupa vase, ni vrgla puške v koruzo, pri Firisu se je usposobila za nego na domu. Njena velika želja je, da bi v delu, za katerega se je us- posobila in ga obvlada, našla stalno zaposlitev. Tudi zato, ker ji ljudje, h katerim dnevno prihaja, zelo zaupa- jo in jo imajo radi. "Najtežje pri mojem delu je, prila- gajati se ljudem. Kar veliko psiholo- ga mora biti v človeku. Pomembno pa je, da tudi ko imaš slab dan, tega ljudem, h katerim prihajaš, ne poka- žeš. Predvsem pa jih moraš spodbu- jati, da ne obupajo. Stiske ljudi so res velike, skušam jim pomagati po naj- boljših močeh tudi tako, da jim pri- nesem kruh ali kakšno drugo stvar, ki jo potrebujejo. Svoje delo rada op- ravljam, zato si želim, da bi v njem dobila stalno zaposlitev in tudi doča- kala upokojitev," je med drugim po- vedala Marija Simek. V kuhinjo ptujske bolnišnice pri- haja dnevno po obroke okrog 11.30 ure, ob 12. uri pa običajno krene na pot. Neko julijsko sredo smo šli z njo. Prejemniki kosil so se našemu vabilu za pogovor prijazno odzvali, nihče ni skrival stiske, čeprav jim je pogosto hudo. S. K. bi rad službo, da bi si lahko uredil življenje. Ker je brez službe in denarja, tudi ne more imeti sti- kov s hčerko. "Ker zanjo ne plaču- jem, nimam stikov. Če bi imel denar, bi ga iz srca rad dal, saj gre za moje- ga otroka. Moja edina želja je ponov- no dobiti stalno službo, imam 12 let delovne dobe. Ker sem samo navad- ni delavec, je za službo toliko težje," je o svoji življenjski usodi povedal S. K., ki tudi nima pravih sorodnikov, da bi se jim lahko zaupal. Lani je tr- gal grozdje, da si je nekaj zaslužil, tudi sedaj ga rešujejo občasna prilož- nostna dela. Zgodba M. E z dvema punčkama je je ena tistih, ki te ne morejo pusti- ti neprizadete. Čeprav je še zelo mla- da, stara je 27 let, je hudo zbolela. Njeno sonce sta šest- in devetletna punčka. Mlajša bo letos šla v malo šolo, starejša pa v tretji razred osno- vne šole. Sama si želi samo zdravja, za punčki pa lepo življenje. Ker za- radi bolezni ne more delati, prejema denarno pomoč centra v višini enajst tisoč tolarjev, otroški dodatki pa v družinski proračun prinesejo okrog trideset tisočakov. Dohodke partner- ja poberejo položnice, za dnevne po- trebe tako ostane 4-članski družini okrog 40 tisoč tolarjev. M.E je naj- prej pripadlo eno brezplačno kosilo na dan, od konca julija pa jim Marija vsak dan pripelje dve. Njenega vsa- kodnevnega prihoda se vedno naj- bolj razveselita živahni deklici, ki jo običajno počakata že na stopni- cah. Vprašanje zanjo je vedno enako: "Teta, kaj pa si nam danes prinesla?" Tretjega prejemnika brezplačnega kosila Š. H. tisto sredo ni bilo doma. Kljub temu na Marijo ni pozabil, pustil ji je kratko prijazno sporočilo, da je dobil priložnostno delo, da si bo nekaj zaslužil in to je tudi pome- nilo, da mora kosilo pustiti na obi- čajnem mestu. M. Ž. živi sam, ker ga je družina. ko je zbolel, zapustila, je povedal. Najbolj si želi družbe. Je invalidski upokojenec. Ob Mariji, ki mu pri- naša kosilo, v njegov dom prihaja tudi gospodinja v okviru gospodinj- ske pomoči na domu. S hrano, ki jo pripravljajo v kuhinji ptujske bolni- šnice, je zadovoljen. Zgodbe petega je ostala samo za naša ušesa; malodušje je odplahnilo še tisto malo zaupanja, ki ga je naj- prej imel do nas. Razveseljivo je, da so ljudje zado- voljni, da v svoji stiski niso ostali sami, da jim vendarle nekdo prislu- hne in da bo humanitarni projekt petih brazplačnih kosil že kmalu do- živel nadgradnjo. Kot je povedal di- rektor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin, bodo že kmalu brezplačno kosilo zagotovili še dvaj- setim, ki so po kriterijih centra naj- bolj potrebni pomoči. Projekt bodo uresničili s pomočjo Perutnininega gostinstva. Kosila bodo vozili v Oza- ro, dobili pa jih bodo tisti, ki že bivajo tam, tisti, ki prihajajo v dne- vni center, preostalih osem pa bodo še izbrali. Za javno kuhinjo pa se v mestni občini Ptuj še ne ogrevajo; za zdaj naj bi po besedah direktorja centra Mirana Kerina s temi kosili pokrili potrebe na tem območju. Vo- dja Perutnininega gostinstva Mar- jan Selinšek pa je povedal, da bodo več o tem projektu, ki ga želijo izpel- jati še z enim drugim podjetjem, lah- ko povedali v kratkem. MG Marija Šimek pred odhodom k svojim varovancem. Foto: MG Ptuj, najstarejše mesto v Slove- niji, obišče "veliko" turistov, ki si želijo malo miru, saj tukaj ni me- stnega vrveža in takšnih množic, ko so na primer v naši prestolnici in po drugih večjih mestih. Ogle- dujejo si predvsem grad, stari del Ptuja, vinsko klet, Terme Ptuj, do- minikanski in minoritski samos- tan, pa še kaj bi se našlo. V anketi sem jih povprašala, od kod so, kje so slišali za Ptuj in kako jim je tu- kaj všeč. Eva in Laci iz Madžarske "Sem sva prišla po naključju, saj sva iskala kamp v Mariboru, pa naju je pot naključno prinesla sem. Tre- nutno se odpravljava na grad, ogle- dala pa si bova še ostale znamenitosti Ptuja. Tu nama je zelo všeč, celo bolj kot doma pri nas na Madžarskem." Frid in Bakley iz Nemčije "Podatke o Sloveniji sva dobila na razstavišču Expo 2000 v Hannovru. Odločila sva se, da prideva v Slove- nijo za dva tedna, na Ptuju bova os- tala tri dni. Sposodila sva si kolesi, tako da sva si že ogledala okolico Or- moža in Jeruzalema. Podatke o Ptuju in okolici sva poiskala v turističnem uradu. Tudi nama se je Ptuj vtisnil v lep spomin." Jeroen in Pietemel iz Nizozem- ske "Iskala sva kamp v Mariboru, pa so naju napotili na Ptuj. V Sloveniji bova ostala tri tedne, saj nama je tu- kaj zelo všeč. Kupila sva si turistični vodič, odpravljava se na grad." Dorothy in Jan iz Švice "Sem sva pripotovala po naključ- ju, saj potujeva naokrog, pa sva se ustavila tukaj. Prebivava v kampu v Termah Ptuj. Tu nama je zelo všeč, kasneje se bova odpravila v Egipt." Lydia in Jessica iz Nizozemske "Sem sva prišli samo na ogled Ptu- ja, drugače pa prebivava v Veržeju preko izmenjave prijateljev. Tu nama je zelo všeč, zdaj se odpravljava na grad skupaj z najino skupino." Nadja Dobrijevic Foto: Ozren Blanuša Eva in Laci iz Madžarske Frid in Bakley iz Nemčije I Jeroen in Pieternel iz Nizozemske Dorothy in Jan iz Švice Lvdia in Jessica iz Nizozemske PTUJ / NOVA KNJIGA IVANA MEŠKA Leskovei v Halozah Ivan Meško je po knjigi Kop izdal novo knjigo z naslovom Le- skovec v Halozah 2000. Avtor je želel prikazati življenje in le- pote tega kraja v srednjih Halozah. Avtor pravi, da se ni mogoče zanašati na ustna izročila tako kot nekoč, ko so se prenašale iz roda v rod, saj je naš spomin preveč obremenjen z informacijami, ki nam jih vsiljujejo sredstva javnega obveščanja. Zato je vedno težje odkrivati zgodovinske resnice, če se ne moremo zanašati na pisne vire. Del današnje zgodovinske resnice je avtor zapisal v ome- njeni knjigi. Knjiga ima tudi slikovno prilogo: slikarja Viktora Goriča- na, ki je svojo mladost preživel v Leskovcu, Jana Oeltjena, ki je zrela leta preživel v Varejah in na Ptuju, in če hočemo prikazati umetniške stvaritve, ki so nastale v Halozah, ni mogoče obiti akademskega slikarja Albina Lugariča ter svetovnega mojstra fotografije Stojana Kerblerja. Na koncu knjige je prikazan še zemljevid leskovške krajevne skupno- sti. Knjigo je mogoče dobiti v trgovini Leska v Zgornjem Leskovcu in v knjigarni Bukvica na Ptuju. Predstavitev knjige Leskovec v Halozah 2000 je imel avtor v teh dneh v različnih krajih, predvsem v Halozah v občini Videm pri Ptuju. Av- torja Ivana x\ieška in knjigo pa bomo predstavili tudi v eni izmed pri- hodnjih številk Tednika. MS TEDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000 21 ŠTEVILČENJE IN REGISTRACIJA GOVEDI fTcif firiifcišci ukfcp rcjcGiii fii kai pptfošmkpm v zadnjih nel^aj letih smo bili priča nekaterim aferam, ki so bile bolj ali manj neposredno povezane s kmetijsko pri- delavo na območju Evropske unije. Če se spomnimo samo bolj odmevnih: v Avstriji so pred več kot desetletjem prido- bivali vino s pomočjo sredstva proti zamrzovanju; zadnjo odmevnejšo manipulacijo z živili živalskega izvora so od- krili v letošnjem letu v Italiji, povezano s pridobivanjem masla iz maščob, ki niso imele niti daljne povezave z mle- kom; pred tem smo doživeli biotinsko afero v Belgiji; de- vetdeseta leta pa je najbolj zaznamovalo odkritje bolezni goveda, posledice katere še vedno čutijo kmetje v mnogih evropskih državah. Govorimo seveda o bolezni BSE (bovi- na spongioformna encefalopatija), s popularnim imenom bolezen norih krav. Posledica vseh teh dogodkov je strah potrošnika pred novimi in novimi manipulacijami, ki so zdravju škodljive ali celo smrtno nevarne. V želji po večjem nadzoru iz- vora hrane smo v govedoreji in nasploh v živinoreji izkoristili možnost spremljanja porekla živa- li od rojstva do zakola in še nap- rej - do mize potrošnika. V času sodobne tehnologije je td postalo izvedljivo. Še pred desetletjem bi bili ti procesi nemogoči brez iz- datnega financiranja in zaposlo- vanja dodatnih ljudi. Ker je vse to potrebno plačati, bi s tem močno podražili končni izdelek. Danes nam to omogoča prisotnost infor- macijskih sistemov na vseh pod- ročjih našega življenja. V živinorejsko razvitih državah Evropske unije so privzeli eno- ten sistem označevanja govedi. To je sistem označevanja z ušesnimi znamkicami iz umetne mase v obe ušesi. S tem se izognemo zabrisa- nju izvora živali v primeru izgu- be znamkice. V kratkem času se izgubljena znamkica nadomesti z drugo. Ker obstaja le majhna mož- nost izgube obeh znamkic hkrati, si pri identifikaciji živali poma- gamo z drugo ušesno znamkico. Številke na znamkici so dovolj ve- like, da jih lahko preberemo tudi z večje razdalje. Celotna številka je izpisana s številkami, velikimi 8 mm, zadnje številke so ponov- ljene v velikosti 20 mm. V večini dežel je na ušesni znamkici do- dana tudi črtna koda za strojno odčitavanje označb živali v klav- nicah, ob osemenitvi, ob nakupu ali prodaji živali ipd. Poleg veterinarsko-sanitarnih razlogov za sledenje izvora in s tem označevanje živali je drugi pomemben vidik selekcija. Le v primeru, ko lahko žival pripišemo natančno določenim staršem, je možno pravilno oceniti plemen- sko vrednost očeta ali matere. Na večjem številu potomcev iz- računavamo plemenske vrednos- ti, zanesljiveje lahko ovrednotimo podatke. Samo z natančnim vode- njem porekla živali in s tem oceno plemenskih vrednosti lahko pri- čakujemo genetski napredek v na- slednji generaciji. Ta je ključ do boljše gospodarnost reje in s tem dobička na kmetiji, v končni fazi lahko pomeni tudi preživetje ali propad kmetije. Kot rejci sami veste, tudi v Slo- veniji sledimo evropskim tren- dom. Medeninaste označbe živali smo nadomestili z ušesnimi znam- kicami iz umetne mase že leta 1996. S tem korakom smo prehite- li marsikatero živinorejsko razvito evropsko državo. Kljub manjšim težavam ob uvajanju lahko danes trdimo, da ste tudi rejci sami opa- zili prednosti novega načina oz- načevanja živali in ga sprejeli. V letu 1999 je bila v Uradnem listu (Ur.list št. 86/99) objavljena Odredba o označevanju in regis- traciji govedi. V njej je predpisan način označevanja govedi v Slo- veniji in dokumenti, ki jih je po- trebno ob tem izpolniti. V okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano je bila ustanov- ljena Služba za identifikacijo in registracijo (SIR), kjer vodijo cen- tralni register govedi. Ta bo dos- topen vsem strokovnim službam (selekcijski, veterinarski, inšpek- cijski ipd.) za izvajanje njihovih del in nalog. Vsaka žival mora biti označena do 20. dneva starosti oz. prej, če zapusti kmetijo. Neozna- čena žival ne sme zapustiti kmeti- je. Živali bo lahko označeval rejec sam ali za to pooblastil pristojno selekcijsko ali veterinarsko služ- bo. Rejec je dolžan pristojno orga- nizacijo obvestiti o rojstvu, nabavi ali premikih svojih živali. V pri- meru nespoštovanja določil od- redbe so predvidene sankcije s strani države. Predviden datum, ko naj bi od- redba stopila v veljavo je bil 1. julij 2000. Kasneje je bil določen novi datum začetka veljavnosti odred- be, in sicer 1. januar 2001. Do ta- krat poteka označevanje govedi na do sedaj utečen način s strani slu- žbe za kontrolo in selekcijo, ki deluje pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo. Na odredbo o označevanju in registraciji govedi se do neke mere navezuje tudi uredba o finančnih intervencijah v kmetijstvu za leto 2000. Opozoril bi še posebej na spremembo pri kompenzacijskih plačilih za rejo živali pri sreds- tvih, ki so namenjena pitanju go- vedi. Prva sprememba je v tem. da se subvencije ne uveljavljajo za vso mlado pitano govedo kakor do sedaj (živali, zaklane do 1. juli- ja 2000), ampak le za bike in vole. Torej pitane telice niso upraviče- ne do subvencije ob zakolu. Do subvencije so po novem upraviče- ni tudi rejci z ravninskih predelov Slovenije in ne le rejci, ki pitajo govedo na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Druga, prav tako pomembna razlika je način vlaganja zahtevkov in pot- rebna dokumentacija ob vložitvi. Na zahtevku mora biti navedena ušesna številka posamezne živali, za katero rejec uveljavlja subven- cijo. Žival mora biti označena v skladu s predpisi najmanj dva me- seca pred dnevom zakola. Zah- tevku mora biti priložena kopija potrdila o označitvi živali (tako imenovan 'tetovirni list', ki vam ga napiše molzni kontrolor). Da bi si zagotovili sredstva, ki Vam pripadajo, rejcem svetujemo pravočasno označitev živali. Če pitate živali, ki ne izvirajo iz la- stne reje, poskusite doseči ozna- čitev živali že pri rejcu, kjer so rojene. Molzni kontrolorji bodo poskrbeli za označitev živali na kmetijah.