šlev, 109. Posamezna številka stane 1 Din. v LfDD!iaof. v sredo dne 16. malo 1923. 1ГЛП/ММ VtW'JKl « UW/W-r* » » Naročnina za državo SHSi do preklical t) po pošti mesečno Din II b, dostavljeni na dom mesečno....... it za inozemstvo i fflo ečna.......Dis 23 s Sobotna izda]a: s v Jugoslaviji.....Din 20 T inozemstvu ..... „ 49 Mesečna ргНваа: Ossfnih SKSZ se Cene inseratom:aa Eaostolpna petltaa vrsta luall oglasi po Dio.1'— ln Шп.1'50, Veliki oglati nad 45 mm vl-itne po Din. 2 —, poslaaa ti pe D>n. 3'—. Pri večjem naročilu poput Uhaja vsnk dan izvzemll oonedeljka tn dneva po )iras< nikn ob 5, uri zjutraj. Uredništvo ja v Kopitarjevi ullol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračalo; neirankirana pisma se ве sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, uprava, itv. 328. Političen list za slovenski narol Oprava jo v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne bran. l|abl|anske št. 650 za naročnina tn št 348 sa oglase, ■agreb 39.011, sirajer. 7583, ргабЧв in dunaj. 24.797. Državno in narodno edinstvo. Glavno naše notranjepolitično vpraša-tije je danes, ali je sporazum med Srbi z ene ter Hrvati in Slovenci z druge strani mogoč ali ne in ali je sporazum v interesu države ali ne. V tem sporu si stojita nasproti dve sovražni skupini: ena, ki sporazum zahteva, ker je mogoč in v interesu države, in druga, ki trdovratno trdi, da je sporazum nemogoč in naravnost nesmiseln, ker je absurdno govoriti o sporazumu med narodom. Ta struja pobija sporazum tudi, češ da je državi škodljiv in naravnost nevaren njenemu obstoju. Glavni zastopniki druge struje so demokrati. Oni jako dobro vedo, zakaj so nasprotniki sporazuma. Če bi se namreč zastopniki Srbov z zastopniki Hrvatov in Slovencev sporazumeli glede ureditve države in prepotrebne reforme uprave, pade vsa demokratska ideologija v vodo, ž njo vred pa tudi demokratska stranka. Demokratje od nesloge in nesporazuma politično žive, zato morajo biti najljutejši nasprotniki sporazuma in zato tudi delajo z vsemi silami na to, da ga vsaj čimdalje zavlečejo, če ga že ne morejo preprečiti enkrat za vselej. Sredstva, katerih se demokratje poslužujejo v svojem boju proti sporazumu, so različna. Pošteno in odkrito pa ni nobeno, ker se namreč poštenega in odkritega sredstva proti sporazumu najti ne da. Zato poskušajo z intrigami in z grožnjami. V svojih časopisih, zlasti v »Jutru« in V »Narodu« neprestano premlevajo že dolgočasno trditev, da bi »država razpadla«, če bi prišlo do sporazuma, da bi bilo ogroženo »državno in narodno edinstvo«, in konec takih demokratskih tožb je seveda vedno in vedno »klerikalna nevarnost za Slovenijo«. Kdor je za sporazum, je »separatist«, »izdajalec domovine« in »sovražnik države«. V tem tonu piše demokratsko časopisje z občudovanja vedno doslednostjo, še bolj pa je občudovanja vredna potrpežljivost tiste slovenske inteligence, ki jo je strankarska disciplina (ali pa duševna omejenost?) obsodila, da mora dan za dnem požirati take izrodke demokratskih možganov, ne da bi smela ali mogla proti taki duševni hrani energično protestirati. Demokratje pa se ne omejujejo s svojimi intrigami le na slovensko časopisje, ampak poskušajo svoje bedarije vtihotapljati tudi v srbske nedemokratske liste, kakor to dokazuje nedavno v radikalni »Samoupravi« izišel članek znanega slovenskega staroli-beralca »dr. Kranjac«-a. Glavni demokratski argument proti sporazumu je, kaor rečeno, ogroženje »državnega in narodnega edinstva« v slučaju sporazuma. Kaj pa je »državno edinstvo«? Po navadni pameti pomeni »državno edinstvo« Srbov, Hrvatov in Slovencev danes obstoječe dejstvo, da »živimo Srbi, Hrvati in Slovenci skupaj v eni državi.