*Prosil bi le, da jim da- ste nekaj dni časa, saj so zaposle- ni tudi z rednim delom. Če niste prepričani, kdo je molzni kontro- lor na vašem območju, se obrnite na strokovne službe pri Obdrav- skem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Poleg vseh razlogov za številče- nje živali, ki so bili navedeni v začetku sestavka, ne smemo po- zabiti še na en vidik, ki govori v prid temu ukrepu. Le če so vse živali, ki pridejo v klavnico, oz- načene, je možno spremljati izvor mesa do hladilnika v mesnici ali trgovini. Govedina, prirejena na slovenskih kmetijah, je prav go- tovo kakovostnejša kakor gove- dina neznanega izvora, ki jo trgo- vci in mesarji vsakodnevno vozijo v našo državo. Kupec potrebuje le zanesljivo informacijo o izvoru mesa, pa bo kaj kmalu ugotovil, kje najde najboljšo hrano in od kod ta izvira. S sledenjem izvora živali boste rejci zaščitili sebe in si zagotovili redno prodajo odlič- ne domače živine iz hleva. Daniel Skaza, univ. dipl. inž. zoot.. Služba za kontrolo in selekcijo pri OZVŽ Ptuj Pravilno označena žival PREliU SMO Javno pismo skupni občinski upravi Ptuj Odbor za zaščito kraja pred odlagališčem odpad- kov v vtirberškem gozdu je SOGLASNO SKLE- NIL, da ne odstopi od zahteve prenehanja raziskav in poziva skupno občinsko upravo Ptuj, da ustavi vse delovanje v zvezi s predvidenim odlagališčem odpadkov v vurberškem gozdu in se tako izogne nesmiselnemu trošenju finančnih sredstev. Odbor utemeljuje sklep s tem, da tudi če bi eventualne raziskave pokazale, da je odlagališče možno, bi vztrajal pri ohranitvi celovitosti in ne- okrnjenosti kulturno-pokrajinske in nenadomes- tljive naravne vrednote, kakršna je vurberški gozd in njegova okolica. Odločitev odbora in vse nje- gove javno obrazložene argumente, pa naj za koga zvenijo še tako populistično, demagoško in pa- tetično, v celoti podpirajo Zeleni Slovenije, Zele- na alternativa. Slovensko ekološko gibanje, Zveza društev za varstvo okolja in še veliko drugih. Od- bor je pripravljen problem odlagališča odpadkov v vurberškem gozdu tudi internacionalizirati. 73. člen ustave zadolžuje varovati naravne zna- menitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Zato odbor čudi in tudi skrbi, da izobraženi strokovnja- ki, ki bi si po preprosti logiki te ustavne zadolži- tve morali zavedati še toliko bolj, z nedorečenimi in zgolj tehnokratsko, to je brezčutno opredeljeni- mi ugotovitvami zavajajo občinsko oblastne orga- ne k nesodobnim, z ekologijo do kraja skreganimi in birokratsko utemeljenim odločitvam. Sklepu odbora v prid govori tudi obstoječa stro- kovna in znanstvena literatura, ki vurberški gozd obravnava z vseh ekoloških vidikov kot enkratno dragocenost, obenem pa daje podatke o tveganju vseh infrastrukturnih posegov na tem področju zaradi potresnih prelomnic, plazoviiosii terena, izjemnih virov vode in še drugega. Do kraja nes- prejemljivo pa je dejstvo, da bi bila zajeta v nepo- sredni 600-metrski pas v oddaljenosti 450 m.etrov od predvidenega odlagališča kot kulturni in nara- vni spomenik zaščitena lokacija vurberškega gra- du, cerkve in pomembnih arheoloških najdišč! Odbor se v polni meri zaveda, da so odpadki vseh vrst vse večji in tudi vseslovenski problem. Zato predlaga Skupni občinski upravi Ptuj in pri- čakuje, da bo v skladu z obstoječimi ekološkimi normami zastavila razreševanja problema odpad- kov v okviru celotnega območja severovzhodne Slovenije in se v sodelovanju z občinami Maribor in drugih večjih krajev odločala za sodobno rav- nanje z odpadki - od sortiranja preko predelave v uporabne surovine do termične obdelave preo- stanka odpadkov. Lokacije za sodobne tovarne predelovanja od- padkov so praviloma v industrijskih conah ob velikih naseljih, kjer nastaja pretežna večina ne samo gospodinjskih, ampak tudi odpadkov obrt- nih dejavnosti in industrije in kjer sta cestni in železniški promet že urejena, viri vode in energije pa dostopni. Sodobna evropska tehnologija za rav- nanje z odpadki že presega vse zakonsko zahteva- ne okoljevarstvene norme in take so prav gotovo tudi naprave, ki jih predlaga fakulteta za strojniš- tvo mariborske univerze. Ptuj bi ob pametne dogovorjenem sodelovanju vse štajerske regije s sodobnim pristopom k raz- reševanju problema odpadkov presegal trenutno kritične razmere v Sloveniji in ji bil vzpodbuden vzgled. Z zahtevo, da se v vse to odgovorno vklju- či tudi vsa industrija izdelkov, ki končajo kot od- padki, še zlasti pa industrija vseh vrst emabalaže in tudi trgovina kot njen prvi uporabnik, bi bila država prisiljena vse to področje zakonsko in tudi s finančno pomočjo urediti na učinkovit in evrop- ski način. Finančna sredstva niso največji problem. Pri državnem ekološkem skladu naj bi bilo na voljo 5 milijard tolarjev, z večinsko politično odločitvi- jo bi se vsaj začasno dalo prenesti na ministrstvo za okolje in prostor neporabljenih 35 milijard to- larjev ministrstva za obrambo, preden jih zapravi, kot je zapravilo 8 milijard za zgrešeno in nesmi- selno modernizacijo tanka T-55. Najrazličnejše evropske ustanove za take in še posebej za ekološke namene potrebna sredstva tako rekoč ponujajo. Odbor bi predlagano aktivnost skupne občin- ske uprave Ptuj za sodobno razreševanje problema odpadkov po vseh svojih močeh podprl, prepričan pa je, da bi bila deležna podpore in priznanja tudi vse slovenske javnosti. Odbor za zaščito kraja pred odlagališčem: predsednik Štefan Hari ^ PREJELI SMO Kitajska: zrcalo zahodne demokracije še nikoli ni bilo tako očitno kot danes, da kdor ima v rokah me- dije, ima tudi oblast. Dokaj svež primer te trditve je bil lanski na- pad zveze NATO na Jugoslavijo, kjer so bili poglavitni oz. prvi cilji raketiranja prav TV oddajniki in televizijske postaje, pri čemer je jasno, da je napadalec hotel doseči informiranost prebivalstva samo iz svojih virov oz. da se sliši samo njegova resnica. Žal ta medijska vojna poteka po celem svetu (za- enkrat brez raket) , privoščijo pa si jo lahko samo tisti, ki imajo tudi dovolj kapitala, da ljudem vcepljajo svojo resnico oz. intere- se. Lep primer tega je mnenje o Kitajski, predstavljani kot tiran, ki zatira svoje prebivalstvo in te- rorizira Tibet, hkrati pa se zamol- čijo dejstva, za katera se meni, da je bolje, da jih ljudje ne poznajo. Tako se ustvari izkrivljena podo- ba, ki počasi postane edini vidik informirancev o predmetu infor- miranja. Kako je to škodljivo, lahko vidimo tudi na primeru Mi- loševiča, ki se je iz tega marsikaj naučil in ustvaril medijsko bloka- do v Jugoslaviji ter s tem dosegel, da se v Srbiji sliši samo njegova "resnica". Nihče še ni obtožil Velike Bri- tanije zaradi uradne politike, ki je podpirala prodajo mamil in za- svojenosti na Kitajskem ter opij- ske vojne, ki jo je bila prisiljena Kitajska sprožiti proti "demo- kratični" Veliki Britaniji, da bi ustavila to morijo. Še danes je za- svojenost ljudi z opijem v Šang- haju grozovita, števila žrtev tega "demokratičnega dejanja" pa de- jansko ne ve nihče, je pa dejstvo, da je iz dneva v dan večje in je vsaj enako številu ubitih ali kako drugače prizadetih Tibetancev. Hkrati Kitajski ni nihče priznal dejstva, da je v zadnjih dvajsetih letih naredila skokovit napredek, pri čemer je iz države, ki se je ubadala z vsesplošno revčino in lakoto, napredovala v državo, ka- tere BDP narašča s stopnjo med 20 in 30% letno(!), kar pomeni, da bo država z milijardo prebivalci dosegla ameriški standard v dvaj- setih do tridesetih letih. Lansko leto si je TV Slovenija privoščila v oddaji Mednarodna obzorja izjavo, da je Kitajska v krizi, saj je bila gospodarska rast le 22%, pri čemer pa so pozabili povedati, da je v razvitih državah (kamor se bolj ali manj prišteva- mo tudi mi) kazalo gospodarske uspešnosti že 4-5-odstotna letna gospodarska rast. Nihče tudi ne opazi dvolične ameriške politike do Kitajske, ki je od sedemdesetih let dalje uva- jala v medsebojnih trgovinskih sporazumih s Kitajsko protekci- onistične ukrepe za svojo indu- strijo, pri čemer imam v mislih predvsem ameriško tobačno in- dustrijo, ki je dnevno posiljevala Kitajce s svojimi reklamami ter z zasvojenostjo od cigaret, pri čemer pa se je na ozemlju ZDA pričela drastična antitobačna kampanja. Ko so Kitajci hoteli doseči vsaj omejitev propagande tobačnih iz- delkov, je bila z ameriške strani zagrožena celo trgovinska bloka- da kitajskih izdelkov na ameriš- kem tržišču. Danes je Kitajska napredna in- dustrijska, in če hočete, tudi in- formacijska velesila, ki pričenja sama postavljati pogoje , pod ka- terimi bo sodelovala s svetom, kar so spoznali tudi v državah Evrop- ske zveze (na žalost pa ne naši po- litiki, saj smo se ob obisku g. Li Penga pošteno osramotili), kjer so pohiteli s sklepanjem medse- bojnih gospodarskih sporazumov. Tudi s strani ZDA je slišati vedno manj kritik, saj se ZDA obupno borijo, da bi ohranile in poglobile svoje gospodarske odnose s Kitaj- sko, to pa jim zaradi Evropejcev vedno manj uspeva. Gospodarski vpliv Kitajske seže tudi v Afriko ter na grozo Američanov tudi v Ju- žno Ameriko, kar je povzročilo po- spešeno širjenje NAFTE (North American Free Trade Agreement) v države srednje Amerike (Mehi- ka) ter pospešeno prilagajanje ju- žnoameriških držav za vključitev v NAFTO. Kar pa se tiče človekovih pravic in žrtev nekega sistema, je potre- bno pogledati na stvar iz širšega zornega kota, pri čemer mislim svobodo in varnost posameznika v neki skupnosti v vseh pogledih. To pa nosi tudi drugačno kalkula- cijo žrtev, ki jih neki sistem povz- roča. Tukaj se tudi ZDA nimajo s čim bahati pred Kitajsko, saj je v njej ogromno žrtev kriminala (po nekaterih podatkih se v ZDA zgodi vsako uro vsaj en umor), nedostopnosti zdravstvenih uslug za približno 10% prebivalcev so- cialnega dna ter pristranskega so- dnega sistema (od vseh na smrt obsojenih oseb v ZDA jih je kar cca 70% nebelcev, čeprav pred- stavljajo samo 30% prebivalstva). Seveda pa smo se o dvoličnosti ameriške politike lahko prepričali pred kratkim v dokumentarni od- daji o delovanju ameriških obve- ščevalnih služb, kjer je bilo jasno prikazano, da so ZDA iz politi- čnih interesov podpirale vojaške diktatorje v Srednji in Južni Ame- riki ter da jih v teh primerih šte- vilo žrtev in kršenje človekovih pravic ni prav nič motilo. Za konec bi še rad primerjal In- dijo in Kitajsko. O kršenju člove- kovih pravic v Indiji ni slišati ne duha ne sluha, čeprav smo samo iz delovanja matere Tereze izve- deli veliko o tem, kakšna revšči- na (tudi lakota) vlada v Indiji. Ampak Indija je "demokratična" parlamentarna država, ki pa ima veljaven kastni sistem(!), ki te že ob rostvu privilegira ali degradi- ra, odvisno pač od tega, v kateri kasti se rodiš. Kot pripadnik te kaste potem tudi umreš. Seveda je Indija na drugi strani država, ki ima vrhunsko informacijsko te- hnologijo (najboljši softveristi so Indijci), svojo vesoljsko industrijo (Indija je prva uporabila satelite v izobraževalne namene s ciljem izobraževanja svojih prebivalcev predvsem na nivoju osnovnega šolstva). Državi sta medsebojno primerljivi glede množice razli- čnih narodov , ki živijo tako v eni kot v drugi državi, kakor tudi števila prebivalstva (Indija je pred kratkim dosegla mili- jardo, pri čemer število hitro na- rašča, na Kitajskem pa se rast pri 1.200.000.000 prebivalcev umir- ja). O žrtvah kastnega sistema, neverjetni revščini in lakoti med prebivalci socialnega dna ter ne- moči pri vključevanju v družbo na podlagi posameznikovih spo- sobnosti pa nikomur nič. Indija je pač kapitalistična država, v kate- ri razvitih držav kršenje človeko- vih pravic ne moti. Seveda pa je pri celi stvari zanimivo tudi to, da si je Nobelov nagrajenec za mir in najvišji predstavnik Tibetan- cev Dalajlama izbral za svojo dru- go domovino prav Indijo. Prav tako kot s tibetanskimi za- stavami bi lahko Kitajce v Slo- veniji pozdravili tudi z zastavami Baskov, Korzičanov, Kataloncev, Severnih Ircev, Kurdov, Palestin- cev, koroških in beneških Slo- vencev ter drugih narodov in manjšin, ki bi lahko tudi marsi- kaj povedali o demokraciji zaho- dnega sveta, saj Kitajska ni edina, ki si je prilastila ozemlje drugega naroda, tudi evropska zgodovina je polna teh primerov, s to razli- ko, da nas v Evropi moti, če si ka- teri narod ali manjšina prizadeva za osamosvojitev, v primeru Tibe- ta pa se nam zdi lo samoumevno. Samo Lubec, Vičava 51, 2250 Ptuj 22 ZANIMIVOSTI, RSPORTAZE Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNIK TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 15. Mathv Phhu - 2 Pa vendarle: Machu Pichu je najbolj znana in najspek- takularnejša arheološka znamenitost na kontinentu, opi- sani Inka-trail pa najbolj množičen treking v vsej Južni Ameriki. Ta množičnost pomeni velik ekološki problem in uničevanje naravnega rezervata. Sicer pa je tako: o Machu Pichu se zelo malo ve, pa še tisto malo ni res. Vse so le predvidevanja. Odkrit je bil slučajno. Po pri- hodu Spancev v Cusco se je ve- čina inkovskih vodij skrivala po gorovju. Pri tem se največ- krat omenja kraj Vilcabamba, ne pa tudi Machu Pichu. Doma- či kmetje so zanj vedeli že prej. Uradno odkritje pa je zasluga ameriške ekspedicije z univer- ze Vale pod vodstvom Hirama Bingama. Ekspedicija je iskala omenjeno Vilcabambo in slu- čajno odkrila Machu Pichu. To je bilo 24. 7. 1911 ob pomoči enajstletnega domačega Indi- jančka. Mesto je bilo preraščeno z gozdom, vendar popolnoma nepoškodovano. Machu Pichu je edino mesto, ki ga Spanci niso nikoli našli. Vilcabambo so odkrili kasneje nekohko nižje. Nekateri znanstveniki meni- jo, da je mesto sicer predstavljalo svetišče in da je iz predinkov- skega obdobja. Večina se jih stri- nja, da je bilo svetišče, a meni, da je iz inkovskega časa, iz sre- de 15. st., saj najdbe in gradnja močno kažeta na vplive iz Cus- ca. Mesto je bilo poslikano, ven- dar tega danes ni videti. Na tem prostoru in v takšni višini je bilo narejeno, da bi bilo čim bli- že soncu. To naj bi potrjevalo tezo, da je bilo svetišče. Temu v prid priča tudi dejstvo, da so bila najdena le okostja žensk (80 odstotkov) in otrok. Vzroka za njihovo smrt, zakaj je bilo me- sto zapuščeno in kaj se je z njim zgodilo, ne ve nihče. Obstaja več teorij, nobena pa ni prep- ričljiva: prisotnost neke sedme sile (vojna), epidemija (našli le eno okostje ženske s sifilisom), smrt v skupinskem samomoru itd. Misli se, da so imele vstop v mesto le izbrane svetnice in ti- sti, ki so prinašali sporočila. V Machu Pichu niso najšli nobe- nih zlatih predmetov in drugih dragocenih zapuščin. Kljub utrujenosti se iz vse skupine le Scott, Elisabeth, Dann in jaz povzpnemo na sose- dnji vrh Huayna Pichu. Višin- ska razlika med Machu Pichom in Huayna Pichom je samo 300 m, vendar je pot skoraj navpič- na. Machu Pichu bi mi brez od- hoda na vrh Huayna Picha ostal v drugačnem spominu, kot je sedaj. Z vrha se razprostira iz- jemen pogled na okoliško go- rovje in na sam Machu Pichu. Tudi Inkom je najbrž služil za opazovanje. Prvič sem lahko vi- del pravo podobo mesta v obliki kondorja. Ta oblika je dodaten dokaz, da je bil Machu Pichu nekaj posebnega. Inki so častili samo tri živali kot božanstva: kačo za podzemni svet oz. za svet mrtvih, pumo za življenje na zemlji (oblika Cusca) in kot najvišjo obliko kondorja - ne- kaj, kar je nad vsem drugim (Machu Pichu). Iz Huayna Pic- ha je razvidno, da je bil Machu Pichu razdeljen na tri dele: na četrt s palačami (vidna fina ob- delava in gradnja), na četrt tem- pljev in na s praznim prostorom ločeno stanovanjsko četrt. Na koncu sva ostala le jaz in Dann ter se namesto z avtobu- som podala peš proti železniški postaji. Tudi ta pot je bila precej težavna, še posebej za tempo, ki sem ga imel. Hitel sem v stra- hu, da ne zamudim vlaka, saj se je že bližal večer. Med hojo nav- zdol mi je nekajkrat zdrsnilo, a na srečo pasti nisem imel kam. Po prihodu na postajo so ne- kateri poskakali v ledeno reko Urabambo. Medtem sem srečal Nemce iz skupine in si privoš- čil osvežitev druge vrste. Vlak, na katerega smo se ko- maj zrinili, je bil že na prvi po- gled odpaden, med vožnjo pa se je to spoznanje še poglobilo. Ve- čina je v gneči stala, meni pa se je nasmehnila sreča in sem dobil sedež. Moj bok je pošte- no stiskala zraven sedeča debela in neprijetno dišeča domačin- ka. Pritoževati se nisem imel komu, tak je bil ves vlak. Treking, ki ga nisem planiral, se je izkazal za enega vrhuncev potovanja. Pomagal mi je pri spoznavanju ljudi in sprejema- nju delčkov inkovske resnice. Vsekakor je bil več kot le na- vaden štiridneven izlet. Označil sem ga kot pot skozi čas, ki je bil nagrajen s prihodom v Mac- hu Pichu. Pot skozi čas bi lahko označil tudi celotno potovanje, saj se mi je razlika med časom, trenutkom in realnostjo zdela komaj zaznavna. Izgubljeno mesto je edini kraj, ki ga Španci nico nikoli odkrili Z vrha Huayna Pichu se vidi, da je Machu Pichu v obliki kon- dorja PREDSTAVLJAMO VAM PTUJSKE GLASBENIKE Adilo band Adijo Band sestavljata voka- list in kitarist Marko Medik in klaviaturist Miran Kova- čič. Kot komercialna skupi- na igrata že nekaj mesecev na privatnih zabavah, k so- delovanju pa povabita vča- sih tudi kakšnega tretjega člana. Čeprav je med njima kar nekaj let razlike (Mira- na se lahko starejši bralci spomnijo še iz časov, ko je nastopal pri ansamblu Pre- rod), imata zelo podobne poglede na zvrst glasbe, ki jo igrata. Marko Medik: "Z glasbo sem se začel ukvarjati že v tretjem razredu osnovne šole, ko me je oče vpisal k harmoniki, ki sem jo potem igral do sedmega raz- reda. Nato sem se sam začel uči- ti kitaro. Ta mi je postala zelo všeč. V četrtem letniku srednje šole sem se začel intenzivno ukvarjati s komercialno glasbo. Imeli smo skupino z imenom Trio Adijo, jaz pa sem včasih tudi, kot še zdaj, igral sam po raznih klubih in lokalih. Nato sva začela s kolegom nastopati na gostijah in sva posnela tudi skladbo Lizika, ne ga srat. Po- leg tega, da nastopava skupaj z Miranom, pa delam tudi glasbo za samostojen CD. Besedila, ki jih pišem, so bolj ali manj po- vezana z našo okolico in živ- ljenjem v njej. Najpogosteje se naslanjam na glavno problema- tiko - ljubezen in denar. Za glasbo sem se odločil, ker je to edino, kar lahko z vese- li ^m opravljam in sem v tem uspešen. Česarkoli drugega se lotim, mi ne gre prav dobro od rok. Katerokoli službo ali štu- dij sem poskušal, je bilo vse na- robe. Edino v glasbi je bilo vse vedno v najlepšem redu. Dan- danes mi je všeč, da so na Ptuju malo ugodnejši pogoji za mlade ročk skupine, vendar pa kar se povezave glasbe in turizma tiče, se nič ne dogaja." Miran Kovačič: "Moja glas- bena pot se je začela leta 1974. Kot najstnik sem bil član sku- pine Magma, v kateri smo igrali glasbo, za katero še naša oko- lica v tistih časih ni bila pri- pravljena. Nato smo se zaradi finančnih razlogov morali komercializirati in tako sva z bratom in basistom skupine Lačni Franc dve leti nastopali kot nekakšna prerojena Magma. Okrog leta 1978 smo prešli bolj v domače vode. Iz bivšega an- sambla Kivi in Magme je nas- tal ansambel Poljub. Čez čas sva z bratom odšla k Mladi poti, a sem jo po dveh letih zapustil in prešel k Prerodu, kjer se je zače- la moja najdaljša glasbena kari- era. Glasba, ki smo jo igrali, je bila nekaj posebnega. Na ptuj- skem festivalu nas sploh niso hoteli ocenjevati zaradi besedil in showa, ki smo ga naredili na odru. Na radiu Maribor niso hoteli vrteti naše skladbe Štef- ka Frajtonarca, ker se jim je zdel kvaren verz čriček prepev- le, Štefka pa zevle'. Kljub vsem nevšečnostim, ki so nas dole- tele, smo se držali svoje poti. Čez nekaj let smo osvojili zla- tega orfeja, posneli pet samos- tojnih kaset, cd ... Po približno dvajsetih letih nastopanja smo prišli v tista leta, ko se človek spremeni in ko več ne iščeš sa- mega sebe, tako je tudi Prerod razpadel. Po nekem času pa sem zopet začutil v sebi željo po igra- nju in nastopanju. Vedno bolj se sprašujem, ali sem v resnici sploh kdaj bil pravi narodnjak ali pa sem vedno imel dušo in srce v ročk glasbi. Ko sem sli- šal, da Marko išče partnerja, sem ga poklical in tako sva se začela pripravljati na nastope. Pri Marku mi je všeč, da je to- liko mlad in po svoje zelo zrelo razmišlja. Mislim, da ni eden ti- stih, ki jim gre samo za denar, ampak res igra z dušo in srcem. Na Ptuju pogrešam živo glasbo v Prešernovi ulici, saj se, kar se žive glasbe tiče, skoraj nič ne dogaja." V kratkem ima Adijo band namen narediti nekaj svojih skladb in jih promovirati na ra- dijskih postajah ter izdati CD. In vesela bosta vsake pomoči. Z njima lahko kontaktirate na tel. št.: 031 500 897 - Marko ali pa: 041 690 656 - Miran. Lahko pa se dogovorite tudi za nastop na kakšni zabavi. Ozren Blanuša S koroškimi Sloventi na Komeli Sredi letošnjega julija so člani slovenskega planinskega društva Edinost iz Pliberka organizirali že 21. tradicio- nalni pohod po poteh Domnove čete na Komelj. Pohoda, ki združuje spomin na dogodke med osvobodilno vojno s prijetno hojo po koroških planinah, se je tudi letos udele- žila množica planincev z obeh strani meje, med njimi tudi člani ptujskega planinskega društ\a. Čeprav do z gozdovi posejane Koroške še ne vodijo avtoceste, je vožnja iz Ptuja do "središča" slovenskega dela Koroške po za- dnjih rekonstrukcijah cest kar udobna in predvsem časovno hitra. Dobra poldruga ura vož- nje do mejnega prehoda Holmec mine brez večjih posebnosti in jutranji pogledi na jasno nebo nad Peco in Uršljo goro nas na- polnijo z optimizmom. Na slo- venski strani meje nas obmejni varnostni organi odpravijo z za- mahom roke, medtem ko avs- trijskega policaja zanima, kam smo namenjeni. "Na Komelj," je naš kratki in jedrnati odgo- vor, ki mu sledi pojasnilo moža "v zelenem". "Sedem kilometrov marša," nas skuša opozoriti ali celo prestrašiti očitno le udob- nih avtomobilskih sedežev va- jen avstrijski carinik. Glede na to, da so naše noge vajene tudi nekajkrat daljših razdalj, se po- slovimo z nasmehom in že nas pozdravi poletno obarvan Pli- berk. Letošnji pričetek pohoda so koroški planinci predvideli v vasi Čirkovče nedaleč od Ph- berka. Prikupna vasica, v kateri živijo pretežno Slovenci, je pri- jazno sprejemala nove in nove obiskovalce oziroma pohodni- ke, ki so se zbirali pred hišo predsednika SPD Edinost. Več kot 300 planincev je najprej pri- sluhnilo pozdravnemu nagovo- ru, nato pa so člani pihalnega orkestra iz Liboj planince in domačine razgreli s slovenski- mi melodijami in hoja navkre- ber se je začela. Pot nas je tokrat vodila po za- hodnih pobočjih Komelja proti vrhu, kjer stoji spomenik pad- lim borcem Domnove čete. Z jas sredi mogočnih koroških go- zdov so se pohodnikom odpira- li obširni pogledi na Podjuno in Peco, ki kraljuje nad vzhodnim delom Koroške. Za okrepčilo in boljše počutje na poti so koro- ški planinci pripravili domači prigrizek na eni od slovenskih kmetij, za osvežitev pa je poskr- bel vsak sam, saj so gozdovi prav v julijskih dneh tukaj nadvse obdarjeni z borovnicami, mali- nami in brusnicami. Na vrhu Komelja se je tudi letos zbrala množica pohodnikov ter se spo- mnila na Domnovo četo in dogodke izpred pol stoletja. Ne- daleč od vrha smo pohod zak- ljučili z družabnim srečanjem in planinskim rajanjem ter se po planinskih stezicah vrnili v dolino. Pohod, katerega temeljno spo- ročilo ostaja enako tudi v času, ki je koroškim Slovencem ne- koliko bolj naklonjen, je tudi letos pokazal, da podpora našim rojakom v zamejstvu ni upadla, temveč je prerasla v most, ki bo v bodoče omogočal prijatelj- ske stike med dvema sosednji- ma narodoma v skupni Evropi. Uroš Vldovič Na zaključku pohoda pri spomeniku Domnovi četi na Kome- TEDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000 lA KRATEK CAS 23i INFO - glasbene noviie! Dobra družba in glasba sta običajno razlaga za sprošče- no zabavo, ki je v teh poletnih dneh ne manjka in jo je po- trebno le poiskati. Nizozemska skupina VENGABOVS letos beleži že tri mega uspešnice: Kiss (When the Sun don't Shine), Schalala Laia in Uncle John From Jamaica. Kvartet se drži pregovora, da kuj železo, dokler je vroče, saj tudi tokrat v komadu CHEEKAH BOW BOW (THE COlVIPUTOR SONG) *** gojijo evropop ple- sni stil, ki mu je pridodan tudi računalniški prizvok regi glas- be. Ameriška skupina N'SYNC nastopa v postavi James Lan- ce, Joshua Chasez, Joseph Fatune, Chris Kirkpatrick in Justin Timberiake. Pet pojočih in plešočih fantov je samo v ZDA v petih mesecih prodalo več kot osem milijonov kopij albuma No Strings Attached in glasbena založba Jive si mane roke. N'SYNC ostajajo najstniški idoli s skladbo THIS I PROMISE YOU ****, ki je čista pop balada s pravljičnim besedilom. Britanska najstnica LOLLV je v letu 1999 osvojila domače poslušalce s priredbo hita Viva La Radio in je bila nazadnje na lestvici v juniju s komadom Per Siempre Amore (Forever in Love). LOLLV je ime, ki si ga velja zapomniti, saj je pevka v formi v izjemni pop/rock klasiki GIRLS JUST WANNA HAVE FUN ****, ki pa v originalni izvedbi pevke Cindy Lauper zveni precej boljše. Britanska zasedba JAMIROOUAI je do sedaj posnela štiri studijske albume z naslovi Emergancy on Planet Earth, Re- turn of the Space Cowboy, Travelling VVithout Moving in Synkronized. Kvartet ponovno eksperimentira v izzivalni me- šanici funkyja, jazza in računalniških plesnih sekvenc v koma- du EVERYBODY'S GOING TO THE MOON ***. Pravo ime ameriškega pevca Becka je Beck Hansen in se je rodil 8. julija 1970. BECK ostaja posebnež tudi v novi kon- traverzni pesmi NICOTINE & GRAVY ***, ki jo najdete na nje- govem lanskem albumu Midnight Vultures. švedski pevec EAGLE EVE CHERRV je letos blestel s ko- madom Are you Stili Have Fun, ki ga je snel z zgoščenke Li- ving in the Present Future. Talentirani rocker je tokrat v pesmi LONG WAV AROUND *** zraven ročka povzel še nekaj r&B ri- tmov; v tej pesmi vokalno sodeluje tudi pevka Neneh Cherry. BRIAN SETZER ORCHESTRA je orkester, ki v ZDA igra v živo na velikih državnih in zabavnih prireditvah. Z albuma Val- voom orkester navdušuje ljubitelje svving plesne glasbe s pri- redbo klasike GETTIN' IN THE MOOD ****, ki v originalu pripada velikemu mojstru Glennu Milierju. Britanska skupina Al je prišla na glasbeno sceno s skladbo Summertime of Our Lives in bila doma popularna maja z ba- ladao Like a Rose. Al je še en najstniški projekt iz produkci- je PWL, ki je naredil bledo pop verzijo hita TAKE ON ME *** skupine A-ha. DONNA SUMMER je bila pred leti kraljica disco glasbe in je zaslovela s komadom Love to Love you Baby (gre za 17-minutni remiksiran hit, ki vsebuje erotično vzdihovanje). Gospa SUMMER pa preseneča s svežo prijetno popevko THE POVVEROFONE ****. Soul in r&b glasba je neverjetno popularna v ZDA in tudi jaz vam predstavljam nekaj novosti iz teh glasbenih zvrsti: Treat Her Like a Lady - JOE, Bag Lady - ERVKAH BADU, Summer Rain - CARL THOMAS, Corning Back Home - BEBE & BRIAN McKNIGHT & JOE, Callin'me - LIL ZANE & 112, Puli Over - TRINA, Can't Go for That - TAMIA, Čase of the Ex - MVA, Vour Child - MARV J.BLIGE, Dance Tonight - LUCKV PEARL ... David Breznik Mladi dopisniki NARAVOSLOVNI DAN v ponedeljek, 12. junija, smo imeli krajši naravoslovni dan v Jezerih. Zjutraj smo se zbrali v šoli. S kolesi smo se odpravili na pot po Bišu proti Jezerom. V nahrbtniku smo imeli beležke, nekateri pa daljnoglede. Prišla sta ornitologa Damijan Danac in Luka Božič. Po krajšem uvo- du smo najprej opazili rjavega srakoperja. S teleskopom smo si ga natančno ogledali. Nato smo šli v sadovnjak s starimi dre- vesi, kjer živijo ptice duplarice. Videli smo lahko detla. Na robu hiše je sedela bela pastirička. Opazovali smo škorce, lastovi- co, goloba grivarja. Videli smo tudi samca in samičko race mla- karice. Prepoznavali smo ptice tudi po oglašanju. Slišali smo škorce, ščinkavca, divjo grlico, detla in sive čaplje. Za nekaj trenutkov se nam je prikazala srna. S travnika smo opazovali gne- zdišče sivih čapelj. V Jezerih je največje gnezišče sivih čapelj v Sloveniji. Letos smo našteli 130 gnezd. V gnezdih so bile le mla- de sive čaplje. Opazili smo, kako je stara caplja prinesla mladi- čem hrano. Nekaj jih je v tem času priletelo in nekaj odletelo. Ornitologa sta nam povedala, da so odkrili novo kolonijo sivih čapelj v Domžalah pri Ljublja- ni. Gnezdijo na smrekah, kar je zelo zanimivo. Tam gnezdi 130 parov. Hitro sta minili dve uri in morali smo se vrniti v šolo. Za- hvalili smo se ornitologoma in se poslovili. Uživali smo v nju- ni družbi. Upamo, da se bomo še kdaj srečali. Tanja Potrč in Sabina Her- ga, 4.razred, OS Trnovska vas UGANKA Siva barva se ji poda, dolg rumen kljun ima. Dolge elegantne noge se vode ne boje. Vidi rada dosti sveta, zato se klati sem in tja. Aleksandra Fras, 4. razred,. OS Trnovska vas BABIČINA ŽIVUENJSKA ZGODBA "V mojih otroških letih smo otroci z velikim veseljem priča- kovali sv. Miklavža. Ker so bili takrat težki časi in smo bili rev- ni, nismo poznali drugih daril in obdarovanj. Zato je bil sv. Mi- klavž tako pomemben svetnik, ker nam je prinesel skromna da- rila. Večere pred miklavževim smo namenili molitvi, da smo se še naučili moliti. Ko je prišel Miklavžev večer, smo bih otro- ci že vsi nestrpni in komaj smo čakali, kaj nam bo prinesel. Po- zno v noč smo zaslišali močan glas verige. Takrat so prihajali Miklavži. Ata so stopili k vra- tom in v hišo spustili samo Mi- klavža. Vrata pa so držali, da ni mogel noter parkelj, ki je zu- naj ropotal z verigo. Otroci smo morali lepo po vrsti zmoliti ti- sto , kar je bil kateri zmožen. Prišel je najsrečnejši trenutek, ko nam je Miklavž dal darilo. To je bila velika papirnata vreč- ka, imenovana pakl. V njem so bila skromna darila: kaj za oble- či, lectovi miklavži, rožiči, fige in kakšen bonbonček. Mama pa so dobili za vse nas veliko brez- ovo šibo. Sv. Miklavž je bil ob- lečen v belo ogrinjalo. Na glavi je imel veliko belo kapo, na ka- teri je bil narisan rdeči križ. V rokah je imel velik cekar. Par- klja nismo nikoli videli, ker ni- smo nikoli šli iz hiše. To je bilo veselo miklavževanje. Prišlo je tudi tako leto, ko nas sv. Miklavž ni obiskal. Takrat smo nastavili očiščen čevelj na okno in nam je dal Miklavž kar mimogrede kaj noter, ko smo mi že spali. Takrat je bilo veselje zjutraj. V mojih otroških letih je bil za miklavževo navadno sneg. Zato so nam starši pripo- vedovali, da se Miklavž pripel- je iz mariborske škofije s sanmi, katere vlečejo jeleni. Spraševali smo, če se pripeljejo na dvo- rišče. Starši so rekli, da jeleni ne smejo na dvorišče, da mora- ta Miklavž in parkelj priti na dvorišče peš. Jeleni s furmanom ju čakajo na cesti. Govorili so nam, da nas bodo, če ne bomo pridni, vzeli parklji. Praznik sv. Miklavž je bil naj- večji in najsrečnejši dan, ki se nam je vtisnil v srce in se ga še danes radi spominajmo," mi je pripovedovala moja babica. Maša Krajnc, 6. a, OŠ Kidričevo JAZ PREDSEDNICA EVROPE Zanimivo. Na vrhu so se zme- nili, da bo nov vodja Evrope ženskega spola. Razpisane so bile volitve z geslom "Jaz pred- sednica Evrope". Ker sem zaradi svoje pridno- sti pa seveda tudi zaradi sreče bila precej na vrhu politike, so mi kolegi in prijatelji prigovar- jali, da naj se prijavim na razpis Jaz predsednica Evrope. Prija- vila sem se. In veste, kako so potekale volitve? Ko je čas za prijavo potekel, smo morale kandidatke kot prvo nalogo rešiti tole: predstaviti Evropo in to zelo živo in za- nimivo. Vseh kandidatk nas je bilo 12. Prva je na vprašanje od- govarjala gospa Majda. Bila je prva dama. A ko je kandidatka Majda govorila, se mi je zdelo, da je jecljala. Povedala je nekaj skopih besed, nato pa utihnila in zbežala iz dvorane. Enako se je dogajalo vse do šeste kandi- datke, šesta pa je bila zelo mod- ra. Kar ustrašila sem se. Vedela je čisto vse. Sedma, osma in de- veta "tekmovalka" niso bile pre- več duhovite. Delovale so bolj skromno in nesamozavestno. Ta čas, ko je deseto in enajsto kan- didatko minister spraševal, sem sanjarila, kaj bom vse naredila, če bo na volitvah na plakatih Jaz predsednica Evrope moja slika. Kmalu sem zaslišala ministrov glas, ki je klical moje ime. "Na vrsti si"! je vzkliknil. Po- stavljal mi je vprašanja in na vsa sem odgovorila pravilno, a vse- eno sem imela zmedene občut- ke. Ko so se ministri posvetova- li, kdo od kandidatk gre v ožji izbor, smo se kandidatke, ki nismo pobegnile z odra, po- govarjale, kaj bomo delale, ko postane ena izmed nas pred- sednica Evrope. Takrat pa mi- nister vzklikne: "Naprej so se uvrstile kandidatke s številko šest, osem, deset in dvanajst." Izbrane smo bile zelo vesele. Začutila sem, da imam možnost postati predsednica Evrope. Na- slednja vprašanja, ki so nam še sledila, so bila težka in odlo- čilna. Končno so se vsa mučna vprašanja končala, me pa smo si oddahnile. Ministri so še klepetali o novi predsednici. Vse kandida- tke smo bile zelo živčne. Čez petnajst minut se je minister dvignil s sedeža in imel dolgo "pridigo". Zaigrala je himna in minister je svečano izjavil: "Jaz predsednica Evrope je postala kandidatka s številko 12." V uše- sih mi je odmevala številka 12, a jaz nisem verjela resničnosti. Šele čez čas sem se zavedala, da bodo čez dve uri že razobešali plakate, na katerih bo pisalo: Jaz predsednica Evrope; ob tem plakatu pa moja slika. Tjaša Marinič, 6. b, OŠ Velika Nedelja STOPILA SEM NA POLŽA Bilo je nekega poletnega po- poldneva. Z mamico sva se od- peljali k dedku na Hajdino. Odšli smo na vrt, kjer smo se ohladili v prijetni senci. Jaz sem bosa tekala po zelenici sem ter tja. Mamica mi je govorila: "Mojca, obuj natikače!" Jaz se zanjo sploh nisem zmenila. Še kar naprej sem bosa delala pre- vale in premete. Naenkrat pa sem stopila na nekaj mehkega in sluzastega. Pod seboj sem za- gledala polža. Začela sem na vso moč kričati. In ker nisem neha- la kričati, je k meni stopila ma- mica in mi rekla: "Mojca, nehaj kričati, saj tukaj ni nobenega polža!" Skupaj sva ga iskali, ker ga pa nisva našli, mi mami ni verjela niti besedice. Ko sva pri- šli domov, sem hitro stekla v kad, da bi se znebila tega gro- znega občutka. V kopalnici pa sem spet divje zakričala in pre- strašila domače. Med prsti sem zagledala polžev rogec. Ko pa je tudi mami zagledala ta prizor, mi je končno verjela. Ta grozni občutek mi je ostal še kakšen dan v spominu, po- tem pa sem na ta dogodek že skoraj pozabila. Mojca Ljubeč, 6. a, OS Kidričevo MUC TOMI Tomija mi je dala babica. Rad je lovil miši. Rad je šel na po- tep. Potem sem ga poklical. Pri- šel je domov. Matjaž, l.b, OS Kidričevo 1. Life is a Rollercoaster - RONAN KEATING 2. We Wili Rocl< you - FIVE 3. Lefs Get Loud - JENNIFER LOPEZ 4. Lucky - BRITNEV SPEARS 5. Breathless - THE CORRS 6. Doesn't Really IVIatter - JANET JACKSON 7. Ročk DJ - ROBBIE VVILLIAMS 8. The One - BACKSTREET BOYS 9. Around the World - ATC 10. Im Outa Love - ANASTACIA Lujzek Dober den vsoki den! Gnes pa sen jezen, žalosten, besen kak ris in ranjeni v dušo. Kak sigurno že vete. Je nekaj vur pred otvoritvijo zgorela Puhova cimprača in mali muzej v njeni notranjščini. Vsi so prepričani, da gre za požigalca, najbrž celo istega, ki je pred por leti že vujžga storo hišo, namejeno za Puhov muzej. Lidje smo pač zverine, ki uničuvlejo same sebe in svojo kulturno dediščino. Meni to ne gre v mojo buta- sto glavo. Kaj bo meja od požiga tisti, ki je vniča delo dostih dobrih ljudi, dnar, zgo- dovino in nareda sramoto ne samo občanom občine Jur- šinci, pač pa tudi vsej Slove- niji? Ko so prišli na požarišče tudi predstavniki Puhove fab- rike iz avstrijskega Grodca, neso mogli dojeti, da se je to sploh zgodlo. Avstrijci so prvi prispevali zaenkrat še bolj simbolični znesek šilingov in oblubli, da bodo pomagali, tak ke bo drugo leto na pogorišči storega stal novi, še vejkši Puhov muzej. Solidar- nost z občino Juršinci injenim županom Lujzom Kaučičom so v nedelo na občinskem pra- zniki obečali tudi župani sose- djih občin in drugi zbrani. Prleška trma in solidarnost pač ne poznata meja. In prav je tak! Gremo dale, da bomo nekam prišli. Srit za šritom ali kak bi se reklo korak za korakom. Pa nemo prišli daleč ,saj de nas na Suhem bregi pret suša vzela. Trova se siši, jabolka prisilno zorijo, grozdje v gorici je čista vporjeno, koruza zvija liste kak kača,jorek v dolini ja suhi, mlake so čista brez vode, žabe pa na dopusti. Groza, vam rečem. Zaj mamo na našem bregi več vina kak vode, pa tudi vino se prehitro "vleče" in so v polovjokih še samo vinske sence. Poslanci in vloda so hvala bogi naspul na dopusti. Bli- žajo se volitve in že se prip- rovla ogenj za volilni gulož. Vsaka stranka ho mela svo- jega, keri bo boljši, bomo še vidli, če ne bomo slepi. Tak, pa smo na kunci. Nega več papira, pa tudi Mica že zove k obedi. Pa dober tek (rrm zovec v breg). Vaš LUJZEK ŠPORTNI POGOVOR Z NASTJO ČEHOM "Maribor Pivovarna laško bo poM¥m državni prvaki Nogomet je v majhni Sloveniji v zadnjem letu dni doživel veliko lepih trenutkov. O tem je bilo in seveda še bo veliko napisanega. Niti neuspeh Maribora Pivovarne Laško v kva- liflkacijah za evropsko ligo prvakov ni skalil tega mnenja. Mariborčani so bili zelo blizu, vendar niso postavili pike na i, kot so si želeli. Proti moldavskemu predstavniku Zim- bruju so na prvem srečanju izgubili z 2:0 in na povratnem lovili to prednost. Pričeli so zelo dobro, saj je Nastja Čeh, nekdanji igralec ptujske Drave in kratek čas ljubljanske Olimpije, hitro dosegel vodeči zadetek za Mariborčane, vendar pa jim do konca srečanja ni uspelo nadoknaditi prednosti gostov. Nastja spada med najboljše no- gometaše v slovenski nogometni ligi in je pred prvenstvenim sre- čanja Maribora z ekipo ajdov- skega Primorja dobil priznanje mariborskega Večera kot najbo- ljši igralec v prvi slovenski nogo- metni ligi s trinajstimi točkami prednosti pred drugim. Velike mojstrovine in dobre igre nogo- metnega virtuoza niso ostale ne- opazne v slovenskem nogometu. Nekaj malega njegovega proste- ga časa smo izkoristili tudi mi za pogovor z njim. TEDNIK: Kako ste se po vrni- tvi v iz Ljubljane ponovno vži- veli v dresu "vijoličastih", kjer ste že nastopali? "Mislim, da ni bilo nobenih težav z mojo vrnitvijo. Igralci so me sprejeli tako, kot sem si želel - zelo dobro in korektno. Prav tako je bilo z upravo, na čelu z Jožetom Jagodnikom. Z občin- stvom je bilo nekaj malega te- žav na srečanju sredi novembra v Rušah. Takrat sem imel pono- vno prvi nastop za Maribor PL in mislim, da me je takratni tre- ner Bojan Prašnikar dal v igro v 55. minuti in me zamenjal v osemdeseti minuti. Takrat je bilo malo bučno. Ljudje so se namreč smejali, malce norčevali itd. No, potem se je vse to poleglo. Spo- mladanski del prvenstva v lan- ski sezoni sem pričel nekoliko slabše, nato pa se je forma sto- pnjevala in sem ta del odigral na dobrem nivoju." TEDNIK: Maribor PL je osvo- jil naslov prvaka z rekordnim številom točk prednosti pred drugouvrščeno Gorico. Ste tako veliko prednost pričakovali? "Ne, nismo. Pred kratkim je bila podobna kriza, kot se je po- javila sedaj. Govorim seveda o rezultatski krizi, saj drugih pro- blemov ni bilo. Ko smo pričeli zmagovati, ko smo dobili pono- vno samozavest, je bilo ponovno vse v redu. Devetnajst točk pre- dnosti pred drugouvrščeno eki- po pa ni nihče pričakoval." TEDNIK: Kako ste igralci do- življali menjavo trenerja Bo- jana Prašnikarja z Matjažem Kekom? "Rekel bi, da to ni stvar nas igralcev. Naše je, da prihajamo na treninge in treniramo ter se- veda svoje pokažemo na igrišču. To se od nas pričakuje, saj smo zato na koncu koncev tudi pla- čani. Vzdušje pa je bilo prej in je sedaj na zelo dobrem nivoju." TEDNIK: Na srečanju z mol- davskim Zimbrujem ste hitro dosegli zadetek. Kaj ste razmi- šljali ob tem? "Pred tekmo smo bili prepri- čani, da bomo zaostanek nadok- nadili. Cel teden sem razmišljal o tem srečanju. Enostavno sanjal sem o tej tekmi in vedno sem sa- njal o dobrih rezultatih. Glede motivacije ni bilo nobenega pro- blema. Igralci smo bili prepriča- ni, da lahko to nadoknadimo in jim damo več zadetkov, kot so oni dali nam na svojem igrišču. Glede hitrega vodstva pa bi de- jal, da