« To je vse. V pojmu »državnega edinstva« pa ni izražen nikjer način notranje ureditve te skupne države, ampak je izražen le pojem državne skupnosti na zunaj, v mednarodnem pomenu. Ena država je za Srbe, Hrvate in Slovence lahko konfederacija (zveza držav), kakor jo zahtevajo Hrvatje. Ena država je lahko notranjejjolitič-no tudi federacija (zvezna država). Eno državo tvorijo lahko tudi avtonomne province. Ena država je lahko tudi centralistično urejena. Pojem »ene države« je z oziroma na notranjepolitično uredbo države torej jako širok: Od kasarniškega uniformiranja do najširše svobode je vse mogoče v »eni skupni drža k, kakor to pač ljudstvo želi. Z ,to je nam naravnost nepojmljivo, kako more slovenska demokratska inteligenca, večinoma juristi, ki morajo vendar imeti osnovne pojme o državnem pravu v mezincu, dan za dnem prebavljati pregreto zelje, ki ji gn servirata »Jutro« in »Narod« kljub neštetim izjavam vseh proticentralističnih voditeljev, da za skupno državo smo vsi, in proti državi nihče, pač pa smo vsi vdloč-ni protieontralisti. Centralizma pa vendar »Jutrovk; juristi no bodo istovetili z državo? Za državo torej sporazum ne pomeni absolubio nobene nevarnosti. Poglejmo sedaj; kako bi sporazum porušil »narodno edinstvo«. Najprej se moramo vprašati, če »narodno edinstvo« sploh obstoji. Ali smo Slovenci, Srbi in Hrvatje res en sam narod? Mogoče smo to bili nekdaj. Danes nismo več, ker se je deblo razrastlo v veje in veje ne zrastejo nikdar več v deblo nazaj, ampak se vedno bclj cepijo. To nam pove vsakdanja skušnja, ki pa za »jugçslovan-stvo, tudi za »integralno jugoslovansko« ni prav nič nevarna, ker je vsak Slovenec eo ipso Jugoslovan in kot tak Slovan. Vsaj do danes nas šenihče ni prišteval k Germanom ali Turkom. Če torej kdo zahteva od nas »narodno edinstvo«, čeprav pod krinko »integralnega jugoslovanstva«, ne zahteva s tem nič več in nič manj, kakor dn se naj i Srbi i Hrvati i Slovenci pozabijo vsak na vso svojo slavno zgodovino, naj zavržejo svoje tradicije, zatajv svoj jezik in se od-reko vsak svoje vere v nninenu neke čudežne, nenaravne in zato tudi nemogoče »spojitve«. Spojitev med Srbi in Slovenci n. pr. je mogoča le, če se Srbi poslovenijo ali pa Slovenci poerbijo. Da bi vsnk »nekaj r voje pretek'oetî pozabil, nekaj pa prinesel s seboj koč doto v novo enoto, to je pristni demokratski absurd. Slovenci po taki izumetničeni spojitvi nimamo nobene potrebe. Mi bomo ohranili jezik Rvojlh očetov, ohranili bomo svojo vero, ohranili in razvijali bomo svoj lasten košček kulture in gojili bomo svojo lepo književnost in umetnost. Komur pa očetovska in materinska slovenska dedščira ni všeč, naj se v božjem imenu — pointegrali. Pribičevičul To je njegov recept ~ Nato! jo Davidovič vmešal v debato krono. Predsednik dr. Peleš ga je pozval naj krone ne vlači v debato. V nadaljnem govoru je Davidovič očital radikalom, da su med volitvami izrabljali vero in policijski teror, ker da je policija izpraznjevala šole za strankarske shode. Dr. Korošec je zaklical: Pa tako je učil g. Pribičevič! — Sv. Pribičevič je nato skočil iz klopi in pretil članom Ju-goslov. kluba. — Davidovič je nato navajal samo posamezne slučaje, a notranji minister Vujičić mu. takoj upadal v besedo in dokazal, da so ti tdučaji neresnični. Davidovič je predlagal enketo ki naj pregleda dispozicijske fonde, kako so se uporabljali in se spominjal premeščenja uradnikov s strani radikalov. Poslanec Jugoslov. kluba Blaško Rajič je zaklical: »Kako je pa Pribičevič premeščal hrvatske učitelje!