se je vse pričelo tako, kot smo si lahko samo želeli. Ko sem dosegel zadetek, sem mislil, da jih bomo dali veliko oziroma "za- sipali" njihovo mrežo, kar bi se moralo zgodili glede na priložno- sti, ki smo jih imeli na srečanju. Naj govorijo, kar hočejo, vendar je bilo veliko ljudi, ki so bili real- ni in so videli, da nam je na kon- cu res zmanjkalo športne sreče." TEDNIK: Ko ste igrali v Mol- daviji, se je veliko govorilo o slabih pogojih, ki ste jih imeli vi nogometaši. Kaj je po Vašem mnenju krivo, da ste izgubili z dvema zadetkoma zaostanka? "Rekel bi, da nas spremlja neka nogometna bolezen, ki se ji reče neučinkovitost. Enostavno tež- ko "zabijemo gole" in to iz naj- bolj idealnih priložnosti, ki jih tudi na gostovanju v Moldaviji ni manjkalo. Če bi se pa vrnil na to, kako je bilo v Moldaviji, pa mislim, da je sploh brez zveze, da govorim o tem, kako smo po- tovali na trening po štiridesetih stopinjah v slabem avtobusu, ki je bil v razpadanju. Eno uro smo potovali po vročini in bili izmu- čeni. Ko smo prišli v slačilnico, smo bili še slabše volje. To je bila prava katastrofa, saj je smrdelo, voda smrdi tako, kot pri nas ne smrdi greznica. Potem še smrd- ljiv hotel, pa ščurki. Enostavno povedano: katastrofa." TEDNIK: Letošnja evropska sezona je končana. Z zmago v Kopru bi lahko rekli, da ste se pobrali. "Glave smo strnili že pred Zim- brujem, vendar ni uspelo. Po te- kmi smo bili zelo razočarani. Na licih nekaterih igralcev je bilo videti tudi solze. Dan, dva smo potrebovali, da smo prišli k sebi. V Kopru smo pričeli srečanje na- padalno in mislim, da dobro. Imeli smo priložnosti, med dru- gim pa zastreljali enajstmetro- vko. Zmaga v Kopru je bila srečna, vendar na koncu povsem zaslužena, saj smo res zgrešili veliko priložnosti." TEDNIK: V novo prvenstvo je dobro startala Olimpija in nanizala tri zmage, Maribor PL nekoliko zaostaja. Ali se kaj ob- remenjujete z dobrimi igrami Ljubljančanov, ki jih vodi vaš nekdanji trener Bojan Prašni- kar? "S tem se sploh ne obremen- jujemo. Mi moramo zmagovati svoje tekme. S tem bo tudi liga zanimivejša, saj je bilo v lanski sezoni že sedem, osem krogov pred koncem jasno, da smo dr- žavni prvaki. Sicer pa si sloven- ski nogomet zasluži, da so tekme zanimivejše. Olimpiji želim, da bi tekme zmagovala, saj bi po- tem bilo prvenstvo zanimivo, da se res "udarimo" v Mariboru in Ljubljani in da bi to bili tisti pravi derbiji. Prepričan pa sem, da imamo boljšo ekipo." TEDNIK: Koga vi pričakuje- te, da bi se lahko vmešal v bor- bo za naslov državnega prvaka, poleg vas seveda? "Mislim, da so zraven nas še Gorica, Olimpija, pa velenjski Rudar. Sam pa bi dejal še enkrat, da sem prepričan, da bomo po- novno osvojili naslov državnega prvaka!" TEDNIK: Ali imate občutek, da Maribor PL pripravlja eki- po že za naslednje tekmovanje v evropskih pokalih? "Seveda imam takšen občutek. Pripeljali so nekaj igralcev, ven- dar se je težko takoj adaptirati v ekipo. Po vrnitvi Djuranoviča in potem Balajiča, ki odhaja na operacijo, bo to ekipa, ki bo spo- sobna za evropska tekmovanja." TEDNIK: Skorajda v vsaki ekipi se pojavljajo kakšna tre- nja med igralci. Kako je to pri Maribor PL? "Maribor je v primerjavi z dru- gimi veliki klub in teh stvari tukaj ni. Ekipa smo takrat, ko zmagujemo, in tudi takrat, ko izgubljamo." TEDNIK: Vi spadate po oce- ni nogometnih strokovnjakov med najboljše igralce v sloven- ski nogometni ligi. Ali razmiš- ljate kaj o tujini? "Zaenkrat konkretnih ponudb iz klubov, ki bi se zanimali zame, ni bilo. Nekaj stvari je napihnil Tone Hrovatič v zvezi z italijan- skim Udinessejem, pa stvar ni bila takšna, kot se je govorilo. No, bili so nekateri klubi, ko smo igrali z Ajaxom, imel sem njiho- vo ponudbo, da bi odšel v njihov kamp za nekaj dni. Pa to zdaj ni pomembno. Prizadevam si, da se mi bo z dobrimi igrami v Mari- boru in morda - pa res morda - ob vpoklicu v slovensko repre- zentanco rejting nekoliko dvig- nil. Normalno pa je, da si želim igrati v Evropi, da si ustvarim življenje za naprej. Če pa govori- va o tem, katera liga oziroma no- gomet mi je najbolj simpatičen, bi dejal, da je moj tip Španija." TEDNIK: Vaša nekdanja soi- gralca Marko Kmetec in Franci Fridl igrata sedaj za ljubljansko Olimpijo, ki naj bi bila vaš kon- kurent v borbi za naslov prva- ka. Ali se s tem kaj spreminja v vaših odnosih? "Konkurenca sedaj sploh ni pomembna. Z Markom in Fran- cijem se slišimo skorajda vsak dan in pokomentiramo nekatere stvari in konkurenčnost ne more razdreti prijateljstva. Nasprotno, še bolj ga utrjujemo. Želim jima vse najboljše v karieri in mislim, da onadva meni tudi." TEDNIK: Družina Čeh je no- gometno obarvana. Oče je bil nogometaš, brat igra za Alumi- nij. Kako pa poteka dan oziro- ma čas, ko ste skupaj? "Seveda je lepo biti skupaj. Včasih pokomentiramo kaj o no- gometu, drugače pa si želim, da je tega manj, saj je nogomet vsak dan moj sopotnik. Delamo čisto normalne stvari. Če pa imam kaj prostega časa, ga preživim s svo- jim dekletom Sandro." TEDNIK: In Vaše mišljenje o ptujskem nogometu, o klubu, kjer ste pričeli svojo zvezdno nogometno pot in ki se je po nekaj letih ponovno preselil v nižji rang tekmovanja? "Želim jim, da bi čim hitreje prišli na višjo raven in se vrnili v drugoligaško konkurenco - mo- goče kdaj v prvoligaško. Izkori- stil bi to priložnost ter pozval pomembne ljudi na Ptuju, da priskočijo na pomoč ptujskemu nogometu." Tekst in foto: Danilo Klajnšek Šola tenisa v Kidriievem Teniški center Kidričevo se je odločil, da bo organiziral teniški tečaj za mlade. S tem je zadel v polno, saj je za ta šport veliko zanimanja. Šola tenisa poteka enkrat te- densko od aprila do oktobra in traja po dve uri. Vadba poteka po skupinah, v kateri je po šest mladih bodočih tenisačev. Os- novni cilj je, da se naučijo čim pravilneje igrati tenis, si razvi- jejo motorike itd. Najvažnejše pa je druženje in gibanje. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Ena izmed skupin tečajnikov z vaditeljem Markom Miheličem NOČNI TURNIR Teniški center Kidričevo prireja turnir v tenisu kot prvenstvo območja bivše ob- čine Ptuj. Ta bo od 31. 8. do 3. 9. vsak dan od 17. do 24 ure. Igrali bodo v dveh ka- tegorijah - do 35 in nad 35 let. Prijavnina znaša 1000,00 tolarjev. Prijaviti se je mo- žno pri Marku Miheliču (GSM 041 684-911) in Du- šanu Majcenoviču (796-967) do žrebanja, ki bo 31. avgu- sta ob 16. uri. KUNG FU Uspešni Ptuiiani Tekmovalci ptujskega kung- fu kluba so bili v zadnjem času zelo aktivni in se udeleževali raznih turnirjev in tekem za svetovni pokal. Zanimanje za ta šport je vedno večje. O tem priča podatek, da je vedno več nastopajočih, da so dvorane vedno nabito polne, saj si ljudje želijo videti na delu prave mojstre. Normalno pa je, da so se tekmovalci za ta tekmovanja dobro pripravili. V italijanski Perugi je na te- kmi za svetovni pokal nastopi- lo več kot osemsto tekmovalcev. Na njem je nastopil tudi Marko Pečovnik in zmagal v kategori- ji do 91 kilogramov. Na svojem zmagovitem pohodu je prema- gal štiri tekmovalce. Uspešna pa sta bila tudi Dani Marhold v kategoriji do 85 kilogramov in Damir Hasanagič /do 75 kilogramov/, ki je osvojil tretje mesto. Marko Pečovnik pa je uspeš- no nastopil tudi v Ziirichu, kjer je s k.o. v 3. rundi premagal do- mačega tekmovalca in navdušil občinstvo. Vlatko Nikolov, tudi tekmovalec ptujskega kluba, je uspešno nastopil v profeisional- nem dvoboju v Splitu, kjer se je pomeril z evropskim prvakom Ivico Tekičem iz Hrvaške. Po šestih rundah borbe so sodniki zmago s preglasovanjem dode- lili domačemu tekmovalcu. Tekst in foto: Danilo Kltijnšek Marko Pečovnik/desno/ s trenerjem Milanom Prosenico 26 SPOJIT Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNIK NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET L UOA Rezultati 4. kroga: CMC Publikum - Koper 2:0, Mura - Rudar 1:1, Domžale - Primorje 0:1, Tabor Sežana - Olimpija 3:2, Korotan - Dravograd 0:4; srečanje HIT Gorica - Maribor Pivovarna prelo- ženo 1. RUDAR 4 3 1 O 6:3 10 2. OLIMPIJA 4 3 0 1 13:7 9 3. DRAVOGRAD 4 2 1 1 8:3 7 4. HIT GORICA 3 2 1 O 5:2 7 5. PRIMORJE 4 2 1 1 6:4 7 6. MARIBOR PL 3 2 1 O 5:3 7 7. TABOR SEŽANA 4 2 1 1 8:7 7 8. CMC PUBLIKUM 4 1 1 2 6:8 4 9. DOMŽALE 4 1 O 3 3:5 3 10. MURA 4 O 2 2 1:3 2 11. KOROTAN 4 0 13 1:10 1 12. KOPER 4 0 0 4 1:8 O Pari 5. kroga: Olimpija - Mura, Koper - Domžale, Maribor Pivovarna Laško - CMC Publikum, Rudar - HIT Gorica, Dravograd - Tabor Sežana, Primorje - Korotan. 2.5NL Rezultati 1. kroga: Viator - Aluminij 1:1, Feroterm Pohorje - Esotech Šmar- tno 2:0, Jadran Šepič - Brda 3:0, Šen- tjur - Elan 2:2, Renkovci - Živila Triglav 0:4, Nafta - Beltinci 1:0, Ivančna Gorica - Zagorje 1:0, Dravinja - Železničar Li- gro 0:0. 1. ŽIVILA TRIGLAV 1 1 O O 4:0 3 2. JADRAN ŠEPIČ 1 1 O O 3:0 3 3. FEROTERM POHOR. 1 1 O O 2:0 3 4. NAFTA 1 1 O O 1:0 3 5. IVANČNA GORICA 1 1 O O 1:0 3 6. ŠENTJUR 1 O 1 O 2:2 1 7. ELAN 1 O 1 O 2:2 1 8. ALUMINIJ 1 O 1 O m 1 9. VIATOR 1 O 1 O 1:1 1 10. DRAVINJA 1 O 1 O 0:0 1 - 11. ŽELEZNIČAR LIGR01 O 1 O 0:0 1 12. ZAGORJE 10 0 1 0:1 O 13. BELTINCI 1 O O 1 0:1 O 14. ESOTECH ŠMART 1 O O 1 0:2 O 15. BRDA 1 O O 1 0:3 O 16. RENKOVCI 10 0 1 0:4 O Pari 2. kroga - nedelja, 20. 8., ob 17. 00 uri: Aluminij - Dravinja, Esotech Šmartno - Železničar Ligro, Zagorje - Viator, Beltinci - Ivančna Gorica, Živila Triglav - Nafta, Elan - Renkovci, Brda - Šentjur, Feroterm Pohorje - Jadran Šepič. VIATOR&VEKTOR- ALUMINIJ 1:1/0:1/ STRELCA: 0:1 Majcen/25/, 1:1 Gra- šič /50/ ALUMINIJ: Dukarič, Koren, S. Go- lob /Jevčenič/, Vršič, Prapotnik, Puc- ko, Perkovič/Fridauer/, Čeh, Emeršič /R. Golob/, Franci, Majcen. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v prvem prvenstvenem srečanju v drugi slovenski nogometni ligi v Ljub- ljani zamudili priložnost, da bi že na za- četku prišli do pomembne zmage, saj niso ponovili tako dobre igre, kot so jo prikazali v pripravljalnem obdobju. Ki- dričani so bili nekoliko boljši nasprotnik in so svojo premoč izkoristili v 25. mi- nuti, ko je Matjaž Majcen uspel prema- gati domačega vratarja. V drugem polčasu so domačini hitro izenačili. Potem so bili vsi poizkusi go- stov, da bi ponovno dosegli zadetek, zaman. Škoda, saj bi bilo veliko lepše startati z zmago, vendar pa je potreb- no povedati, da so Ljubljančani, ki so novinci v ligi, igrali zelo motivirano in bodo še marsikateremu favoritu pome- šali štrene. 3,5Nt-5CVER Rezultati 1. kroga: Gerečja vas Unuk šped - Hajdina 2:2, Fužinar - Ptuj 1:2, TK&EL Stojnci - Kovinar Mascom 0:0, Vransko - Paloma 0:2, Mons CIaudius - Zreče 1:1, Montavar Rogoza - Kozjak 3:0 p.f., Krško - Usnjar 0:6. 1. USNJAR 1 1 O O 6:0 3 2. MONTAVAR ROGOZA 1 1 O O 3:0 3 3. PALOMA 1 1 O O 2:0 3 4. PTUJ 1 1 O O 2:1 3 5. G. VAS UNUK ŠPED 1 O 1 O 2:2 1 6. HAJDINA 1 O 1 O 2:2 1 7. MONS CLAUDIUS 10 1 O 1:1 1 8. ZREČE 1 O 1 O 1:1 1 9. TK&EL STOJNCI 1 O 1 Q 0:0 1 10. KOVINAR MASCOM 1 O 1 O 0:0 1 11. FUŽINAR 10 0 1 1:2 O 12. VRANSKO 10 0 1 0:2 O 13. KOZJAK 1 O O 1 0:3 O 14. KRŠKO 10 0 1 0:6 O Pari 2. kroga - sobota, 19. 8., ob 17.30 uri: Usnjar - Gerečja vas Unuk Šped, Hajdina - TK&EL Stojnci, Ptuj - Montavar Rogoza, Paloma - Kovinar Mascom, Kozjak - Krško, Zreče- Fuži- nar, Vransko - Mons CIaudius. GEREČJA VAS UNUK ŠPED- HAJDINA 2:2/2:0/ STRELCI: 1:0 Voglar /v 9. minuti/, 2:0 Voglar /16/, 2:1 R. Krajnc /79/, 2:2 Buljubašič /88/. GEREČJA VAS UNUK ŠPED: Lam- preht, Frangež, Slaček, Kmetec /Kaisesberger/, Krajnc, Stres, Ciglar, Z. Bezjak, Voglar /Verlak/, Korez, M. Bezjak. HAJDINA: Brodnjak, M. Krajnc, Ba- uman, Princi, VrabI, Zelko /Vindiš/, Gorše, Milošič /Črnko/, R. Krajnc, Hotko, Gaiser /Buljubašič/. Žreb je hotel, da sta se že v prvem krogu v lokalnem oziroma občinskem derbiju pomerili ekipi Gerečje vasi in Hajdine. Vroče in soparno vreme je bilo verjetno razlog, da derbija ni spremljalo večje število gledalcev. Vsem tistim, ki niso prišli, pa je lahko žal, saj so zamu- dili dobro nogometno predstavo. Prvi so resneje zapretili gostje, ko je v 8. minuti Bauman zadel prečnik. Že v na- slednjem napadu pa so se domačini veselili, saj je Voglar uspel premagati vratarja Hajdine po odličnem predlož- ku Koreza z desne strani. Osem minut kasneje je isti igralec dosegel še drugi zadetek za domače in kazalo je, da je srečanje odločeno. Tudi nogometaši Hajdine so močno zapretili in bi tudi lahko dosegli kakšen zadetek v prvem polčasu. Drugi del srečanja so pričeli bolje no- gometaši Hajdine, ki so v 56. minuti zadeli vratnik. Igralci Gerečje vasi s*o popustili predvsem v zvezni vrsti, ko so zamujali s pokrivanjem gostujočih igralcev. V 79. minuti je domača ob- ramba zaspala in napadalec Hajdine Roman Krajnc je uspel rezultat znižati. V predzadnji minuti srečanja pa je do- mači igralec Krajnc slabo posredoval in omogočil, daje Buljubašič uspel izena- čiti. Prav v zadnjih trenutkih igre pa ni veliko manjkalo, da bi gostje iztržili ce- lotni izkupiček. FUŽINAR-PTUJ 1:2/1:1/ STRELCI: 0:1 Jurišič /5/, 1:1 Navo- dnik/41/, Gojkošek /53/ PTUJ: Golob, Šoštarič, D. Krajnc, Emeršič, Klinger, Bratec, Sluga /U. Krajnc/, Gojkošek, Jurišič, Vogrinec /Toplak/, Zaje. Nogometaši Ptuja so v prvem prven- stvenem srečanju v 3. SNL - sever go- stovali na Ravnah na Koroškem in prišli do pomembne zmage. Ptujčani so po- vedli že v 4. minuti, ko je Jurišič prema- gal domačega vratarja. Gostje so igrali dobro, vendar pa jim ni uspelo poveča- ti vodstva do odhoda na odmor, kar bi pomenilo, da bi v drugem polčasu lah- ko mirneje igrali. V 41. minuti je doma- čim uspelo celo izid izenačiti. Dobra igra v drugem polčasu je rodi- la sadove, saj je Gojkošek v 53. minuti dosegel drugi zadetek za Ptuj, kar je na koncu pomenilo zmago. TK-EL STOJNCI- KOVINAR MASCOM 0:0 TK-EL STOJNCI: Milošič, Purgaj, Rižnar /Kolarič/, Horvat /Zemljarič/, Šmigoc, Petrovič, Ljubeč, Štebih, Zni- darič, Klajderič, Golob. Nogometaši Stojncev so premierni nastop v tretjeligaški konkurenci priča- kali precej oslabljeni, saj trener Dušan Čeh ni mogel računati na Lenarta, Mez- nariča, Vilčnika in Ropa. Gostje iz Mari- bora so se predstavili kot zelo solidno moštvo, ki je diktiralo tempo igre in imelo rahlo terensko premoč. Poškod- be Horvata in Rižnarja v prvem polčasu so vsekakor vplivale na igro domačih, ki pa tudi niso bili brez priložnosti. Tako je Klajderič v 70. in 79. minuti zadel vratnik, veliko priložnost za morebitno zmago pa je zamudil Ljubeč, ki iz bliži- ne ni uspel zatresli mreže vratarja gos- tov V prvem srečanju so si nogometaši Stojncev močno želeli zmage, vendar pa jim ni uspelo. 2. MLADINSKA LICA - VZHOD Rezultati 1. kroga: Aluminij - Nissan Ferk 1:2, Ptuj - Beltinci 1:2, Pohorje - Nafta 0:2, Železničar Ligro - Ljutomer 3:0 p.f., TIM Laško - Krško 0:2, Šentjur Vurij - Dravinja 2:1; srečanje Korotan - Bistrica bo 30. 8. Vrstni red: Železničar Ligro, Krško, Nafta, Šentjur Vurij, Nissan Ferk in Bel- tinci 3, Ptuj, Aluminij, Dravinja, Pohorje, TIM Laško, Ljutomer, Korotan in Bistri- ca O točk. 2, KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati 1. kroga: Aluminij - Nissan Ferk 2:0, Ptuj - Beltinci 1:3, Pohorje - Nafta 4:7, Železničar Ligro - Ljutomer 3:0 p.f., TIM Laško - Krško 0:23, Sreča- nje Korotan - Bistrica bo 30.8. Vrstni red: Krško, Nafta, Železničar Ligro, Dravinja, Beltinci in Aluminij 3, Korotan, Bistrica, Ptuj, Šentjur Vurij, Nis- san Ferk, Pohorje, Ljutomer in TIM La- ško O točk. POKAL MHZ PTUJ Včeraj so bila odigrana tri srečanja šestnajstine finala tekmovanja za pokal MNZ Ptuj: Aluminij - Slovenja vas, Haj- dina - Središče in TK&EL Stojnci. V so- boto, 19. avgusta, ob 17.00 uri bosta srečanji Boč Anchiinženiring - Bistrica in Zavrč - Podvinci, v nedeljo, 20. av- gusta, ob 10.30 bodo srečanja Videm - Eltehšop Rogoznica, Hajdoše - Goriš- nica in Lovrenc - Spodnja Polskava, ob 11. uri Leskovec - Bukovci ter ob 17. uri Pragersko - Dornava, Tržeč - Markove!, Apače - Skorba in Holermuos Ormož - Zgornja Polskava. Tekst in fotografije: Danilo Klqjnšek Matjaž Majcen, strelec zadetka za Aluminij Roman Krajnc, strelec prvega zade- tka za Hajdino Damjan Golob, vratar Ptuja KRŠKO /18. TEKMOVALNI DAN Na Bregeh naihitrejša Suriva Na hipodromu Brege v Krškem je bil minulo soboto letošnji 18. tek- movalni dan za kasače. V pasje vročem popoldnevu je na odlično pripravljeni tekmovalni stezi nastopilo 94 konj iz vseh slovenskih klubov in društev, ki so dosegli izjemne kilometrske čase. Posebej moramo omeniti šesto zmago Slavičevega naraščajnika DENA MS, ki je v prvi dirki s kilometrskim časom 1:18,6 izenačil državni rekord za dvelet- ne kasače, in zanesljivo zmago dolenjske kobile SURIVE na vajetih Voja Maletiča v hitri dirki mednarodnega razreda z naj- boljšim časom dneva 1:16,3, kar je izena- čen državni rekord za slovenske kobile. Sicer pa so po dvakrat slavili tekmovalci iz Šentjerneja in Ljutomera, po enkrat pa predstavniki Kamnice, Brda, Ljubljane, Komende in Lenarta. Rezultati: 1. dirka: 1. Den MS(M.Slavič, Ljutomer), 2. Dagas (Šepe- tavc. Krško), 3. Valley Walking Vit (Hrovat, Ljubljana); 2. dirka: 1. Nika (Špindler, Lenart), 2. Valencija (Šilak, Maribor), 3. Dally Dally Tornado (Krajnc, Krško); 3. dirka: 1. Lucky Top (Jagodic, Brdo), 2. Fuci Bar (Koprivnik, Maribor), Fonda AS (S. Slavič, Ljutomer); 4. dir- ka: 1. Persugill (Gregorc, Ljubljana), 2. Sai Baba (Maletič, Šentjernej), 3. Leon (Zagorc, Šentjernej); 5. dirka: 1. Lescom (Plečko, Kamnica), 2. Afrodita (Kristl, Ljubljana), 3. Natty (Predan, Maribor); 6. dirka: 1. Honey Goal (Kukolj, Ljuto- mer), 2. Div MS (M. Slavič, Ljutomer), 3. Dirkaš (Šilak, Maribor); 7. dirka: 1. Bukefalos (Maletič, Šentjernej), 2. P^elicia (Jagodic, Brdo), 3. Fabian (Slana, Ljuto- mer); 8. dirka: 1. Frick (Marinšek, Ko- menda), 2. American Express (Oražem, Ljubljana), 3. Jonas B (Vidic, Komenda); 9. dirka: 1. Suriya (Maletič, Šentjernej), 2. Javelin Elco (Crnkovič, Bled), 3. Bo S Tornado (Kosanec, Komenda). Naslednji, 19. tekmovalni dan bo pri- hodnjo nedeljo v Šentjerneju na Dolenj- skem. Marjan Toš USPEH ORMOŠKE ZDRAVNICE NA SVETOVNEM TEKMOVANJU Zdrmmka s puško Direktorica ormoškega Zdravstvenega doma Vesna Mele, dr. med., je na svetovnih športnih igrah zdravnikov, zobozdravnikov, farma- cevtov in veterinarjev osvojila dve zlati in srebrno medaljo v špor- tnem streljanju z zračno in malokalibrsko puško. Srečanja, ki se ga je udeležilo več kot 3000 tekmovalcev - zdravnikov z vseh koncev sveta (razen iz Avstralije), je po- tekalo od 1. do 8. julija v francoskem Cannesu. Pomerili so se v 24 športnih panogah. Vesna Mele se je vrnila domov zelo zadovoljna s tremi medaljami. Pri streljanju z zračno puško je osvoji- la zlato; z rezultatom 545 krogov je pre- magala tudi moško konkurenco, kar je vzdignilo v moških vrstah kar precej pra- hu. Predvsem italijanski tekmovalci so se trudili na vse kriplje, da bi jo izločili. Tudi v streljanju z malokalibrsko puško je v ženski konkurenci osvojila zlato me- daljo s 374 krogi. Tretjo medaljo, tokrat srebrno, pa je prejela za drugo mesto v streljanju z malokalibrsko puško in z do- seženih 546 krogov (sodelovali so moški in ženske). V streljanju z zračno pištolo (486 krogov) pa je dosegla 6. mesto. Športnega tekmovanja zdravnikov, ki je bilo prvič organizirano na svetovnem nivoju leta 1978, so se tokrat že četrtič udeležili tudi zdravniki - predstavniki različnih slovenskih regij. Tekmovali so v nogometu, košarki, tenisu, triatlonu, maratonu, plavanju in seveda streljanju. Vesna Mele, ki je tokrat tekmovala že tretjič, je bila predstavnica ptujskih in ormoških zdravnikov. Na svetovnem sre- čanju v Celovcu je pred dvema letoma dosegla 1. mesto v streljanju z malokali- brsko puško, lani pa je bila v francoskem Sant Tropezu druga. PRILOŽNOST ZA IZMENJA- VO IZKUŠENJ Za Vesno Mele, ki se pogosto udeležu- je občinskih, regijskih in državnih tek- movanj, je bilo svetovno tekmovanje v Cannesu nekaj posebnega. Vzporedno s tekmovalnim delom je potekal tudi stro- kovni seminar na temo športne poškod- be, tekmovanje pa je bilo tudi priložnost za srečanje z novimi prijatelji in izmenja- vo strokovnih izkušenj. Predvsem so bili zanimivi pogovori o organizacijskih pro- blemih zdravstva v različnih delih sveta. Za Slovence in Vesno Mele je bila zani- miva tema organizacija zasebnega zdrav- stva drugod. V bivših socialističnih državah je sta- nje podobno kot pri nas. Delno so zdrav- niki že zasebniki, organizacija pa je pri nas nekoliko boljša, je bilo mnenje Ves- ne Mele. Še vedno pa nam manjka nekaj, kar pozna razvita Evropa - organizira- nost zasebnih zdravnikov v skupine za- radi lažjega nadomeščanja odsotnosti v času dopustov ali bolniške, kar pomeni, da je bolje poskrbljeno tudi za paciente v primeru odsotnosti matičnega zdravnika. Velike razlike, razen seveda da so veliko bolje plačani, pa med našimi in zdravniki v tujini ni. Razlike v ekonomskem položaju so bile vidne že po tem, kje so zdravniki v času tekmovanja prebivali. Tudi ormoš- ka zdravnica bi si pot in bivanje v Canne- su težko privoščila brez pomoči številnih sponzorjev - Nove Kreditne banke Ma- ribor, občine Ormož, Tovarne sladkorja Ormož, podjetja Jeruzalem Ormož, SAT, d.d., in Zdravniškega društva Ormož Ptuj. Tekst in foto: Majda Fridl Direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vesna Mele, dr. med. je na svetovnem srečanju zdravnikov le- tos v Cannesu osvojila kar tri meda- lje. Moški, posebej prizadeti so bili italijanski zdravniki, so težko spre- jeli dejstvo, da jih je v streljanju z zračno puško premagala ženska. f EDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000 ŠPORT. 27 NOGOMET / MNZ PTUJ ORGANIZIRALA PRIPRAVE Živahno odiutra do veiera Mladi nogometaši Medobčinske nogometne zveze Ptuj so se pred novo tekmovalno sezono zbrali na skupnih šest- dnevnih pripravah v Planici, kar je postala stalnica kandi- datov za reprezentanco 14- in 13-letnikov. V dveh starostno sestavljenih skupinah so vadili že evidentirani reprezen- tanti in igralci s širšega reprezentančnega spiska. Delovni dan je bil naporen. S kombiniranimi treningi so dne- vno vadili približno štiri ure. Mladih mogometašev ni bilo treba opozarjati na pristop k va- dbi in igri. Fantje - med njimi je bilo tudi več takih, ki so prvič vi- deli planiško velikanko - so bili zelo prizadevni. Proces dela je bil posvečen predvsem učenju in utrjevanju tehnično-taktičnih elementov in privzgajanju ose- bnostnih značilnosti reprezen- tanta. Poletnih priprav se je udele- žilo 18 dečkov, roj. 1986, ki so člani reprezentance U-14, pri mlajših pa 16 dečkov letnik 1987 in 11 dečkov letnik 1988. Treningi, namenjeni telesni pri- pravi, so bili združeni s poho- dom do izvira Nadiže in Črnega jezera. Obiskali pa so tudi izvir Save - Zelence. Večeri so bili namenjeni video produkciji, zanimivim predava- njem, analizi tekem in trenin- gov ter dogovorom za aktivnosti za prihodnji dan. Mlajši in starejši dečki so poka- zali svoje znanje tudi na prijatelj- skih tekmah z vrstniki iz Kranja, z Jesenic in iz Kamnika. Nogometni upi so trenirali pod vodstvom trenerjev Mar- jana Lenartiča, Toma Ivančiča, Gorazda Černile in Štefana Lu- kasa, ki je posebej vadil vratarje. Za dobro počutje nogometašev je skrbel fizioterapevt Zoran Kukarov. Po končanih pripravah ni bilo nezadovoljnih, kajti vsi udele- ženci so dokazali, da je pred njimi ob dobrem delu še lepa nogometna prihodnost. Ivo Kornik ODBOJKA I mladimi moimi v novo sezono Na Ptuju bi lansko sezono v prvi ženski državni odboj- karski ligi najraje pozabili, saj niti v sanjah niso razmi- šljali, da bi se lahko konča- la tako klavrno. S srečnim razpletom so le uspeli ob- stati v prvoligaški konku- renci. Uprava kluba je ves čas pridno delala ter želela najprej urediti tehnične stvari. V svoje vrste so uspeli pritegniti novega spon- zorja, podjetje iz Ptuja Elektro- logistika, ter bodo v naslednji sezoni nastopili z njegovim ime- nom. Na trenersko klop je po- novno sedel profesor Bojan Novak, ki bo na razpolago imel štirinajst igralk, zvečine mladih, saj je povprečna starost okrog dvajset let. Veliko spremb pa je bilo v igralskem kadru, saj so klub zapustile: Špela Krebs, Regina Terbuc, Barbara Frumen, Petra Blažič in Natalija Pustoslem- šek, prišle pa so: Barbara Jan- žekovič, Nataša Mataln, Mira Jagadič, Rebeka Bevčič, Mateja Črešnar in Tanja Arih, ki bodo ob Janji Vindiš, Nuši Mohorko, Valentini Vidovič, Barbari Za- foštnik, Jerneji Fištravec, Maji Ornik in povratnici Marjani Horvat-Go j košek tvorile ekipo, ki je zelo mlada. Dekleta so pri- čela trenirati v sredo, 9. avgusta. Treningi so petkrat tedensko in_ zvečine potekajo na ptujskem stadionu in v njegovi okolici. Do pričetka prvenstva, ki bo 7. oktobra, ko bodo odbojkari- ce Elektrologistike nastopile v Ljubljani, bodo svojo formo pi- lile na prijateljskih srečanjih. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Deldeta ŽOK Elektrologistilca delajo zelo zavzeto ROKOMET Velilia Nedelja priiela priprave Priprave na novo sezono so v torek, 8. avgusta, pričeli tudi rokometaši Velike Nedelje, novi člani prve slovenske rokometne lige, saj se bo za tekmovanje v elitnem sloven- skem rokometnem razredu bo potrebno dobro pripraviti. Do sedaj delo poteka normalno, vadijo vsi igralci razen Klemna Štruca, ki je na pripravah mladinske reprezentan- ce. Prvo srečanje bodo odigrali 20. avgusta, ko bodo go- stili slovensko moško reprezentanco. Danilo Klajnšek 28 Četrtek, 17. avgust 2000 - TEDNIK MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 290 NAD. Duševno zdravje otrok in mladostnikov 3. nadaljevanje Nastanek in vzdrževanje psihosocialnih motenj v otroštvu - 3. nad. Čeprav smo do sedaj govorili samo o dejav- nikih okolja, se moramo zavedati naslednjega: vedenje, odzivanje, psihosocialna odpornost ali ranljivost nikakor niso le odsev miljejskih dejavnikov, temveč tudi genetskih, konstituci- onalnih in zdravstvenih. Prenos odklonskosti s staršev na otroke je lahko pogojen v genih in v neustreznih vzgojnih pristopih ter v dru- žinskih vzorcih reševanja konfliktov in dru- gih okoljskih vplivih. Biološki vzroki ali sovzroki psihosocialnih motenj so predvsem: - genetsko pogojene predispozicije za psiho- socialne in tudi psihiatrične motnje - genetsko pogojene bolezni ali disfunkcije, - možganska oškodovanost, - obolenja osrednjega živčevja, - individualne razlike v zorenju (disharmo- nični razvoj,veliki odkloni v telesnospol- nem razvoju ...), - razvojno pogojeni odkloni (disleksija, dis- grafija, primarna enureza ...), - splošna telesna obolenja (nekatere bolezni presnove, endokrinološke bolezni), - individualne razlike v temperamentu in - druge razlike, ki izhajajo iz bioloških pro- cesov. Naslednjič pa si bomo ogledali še druge pri- stope k razlagi nastanka in vzdrževanja psiho- socialnih motenj v otroštvu. KRVODAJALCI 1. avgust: Stanislav Petet<, Senešci 65; Jože Šegula, Poienšak 15; Božidar Drvar, Obrez 18; Milan Stater, Ki- car 56; Darko Obran, Borovci 48; Karmen Mar Licu!, Sp. Korena 33; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Oto Mesaric, CMD 17. Ptuj; Jože Vršič, Bratislave! 