« — Davidovič se je silno razburil. Govoril je c Macedoniji, a radikali so mu dokazali, da sc teror v Macedoniji izvajali demokrati, posebno Pribičevič. Da konča svoj govor s kakim »šlagerjem«, je Davidovič začel govoriti, koliko denarja je bilo potrošenega v Hercegovini za izvolitev dr. Markoviča. Navajal je, da je več oseb dobilo po 2 milijona dinarjev. Ko je to izgovoril, je skočil po koncu dr. Markovič in mu zaklical, naj za to izjavo prevzame odgovornost. A Davidovič mu je odgovarjal, naj odgovornost prevzame gospod, ki mu je to povedal. Tega »gospoda« pa Davidovič ni hotel imenovati. Na ta način je Davidovič končal svoj govor, spremljan z burnim smehom. Takoj nato je dr. Laza Markovič kon-iStatiral, da Davidovič ni hotel prevzeti za svoje trditve odgovornosti, ker ve, da niso točne. MINISTER UZUNOVIĆ EERE DEMO-KRATOM LEVITE. Besedo je dobil minister Nikola Uzu-nović, ki je med drugim izvajal: Gospoda? Na volitve smo šli po koalicijski vladi, a volitve so izpadle tako, da ena od koalicijskih skupin ni dosegla tega, kar bi odgovarjalo njenim političnim pretenzijam. Moram reči, da smo zelo hvaležni, ker je1 kritiko naših volitev prevzela najbolj kom-petentna oseba — načelnik stranke, ki jq pri volitvah zgubila, in smo upali, da b<3 navedel vsaj nekaj dejstev za opravičenja svoje kritike. Od vsega tega pa ni bilo nič. Zato bi bilo potrebno, da bi se Davidovi-čev govor natisnil, da bi se videlo, s čim se demokrati branijo. Gospodje imajo namreč olajševalno okolnost, ker so bili do nedavnega na vlasti v polni meri. Imeli so predsednika skupščine, notranjega mini-i stra, druga važna ministrstva itd. Sedaj so vsled volitev vse to izgubili. To je položaj, ki človeka lahko spravi z ravnotežja in na pot, po kateri ne bi želel, da bi šel g. Davidovič, ki bi po svojem činu v stranki moral biti bolj stvaren in ne bi smel peti žaloslink. Bili smo v koaliciji, ker sme jo smatrali potrebno v času, ko so se zabijali temelji ureditve države. Ko se ja razdelila vlast tako, kot je razdeljena danes, se je to zgodilo edino radi velikih državnih interesov. Gospodje so govorili/ da se je to zgodilo vsled slabosti ljudstva, pa so se varali. Ko je bilo treba sprejeti uradniški in invalidski zakon, so gg. de-, mokrati proglasili svoj desinteresement —• to je sploh fatalnost demokratske stranko — in preko odbora so onemogočali sprejetje teh zakonov. Ko je bilo za ves svet jasno, da se bodo vršile volitve, ker demokrati niso pustili, da se v parlamentu dela, in ko jc ljudstvo dalo zasluženo plačilo tistim, ki so preprečevali sprejem potrebnih zakonov, so gospodje zgubili ravnotežje. Namesto da bi sedaj koristili ljudstvu in državi, skušajo s svojim opozicio-nalnim delom z vsemi sredstvi onemogočiti parlamentarizem. Stranka, ki naziva svobodne volitve nesvobodne, a se ves čas krize bije na prsi, češ dajte nam