59; irena Bedrač, Hlaponci 49; Marjan Rodeš, Nadkrižovljan 86; Igor An- žel, Vintarovci 21/B; 3. avgust: Franc Jus, Žetale 23; Anton Škrinjar, Sv. Tonnaž 20; Vlado Bedrač, Zagrebška 81. Ruj; Srečko Letonja, Sp. Velovlek; Miroslav Viher; Zagojiči 24; Mi*. iena Toplak, Dragovič 47; Ztatko Novak, Stoperce 67; Konrad VisoČnik, Placar 54; Zdravko Murko, Pobrežje 113; Janez Muhič. Zidanškova 26, Ptuj; Boštjan Zajšek Skofba 71; Žarko Jovanovič, Kvedrova 1, Ptuj; Kamilo Kranvogel, Črmlja 7; Franc Vaupotič, Popovct 15; Mi- lan Toplak, Gorišnica 8/A; Miran Gojkovič, Hajdoše 64; Miran Fras, Majeričeva 10, Maribor; Simon Grbec. Ma- istrova 8, Maribor; Miran Artič, Prepelje 37: Edvard Lu- bec, Biš 43; Janez Rodošek, Trniče 43; Roman Karo, Dravska 6, Ptuj; Stanko Libman, Šercerjeve brigade 5, Maribor; Stanko Štefanič, Rucmanci 53; Franc Bratuša, Strezetina 30. APAČE Zrasli kilogrumski Narava večkrat poskrbi, da se lahko potem ljudje pogovar- jajo o velikih plodovih, neka- terih celo rekordnih. Pri Anici Murko iz Apač na Dravskem polju običajno zrastejo paradiž- niki velikani. Tokrat so stehtali najtežjega in namerili kilogram in devet dekagramov, drugi pa so zaostajali le malo. Pri Mur- kovih uporabljajo seme, ki se mu reče volovsko sreče in je vzgojeno doma. Pred dvema le- toma so imeli paradižnik, ki je tehtal 1,15 kg. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Anica Murko s paradižnikoma velikanoma PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / V VRTU Ifrocf anevi m sveie no« godijo rastlinju Po velikem šmarnu se pričenja pozno poletno obdobje, ko ob vročih dnevih in svežih nočeh vrtno rastlinje prične zaključevati rast, sadje dozorevati, okrasno rastlinje semeniti in vrtnine doraščati. Kakšno bo letošnje vremen- sko obdobje, se sprašuje tudi vrtnar, ki si želi le, da bi vrtni pridelki dobro in zdravo dozoreli, vrtno rastlinje pa ugodno sklenilo vegetacijo. Po vremenskem pregovoru: "Če je veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma," ki se redko kdaj izneveri, si tudi letošnje pozno poletje obetajmo ugodno. V SADNEM VRTU pozne sorte sadja zaradi le- tošnje suše v pozni pomladi in začetku poletja pospešeno dozorevajo. Spremljanje poteka zo- renja sadja je pomembno glede na uporabnost in namembnost, ker se to med vrstami in sor- tami ter glede na pridelovalne okoliščine moč- no razlikuje. Za sprotno porabo sadja v svežem stanju pustimo na drevesu plodove do popolne užitne zrelosti. Sadje, ki ga nameravamo hraniti sveže, obiramo, ko doseže popolno drevesno zrelost, to je v fazi, ko so semena v plodovih povsem zrela, ko je meso plodu še čvrsto in ko plod že dobiva odtenke značilne barve za sorto in vrsto sadja, ne prehaja pa še v fazo učitne zre- losti. Sadje, ki ga namenimo predelavi za kom- pote ali sokove, mora doseči popolno zrelost, da z njim pridelamo čimveč najkakovostnejših naravnih snovi. Da dosežemo čim boljši izkori- stek pridelanih naravnih danosti pri sadju, ga je priporočljivo obirati v več časovnih presledkih; prednostno oberemo debelejše in bolje obar- vane plodove in omogočimo zaostalim, da z razbremenitvijo in osvetlitvijo dorastejo in nado- mestijo zamujeno. Spremljanje stopnje zrelosti sadja je potreb- no tudi zaradi morebitne potrebe po škropljenju s kemičnimi pripravki, saj peškarje še ogrožajo sadni škodljivci in bolezni, za kar izberemo us- trezne pripravke z učinkovito in ustrezno kratko karenčno dobo. Pri peškarjih (jablanah in hru- škah) smo pozorni na jabolčnega zavijača, ki v tem obdobju lahko povzroči še veliko škode na sadju s črvivostjo, in pepelasto plesen, ki je gli- vična bolezen z ugodnim razvojem ob vročem in suhem vremenu. Najugodnejši čas za vzgojo, rez in oblikovanje drevesne krošnje orehov je avgust. V avgustu, ko plodovi oreha zorijo, je pritisk rastlinskih so- kov najmanjši, rane pa se najhitreje celijo. Eno- letni poganjki pri mladih drevesih dosežejo v dolžino okrog enega metra. Avgusta jih skrajša- mo za eno tretjino, da spodbudimo razraščanje. Ob poletni rezi dobro razredčimo in osvetlimo krošnjo, kar je pri orehih pogoj za dober pride- lek. V OKRASNEM VRTU avgusta sadimo in pre- sajamo vse vrste iglavcev, ker se sajeni v tem času do zime dobro vkoreninijo in bolje prezi- mijo. Ker je v tem času poznega poletja v začet- ku jeseni še lahko zelo vroče in suho, posajene iglavce redno zalivamo, sadilno mesto na povr- šini pa s folijo ali zastirko zavarujemo pred obil- nim izhlapevanjem talne vlage. Junija sejane mačehe, marjetice ali spominči- ce, ki so v sejališču na prostem v razvoju zaradi neugodnih vremenskih razmer nekoliko zaosta- le, so se do sedaj že toliko razvile, da jih posadi- mo na cvetlične grede. Okuliranim vrtnicam in drugemu okrasnemu rastlinju, ki smo ga cepili, pregledujemo zrašča- nje cepilnega mesta in pravočasno odstranimo vezivo, da se to ne bi zarastlo v lubje. V ZELENJAVNEM VRTU so v preteklem ob- dobju vremenske razmere toliko ugodne, da je pričela rasti posajena endivija. Endiviji v začetku rasti moramo zagotoviti ugodne rastne pogoje, da bo rastlina dobro in zdravo odrasla. Zago- toviti ji je potrebno dovolj rastlinskih hranil, še posebej lahko topnih kalijevih in dušičnih. Pripo- ročljivo pa je tudi dognojevanje z listnimi gnojili, ki jih dodajamo k vodi za zalivanje ali škropivu. Tla redno plitvo rahljamo in uničujemo plevel. V deževni jeseni je ne bo mogoče ubraniti pred črno listno pegavostjo, bakterijsko gnilobo in sivo plesnijo, zato nasad takoj po sajenju prične- mo škropiti z 0,2 % antracolom BT ali dithanom M45, škropljenje pa ponavljamo vsakih 10 dni, da zavarujemo novi prirastek. Od škodljivcev en- divijo ogrožajo koreninske uši, ki jih je manj, če smo upoštevali kolobar in če ni bila posajena v okuženo zemljo. Manj je bo, če nasad redno in obilno zalivamo, ker koreninske uši ne prenašajo velike vlage, sicer pa če uši na koreninah opazi- mo, zalivamo tla z enim od insekticidov proti ko- reninskim ušem z nekajdnevno karenčno dobo, kot so actellic, pirimor ali confidur Paradižniku, kljub temu da letos z vegetacijo in zorenjem nekoliko kasni, še dalje redno pleve- mo zalistnike, v višini opore pa odstranimo vršič- ke, da ne bo odvzemal rastlini hrane za cvetove in plodove v vršičku, ki do prvih jesenskih slan ne bodo dozoreli. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati, saditi in pobirati plodove, ki jih pridelujemo zaradi pod- zemnih plodov 11. in 12. ter 21. in 22. avgusta, cveta od 13. do 15. ter 23. in 24. avgusta, zaradi lista v dneh od 16. do 18. avgusta ter nadzemnih plodov 19. in 20. avgusta. Miran Glušič, ing. agr. Kuharski nasveti Ztmfitki Glede na to, da lahko trgamo že prve rane sorte jabolk, ki niso primerne za skladiščenje, si lahko iz njih pripravimo okusne zavitke, cmoke in pite. Zavitke pripravljamo iz finega vlečenega testa, ki je tako tanko, da lahko vidimo skozenj. V Av- striji, Nemčiji je vlečeno testo tako priljubljeno kot listnato. Vlečeno testo je testo, ki ga naj- enostavneje pripravimo in ses- tavine zanj imamo vedno doma na razpolago, saj enostavno vle- čeno testo pripravimo iz gladke moke, soli, nekaj žlic olja in mla- čne vode. Za nekoliko kompak- tnejše testo dodamo še jajca. Za boljši okus bi lahko dodali malo limoninega soka, ki hkrati omo- goča lažje raztegovanje. Elastič- no testo dobimo po dolgem in hitrem ročnem ali strojnem gne- tenju. Vlečeno testo mora tudi po gnetenju ostati mehko in prož- no, saj prevelika količina dodane moke pri gnetenju ne omogoča, da bi se testo na tanko razvleklo. Najenostavneje pripravimo vlečeno testo iz 25 dekagramov gladke moke, 1 do 1,5 dl mlač- ne vode, soli in 2 dekagramov olja. Moko presejemo, ji doda- mo sol in premešamo. V kot prilijemo olje in postopoma še mlačno vodo. Mešamo z dvema prstoma, da dobimo gosto teko- čino, v katero postopoma pobi- ramo moko. Ko dobimo gosto testo, ga vsipamo na pomokano delovno površino in hitro ter te- meljito gnetemo 10 do 15 minut. Pri večji količini moke lahko dodamo eno jajce. Po končanem gnetenju testo premažemo z belim oljem, da preprečimo nastanek skorje, in ga pokrijemo ter pustimo poči- vati vsaj 20 do 30 minut. Nato testo položimo na pomokan ku- hinjski prt in ga razvlečemo v okroglo ali pravokotno obliko. Če pripravljamo prleško gibani- co, ga razvaljamo v okroglo obli- ko, za zavitke pa je primernejša nekoliko pravokotna oblika tes- ta. Če želimo, da se bodo plasti testa tudi po peki nekoliko vi- dele , razvlečeno testo pustimo, da se nekoliko osuši, ga nato po- kapljamo z raztaljenim maslom ali margarino in nadeva ne do- damo v izobilju. Najpogostejši nadevi za zavit- ke so jabolčni, skutni, nadev iz grozdja, jagodni, malinov, češ- njev in drugi. Nadevov pravi- loma ne pripravljamo v naprej, ker sadje spusti vodo in so za- vitki manj sočni. Nekatere vrste sadja na zraku hitro oksidirajo - porjavijo, kar ne daje lepega videza. Najboljše je, da na raz- vlečeno testo pokapljate 10 de- kagramov staljene margarine ali masla in po 1/3 testa naribate sveža jabolka z lupino vred. Po jabolkih posipamo sladkor, va- nili, po želji še mlet cimet, in če jabolka vsebujejo veliko vode, še malo drobtin ali mletih orehov, da popijejo odvečno vodo in da- jejo zavitkom še boljši okus. Za boljši okus pri jabolčnem zavit- ku pa lahko dodate še rozine ali drugo suho sadje. Če pripravljamo češnjev za- vitek , ga pripravljamo skoraj vedno skupaj z mletimi orehi, le- šniki ali mandlji. Manj pogosto pripravljamo rabarbarin zavitek. Iz mlade rabarbare pripravimo nadev tako kot jabolčnega: ra- barbaro olupimo in narežemo na tanke kolobarje, pri starejši rabarbari pa je boljše, če jo sku- paj s sladkorjem in cimetom ra- hlo zdušimo, da ne ostane trda in vlaknasta. Prav tako dodamo malo drobtin ali mletega lupi- nastega sadja, da popije odvečno vodo in popestri okus. Skutni nadev pripravimo iz penasto umešanega masla, ki mu dodamo rumenjake, kislo smetano in pretlačeno skuto ter sladkor in vanilijev sladkor. Iz beljakov lahko stepemo trd sneg. Na pol kilograma skute je do- volj, če dodate eno jajce. Za bo- ljši okus pri skutnem nadevu danes pogosto dodajamo peh- tran, meliso in meto. Vse sladke zavitke pečemo pri temperaturi 180 do 200"C 20 do 30 minut, odvisno od debeline zavitkov in debeline nadeva. Po vrhu sadne zavitke premažemo s staljenim maslom ali razžvrk- Ijanimi jajci, skutne pa z meša- nico jajc in kisle smetane. Sadne in skutne zavitke lahko takoj, ko smo jih vzeli iz pečice, narah- lo premažemo s koščkom masla ali margarine, tako bodo dobili krhko skorjo in so bolj sočni. Vlečeno testo je primerno tudi za različne mesne in zelenjavne zavitke, ki jih lahko ponudimo kot toplo uvodno jed, prilogo ali kot glavno jed. Najbolj znani me- sni zavitki so ribji, ki jih pri- pravljamo s špinačo ali blitvo, bešamel omako in poljubnimi ri- bami, ki jih filiramo. Posebej fin okus dobimo, če pripravimo rib- ji zavitek z delno prekajenim rib- jim mesom. Pripravimo ga tako, da testo razvlečemo na pravo- kotno obliko nekoliko manj na tanko kot pri sadnih zavitkih. Celotno testo premažemo z razte- penim jajcem, po njem po eni tre- tjini razporedimo liste blanširane špinače, po njih damo na koščke raztrgano ribje meso in narahlo premažemo z bešamel omako ali omako zamenjamo z naribanim sirom. Postopek še vsaj enkrat po- novimo. Dobro zavijemo in obli- kujemo pravokotno štruco, ki jo po vrhu dekoriramo in premaže- mo z jajci. Pečemo kot ostale za- vitke. Ponudimo hladno ali toplo kot samostojno jed ali skupaj s solato. Na podoben način pripra- vljamo še ostale mesne in zelen- javne zavitke. Zavitki so bili že včasih prilju- bljena sladica na naših mizah in tako je ostalo še vse do danes. IKada Pignar, profesorica kuharstva JABOUhI ZAVITEK Testo: - 50 dag moke - / jajce - 2 žlici olja - malo soli in limoninega soka ali kisa - 2-3 dl mlačne vode Testo zagnetemo ročno ali strojno in ga pustimo počivati pol ure. Na pomo- kanem prtu ga razvlečemo. Po njem. naribamo jabol- ka, kih sladkamo in potre- semo še z vanihjem. Pekač namažemo z oljem ali ma- slom in pečemo pri tempe- raturi 150-200°C. Recept je prispevala Kri- stina Kmetec, Videm 73, Vi- dem pri Ptuju TEDNIK - Četrtek, 17. avgust 2000 29 PTUJ / MERCATOR SVS OBNOVIL CICIBAN Novi Ciciban vabi Obnovljena je še ena ptujska trgovina. Mercator SVS, d.d., Ptuj, je obnovil in povečal prodajalno Ciciban v Zelenikovi ulici. Na tej lokaciji je trgovina že od leta 1978, pred tem je bila v bivših prostorih A-banke. Njena poslovodkinja je Marijana llertiš, skupaj pa so v tej specializirani otroški prodajalni zaposlene štiri prodajalke. Na 113 prodajne površine lahko starši skupaj z otroki, tudi najstniki, izbirajo kvalitetna ob- lačila domačih in tujih proizva- jalcev, kot so Jutranjka, Ciciban, Schiesser in drugi. Prvi dan je bilo v novi proda- jalni in ob njej še posebno vese- lo. Mercator je v goste povabil pevko Ireno Vrčkovnik, čaro- deja, malčke iz vrtca in druge otroke, da so skupaj s starši uži- vali v animacijskem programu, ki so ga pripravili za dopoldan- ske in popoldanske obiskoval- ce. Sestavljali so Miki Miško, sodelovali pa so tudi v likovni delavnici. Ker so vsi dobro ri- sali, so si na koncu odnesli do- mov lepe majice Linostar. Na stojnici pa so se lahko okrepča- li z M-sokovi, bonboni in čip- som ter lučkami, pa tudi baloni so vabili. MG Ciciban so obnovili in povečali. Foto: Črtomir Goznik PREJELI SMO Pismo ptujskemu županu Spoštovani g. Luci, piševa vam v imenu Odbora za zaščito kraja pred odlagališčem. V medijih smo lahko prebrali dva intervjuja z vami. V obeh ugotavljate, da je pro- blem z odlagališčem, in posledično najavljate, da tega odlagališča v Krčevini ne bo. Naš Odbor vidi v teh izjavah rezultat svojih dolgotrajnih prizade- vanj, predvsem pa zadoščenje čez 400 podpisnikov iz Vurberka, Krčevine pri Vurbergu, Grajenščaka in drugod, ki zanesljivo predstavljajo večinski delež vsega prebivalstva na ogroženem območju, pri čemer število podpisnikov še raste. V obeh intervjujih ugotavljate, da je problem z odlagališčem že rešen. Tako v ptujskem Tedni- ku z dne 3. 8. 2000 pravite, da bo "lokacija ostala na Ptuju" (str. 6), medtem ko v Večere vem inter- vjuju z dne 2. 8. 2000 pojasnjujete, da ste našli "nadomestno rešitev", saj boste "odpadke skušali odlagati v kaki drugi občini, kar bo zahtavalo iz- datna finančna sredstva za nihov odvoz kot tudi vlaganje v odlagališče, kjer bodo naše odpadke sprejeli", (str. 15) Četudi se nam zdi, da prva možnost izključuje drugo, vidimo v naši odločitvi o tem, da opustite lokacijo Krčevina, zmago razuma, predvsem pa izraz spoštovanja odločitve volje ljudstva, še zla- sti pa neokrnjene narave vurberških gozdov, za katere zdaj smemo upati, da bodo, skupaj z graj- skim kompleksom, lahko nemoteno služili v kul- turne, turistične in rekreativne namene. MO Ptuj bi želeli ob tej priložnosti tudi pova- biti, da podpre naša prizadevanja po ustanovitvi krajinskega parka Krčevina, ki se je nahajal na tem območju do leta 1986. Sodimo namreč, da bi bilo treba takšne naravne danosti tega ptujskega območja ponovno zaščititi in jih kot neokrnjene ohraniti v spomin našim zanamcem. Verjetno se bomo oboji strinjali, da si jih zaslužijo veliko bolj kot smeti! Lep pozdrav! Za Odbor: Štefan Hari, predsednik mag. Boris Vezjak, član 50 let ptujske delovne brigade na Koroškem Spomladi leta 1950 so nas takratne oblasti v Ptuju orga- nizirale in nas poslale na seč- njo lesa v Ludranski vrh nad Črno na Koroškem. Marsikdo je šel prostovoljno na delo seč- nje lesa, saj je vladala parola, da gre vse za obnovo domo- vine. Nekateri so se udeležili tudi po principu "prostovoljni mus" in zaradi tega smo v dveh mesecih opravili na Koroškem mnogo koristnega dela. Tamkajšnji predstavniki goz- dne uprave so nam izročunali delovno normo 1,5 m^ poseka lesa na posameznika. To normo smo le s težavo presegali. V dveh oddelkih pa smo si izmenjavali dnevno predhodno zastavico za preseganje norme. Bilo nas je skupno okrog 60 iz vseh krajev Ptuja in njegove okolice. Po vr- sti poklicev je bilo vse mogoče, vsi pa smo imeli dnevno žuljave roke, saj nismo bili preveč na- vajeni takšnega dela. Imeli smo svojega ekonoma g. Feguša in dve prijetni kuharici, ki so vse- lej skrbeli za zdravo prehrano in prijetno počutje. Tudi har- monikar nam je po opravljeni normi in dobri večerji vselej za- igral kakšno polko in valček, ni pa manjkalo tudi praznovanj, ki smo si jih sami pripravili. Marsikdo med nami ne bo mogel obujati spominov na ta- kratne čase, vsi tisti, ki se boste našli na sliki, pa se zamislite. da je ta preteklost res hitro mi- nila in da je takrat med nami res vladalo veselje in spoštovan- je do slehernega udeleženca seč- nje lesa na Koroškem. Ta slika se mi je ohranila, spoznali pa me boste, ker sem bil takrat vaš vodja brigade in sedim desno od harmonikarja v opankih in belih nogavicah. Vsi, ki želite kontaktirati z me- noj, pišite na naslov: Franc Ar- beiter, Prežihova 7, 2392 Mežica. Zelo rad bom vsem odgovoril, saj tudi mene vežejo lepi spo- mini na takratne čase. Vse ude- ležence iskreno pozdravljam ter vam želim zdravja in prijetnega razpoloženja. ...______________.^^^^^.^..^^..£A_ Hagradno turistiino vprašanje Na Ptujskem v tem času potekajo številne prireditve. Na Ptuju pa se bodo jutri iztekli tudi letošnji Poletni kulturni večeri 2000 v orga- nizaciji Društva umetnikov in ustvarjalcev Ptuj. Kar pa zadeva sam ptujski turizem oziroma njegovo or- ganizacijsko formo, še vedno potekajo razščiščevanja glede fi- nančnih zadev oziroma visoke izgube v GIZ Poetovio vivat. Skupščina bo kmalu, ta naj bi javnosti tudi predstavila vero- dostojne podatke o finančnem poslovanju gospodarskega in- teresnega združenja, ki je kot pionirska organizacija na tem področju veliko obljubljal tudi v slovenskem merilu. V Turističnem društvu Ptuj pa v teh dneh s skupaj z dru- gimi nosilci turistične ponudbe na Ptuju zaključujejo oblikova- nje gradiva za letošnje svetov- no tekmovanje o okolju Narodi v razcvetu. Finale bo med 30. novembrom in 5. decembrom v Washinghtonu. Za vstop v fina- le bo potrebno prepričati sodni- ško trojko. Ta naj bi gradivo, ki zajema tekstovni in slikovni del o ptujskih zanimivosti, prejela do konca avgusta. Na predzadnje nagradno tu- ristično vprašanje nismo dobili nobenega pravilnega odgovora. Na fotografiji je bil eden od spo- menikov, ki so vgrajeni v cer- kev sv. Jurija. Nagradni fond za novo vprašanje bo zato bogatej- ši. Izžrebanec, ki bo pravilno odgovoril, kje je potekalo lansko svetovno tekmovanje Narodi v razcvetu, bo prejel vstopnice za kopanje v ptujskih Termah. Od- govore pričakujemo v uredniš- tvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 24. avgusta. Ptuj je na lanskem tekmovanju Narodi v razcvetu zmagal tudi v posebni kategoriji ohranjanje kulturne dediščine. Na tem področju ga tudi v bodoče čaka veliko nalog, kot na primer obnova dominikanskega samostana. Foto: Črtomir Goznik LESKOVEC / PETI KMEČKI PRAZNIK Pestro dogajanje privabilo gledahe Pestro dogajanje na vročem nedeljskem soncu je na peti kmečki praznik pred gasil- ski dom v Leskovcu v nedeljo privabilo številne domačine in obiskovalce od drugod. Prireditev so začeli s prika- zom domačih obrti v Halo- zah, otvoritvijo kulinarične razstave, nadaljevali s kme- čkimi igrami in kulturnim programom ter zaključili z razglasitvijo rezultatov. Kmečke igre so bile letos že petič, četrtič v organiza- ciji domačega turističnega društva Klopotec. Kot uvod v letošji praznik je bilo že maja prvo ocenjevan- je vin domačih kletarjev, ki bo prav tako postalo tradicional- no in bo pri vinogradnikih in kletarjih vzpodbujalo skrb za še večjo kakovost vina. Letos je komisija ocenila vinske vzor- ce 17 kletarjev in jim v nedel- jo podelila srebrna in bronasta priznanja. Dan pred praznikom, v so- boto, je bil na igrišču v Le- skovcu nogometni turnir, na katerem je med 14. ekipami zmagala ekipa Spodnjega Le- skovca, druga je bila ekipa Strmca in tretja ekipa Trdoboj- cev. Za zmago so se ekipe po- sameznih vasi v KS Leskovec borile tudi v nedeljskih kme- čkih igrah. Najbolje se je od- rezala ekipa Trdobojcev, druga je bila ekipa Repišča in tretja ekipa Male Varnice. Najbolj- šim ekipam so podelili prizna- nja in pokale. Prav tako tradicionalno je tudi ocenjevanje domov na območju občine Videm, kar leskovško turistično društvo opravlja v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, priznanja lastnikom najbolje ocenjenih pa so v nedeljo po- delili tudi v imenu občine Videm. Prejeli so jih: Etno- grafsko društvo Velika Var- nica za ohranjanje kulturne dediščine. Župnijski urad Vi- dem za urejenost župnišča, Terezija Baumert iz Velikega Okiča za tretji najlepše urejen dom, Marjan Božičko iz Lan- cove vasi za drugo mesto in Lenka Krajnc iz Zg. Leskov- ca za najlepše urejen dom na območju občine Videm. iS Lepo urejeno župnišče v Vidmu pri Ptuju Drugi najlepši dom imata Marjan in Valerija Božičko iz Lan- cove vasi Za najlepše urejeno je komisija ocenila stanovanjsko hišo Lenke Krajnc iz Zgornjega Les- kovca. ŠE VEDNO NEPOJA- SNJENA NESREČA Policisti še vedno preiskuje- jo prometno nesrečo, ki se je zgodila v torek, 25. julija, ob 21.50 pri Benediktu v Sloven- skih goricah. Tam je voznik tovornega avtomobila povozil na cestišču ležečega pešca, 64-letnega M.S. iz Spodnjih Žerjavcev, ki je na kraju nesre- če umrl, voznik težkega tovor- nega vozila pa je odpeljal proti Mariboru. Kljub intenzivnemu poizvedovanju policistom do- slej še ni uspelo odkriti neod- govornega voznika. GORELO v DRAŽENCIH v sredo, 9. avgusta, so plameni zajeli stanovanjsko- gospodarsko poslopje v Dra- žencih, last 79-letnega doma- čina. Zgorelo je okoli 150 bal sena, ostrešje, lesen strop in več raznega kmečkega orod- ja. Škoda je za okoli milijon to- larjev. RAZGRAJAL PRED GOSTINSKIM LOKALOM Pred gostinskim lokalom Zinka v Muretincih, občina Go- rišnica, je v petek, 11. avgus- ta, okoli enih zjutraj razgrajal 45-letni M.D., ki je pregloboko pogledal v kozarec, povzročil prometno nezgodo, potem pa razgrajal na parkirnem prosto- ru pred lokalom. Policisti so ga poskušali umiriti in mu tudi prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar se je tudi do mož po- stave vedel nedostojno, zato so ga odpeljali na prenočišče do iztreznitve. PREHITRO V OVINEK v torek, 8. avgusta, nekaj pred 7. uro je po Rogaški ce- sti v Ptuju proti Hajdini vozil osebni avto 23-letni RR. iz Lo- vrenca na Dravskem polju. V nepreglednem desnem ovin- ku je zapeljal na nasprotno stran ceste in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti vozila 33-letna P M. iz Apač na Drav- skem polju. Po trčenju je P H. z avtom zadel še v drog pro- metnega znaka, kjer ga je od- bilo čez cesto v leseno ograjo ob stanovanjski hiši, prebil je ograjo in avto je ustavil šele vogal hiše. V nesreči se je PH. huje ranil in so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. Na obeh avtomobilih je za več kot dva milijona tolarjev škode. NAVAL ILEGALCEV TRAJA NAPREJ Prejšnji četrtek, 3. avgusta, so ormoški policisti pozno zve- čer v bližini cerkve na Kogu našli 19 državljanov Irana, ki so ilegalno prišli iz Hrvaške, kmalu za tem pa še v Žerovin- cih 8 Irancev, ki so se zadrže- vali v zasebni hiši. Policisti obmejne postaje Zavrč so v petek, 4. avgusta, prijeli 18 Irancev, v soboto ob 7. uri zjutraj so na Turškem Vrhu zalotili kar 39 Irancev, isti dan popoldan pa še 2 skupini po pet Irancev, ki sta jih čez mejo pripeljala v osebnih av- tomobilih hrvaška državljana. Ormoški policisti so v pone- deljek, 6. avgusta, v naselju Gomila pri Kogu zajeli 27 ljudi, za katere so potem ugotovili, da so vsi iz Irana. V večernih urah pa so na Ormoški cesti v Ptuju zajeli še 6 Irancev. V petek, 11. avgusta, popol- dne so ormoški policisti zajeli 54 tujcev, ki so iranski in sirski državljani. Nekaj med njimi je bilo tako izčrpanih, da so jim morali nuditi pomoč v zdrav- stvenem domu Ormož, nekaj pa so jih odpeljali tudi v ptuj- sko bolnišnico. Večina teh je zaprosila za azil. V soboto, 12. avgusta, zjut- raj so ormoški policisti prijeli 7 tujcev, okoli poldneva pa v bli- žini hrvaške meje še 23 Iran- cev In Afganistancev. Tudi ta skupina pribežnikov je zapro- sila za azil. FF PTUJ * V okviru Poletnih kulturnih večerov bo no- coj (v četrtek) ob 21. uri predaval Erik Brešn o Čilu, Peruju in Boliviji, ob 22. uri pa bo koncert za- hodnoafriške glasbe na tradicionalnih afriških ins- trumentih skupine Percu- sion Group. PTUJ * Jutri, v petek, ob 21.30 se bodo z veliko za- bavo s slavonskim tam- buraškim orkestrom Naša grana končali Poletni kul- turni večeri. OPLOTNICA * V nedeljo, 20. avgusta, bo v popol- danskem času v cerkvi sv. Miklavža srečanje ljud- skih pevcev in godcev, ki delujejo v okviru KUD Oplotnica. KINO PTUJ * Do konca tega tedna in prihodnji te- den si lahko ob 21. uri ogledate fim Patriot (od prihodnjega petka do ne- delje tudi ob 19. uri). RODILE SO - ČESTI- TAMO: Romana Pere, Vb- dranci 27, Kog - Jaka; Klaudija Škorc, Pmek 10, Rogaška Slatina - Patrika; Lidija Krepša, Mezgovci 33, Dornava - deklico; Natalija Šket, Žagaj 10, Rogaška Slatina - Mojco; Marjetka Artič, Dobravec 7, Rogatec - Nives; Petra Varvoda, Panonska 2, Ptuj - Nika; Mateja Šumenjak, Slavka Osterca 6, Ljuto- mer - Zalo; Martina Go- renc, Rucmanci 9, Tomaž - Blaža; Aleksandra Cigler, Dobravska 3/b, Ormož - dečka; Jožica Muršec, So- betinci 11, Markovci - Bla- ža; Anica Dajčar, Ivana Kaučiča c. 6, Ljutomer - Niko; Renata Strelec, Bo- rovci 61, Markovci - Ines. POPRAVEK: V osebni kroniki - Rodile so je bil v Tedniku 3. avgusta napač- no objavljen naslov. Pravil- no se glasi: Petra Predan, Pivola 65/b, Hoče. POROKE - PTUJ: Marko Rakovec, Majšperk 51, in Jelka Kolar, Majšperk 47; Borut Jug, Rogaška c. 35, Ptuj, in Mihaela Knehtl, Ilčeva ul. 5, Ptuj; Mitja Ju- roviČ, Apače 222, in Klav- dija Meško, Volkmerjeva C. 11, Ptuj; Miran Lovrec in Brigita Ozvatič, Gibina 3/a; Jože Herega in Tatja- na Krajnc, Orešje 43, Ptuj; Uroš Kramberger, Kraig- herjeva ul. 19, Ptuj, in Mojca Sever, Dolge Njive 18; Miroslav Viher in Me- tka Vajda, Zagojiči 24. UMRLI SO: Franc Go- lob, Nova vas pri Markov- cih 48, rojen 1927, umrl 4. avgusta 2000; Franc Irgl, Žabjak 21, Ptuj, rojen 1944, umrl 5. avgusta 2000; Marija Klemenčič, Cvet- kovci 91, rojen 1926, umrl 7. avgusta 2000; Elizabeta Trstenjak, rojena Ivanuša, Krčevina 14, rojena 1926, umrla 7. avgusta 2000; Jo- žefa Korošec, Zavrč 7/a, rojena 1920, umrla 5. av- gusta 2000: Karel Kodrič, Grdina 3, rojen 1939, umrl 5. avgusta 2000; Antonija Slavič, rojena Majcen, Ko- račice 39, rojena 1910, I umrla 7. avgusta 2000.