volitve, da pokažemo, kaj moremo, sc ne more dičiti z demokratskim imenom. Ves čas krize ste govorili o neparlamentarni vladi, o uradniški vladi, o vojaški diktaturi, o močni roki, o šc močnejši roki. Parlamentarna skupina, ki je to storila, ni upravičena, da kritizira naše volitve, Končno ie Uzunović zavrnil demokratsko za SILNO BURNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. — SEJA Z MALIMI PRESLEDKI TRAJALA VČERAJ OD POL 10. URE DOP. DO DANES ZJUTRAJ. — PREDLOG VERIFIKACIJSKEGA ODBORA SPREJET. Belgrad, 15. maja. (Izv.) Vso nemoral-nost in korupcijo, ki so jo prinesli v javno življenje demokrati, je osvetlila današnja seja narodne skupščine, na kateri so demokrati dobili tako lekcijo, da so postali čisto majhni. Proti njihovi nasilni politiki se je dvignil tak vihar, da niso smatrali za potrebno, da se opravičijo, marveč so ves čas kričali, da se ne bi čuli govori ostalih govornikov. Ni jim pomagalo, da so v boj poslali samega šefa demokratske stranke g. Ljubo Davidoviča. Takoj se je videlo, da si je Davidovič svoj govor sestavil, vendar ga pa ni mogel končati tako, kakor bi rad. Začetkom govora je še šlo, pozneje pa je vsled medklicev od vseh strani prišel s konteksta in začel je navajati samo posamezne slučaje in citirati laž-njive vesti demokratskih listov, Ves njegov govor je bil porazen za demokrate in namesto uspeha je šc poslabšal položaj demokratske stranke. Nihče ni dobil vtisa, da govori šef nekdaj tako močne demokratske stranke, zdelo se je, da govori zadnji tribun najbolj demagoške stranke. Najslabšo uslugo je napravil svojim tovarišem, ko je napadel ministra dr, Lazo Markoviča. Dr, Markovič, ki je ves čas imel skrivne vezi z demokrati in ki je za časa zborovanja verifikacijskega odbora skušal vplivati na radikalne člane, naj bodo napram demokratom popustljivi, je dobil za svojo neiskreno politiko zasluženo plačilo. Videlo se je, da jc iznenaden. Bled kot stena je takoj za Davidovičem vstal in mu dal zaslužen odgovor. Tudi samega Sv, Pribičeviča je iznenadil nastop Li. Davidoviča. Čimdelj je Davidovič govoril, tembolj je Pribičevič postajal nervozen, Kar vrtil se je na svojem sedežu. Po govoru Davidoviča je bil najbolj zanimiv govor ministra Nikole Uzunoviča, ker je dobro ilustriral in karakteriziral demokratsko stranko in njene politike. Kot govor enega najuglednejših radikalnih ministrov predstavlja obenem mišljenje najkompetentnejšega faktorja od vlade. Sam Nikola Pašič, ki navadno sedi kot kip, se je na današnji seji pomladil in z velikim zanimanjem poslušal. govor Uzunoviča ter ga ves čas odobraval. Demokrati so bili popolnoma osamljeni, ker se jim je izneveril tudi dosedanji tovariš zemljoradnik dr. Lazič, ki je v svojem go-govoru napadel demokrate radi njih dosedanje politike. Burno odobravanje je nastalo na galeriji, ko je minister Janković končal svoj govor z besedami: «Gospodje demokratil Nehajte s takimi manirami, sicer Vas bo ljudstvo reduciralo tako, da Vas nikjer več ne bol« Sama seja skupščine se je pa vršila tako-le: DR. PELES OTVORI SE-JO, — DEMOKRATSKI POSLANEC KI { OD 3 SEJ IZKLJUČE V navzočnosti Nikole Pa: istalih ministrov je ob pol 10. uri d( >!. Z odgovorom angleška vlada ni v vseh točkah zadovoljna. Danes se je vlada na posebni seji pečala z ruskim odgovorom. London, 15. maja. (Izv.) Ramsay Mac-donald je prejel od Litvinova brzojavko, v kateri Litvinov zagotavlja, da želi ruska vlada vsa sporna vprašanja z Anglijo rešiti mirnim potom. Nove francoske zasede v Poruhrju. Lcdwigshaien, 15. maja. (Izv.) Danes »o Francozi zasedli veliko tvornico «Ba-disehe Anilin-und Sodafabrik«. Delavcem je nadaljnji vstop v tvornico prepovedan. Tvornico je zasedel en francoski polk. Berlin, 15. maja. «Berliner Zeitung am Mittag« javlja iz Frankfurta, da so zasedli Francozi veliko tvornico barvil v Hochstu. Nad mestom Hochst so proglasili obsedno stanje. Tvorniškem delavcem, ki stanujejo v Frankfurtu, je dohod v mesto Hochst zabranjen. Frankfurt, 15. maja. (Izv.) Francozi so tasedli mesto Wimburg, ki leži v nezasedenem ozemlju. Vojaštvo je zasedlo vsa uradna poslopja. Mesto je od svoje okolice popolnoma odrezano. Francozi so izvršili veliko število hišnih preiskav. Mednarodni kongres za žensko volivno pravico. Rim, 15. maja. Včeraj se je tu otvoril ÏX. kongres Mednarodne zveze za žensko voliv pravico. Navzočih je 2000 delegatinj, ki zastopajo 40 narodov. Otvoritveni seji je predsedoval ministrski predsednik Mussolini z več drugimi ministri in podtajniki, dalje rimski kralj, komisar sen. Cremonesi in rimski prefekt coram. ZoccolettL Kon- Faust starega veka. fiusko spisal N. P. Aksakov. — Poslovenil Valentinov iž. L V Rimu se je praznoval prvi dan sa-turnalij. Po ulicah in trgih je mrgolelo ljudi. Sodišča so bila zatvorjena za pet dni, toliko časa so namreč slavnosti uradno trajale. Množici pa je bilo po starodavnem običaju dovoljeno, še nekoliko dni več praznovali hi veseliti se. Tudi vse rimske šole ao za uradno petdnevno dobo zaprle učne prostore za učence in učitelje in jim dale priliko za oddih in zabavo. Tudi dolžniki, ki se sicer niso upali pokazati se, so hodili te dni nemoteno, slobodno in veselo po mestu; kajti med saturnskim' slavnost-mi se ni smelo izterjevati dolgov in se niti ni smelo opozarjati na obstoj dolga ali na nastopivši ali bližajoči se plačilni rok. Tudi robi, katerih jo bilo takrat v Rimu veliko več, kot svobodnih meščanov, so kazali vesel obraze, kajti, akopram se večji del robov tudi v tem času ni razveseljeval večje prostosti, so vsi vedeli, da se bodo v teh dneh v vsaki hiši pripravile pojedine tudi ia nje in da bodo pri teh pojedinah gospodarji, sicer strogi in nedostopni, robe smatrali kot enake in jim deloma stregli v spomin na zlati vek, ko je vladala še obča enakopravnost. ko ao bili vsi iiudk m enaki m:d seboj in ko še ni bilo robov in gospodov. Zjutraj se je vršilo na rimskem forumu veliko žrtvovanje, zaradi kojega so bili postavljeni veliki škrlatni šatori za bogove. Ti so se slavnosti neposredno udeležili v nad šotori postavljenih sohah, izdelanih iz zlata, mramorja in slonove kosti. Med bogove so bili postavljeni tudi Avgust, ulit iz zlata in Livija, izrezljana iz slonove kosti in vsi bivši imperatorji Ko je bilo žrtvovanje izvrženo in so bile bogovom izkazane vse pinstoječe časti, so začeli Rimljani z nemanjšo iskrenostjo izkazovati čast drug drugemu. Stari in mladi, l>ogati in revni, važni in nevažni rimski meščani so hiteli od hiše, da obdarijo svoje dobrotnike in znance z v teh dneh običajnimi darili: voščenimi svečami in malimi glinastimi lilikami. Mnogi niso mogli sami nesti velikega števila za mnogobrojne znance potrebnih sveč in lilik in so se zato dali spremljati po robih belega, rujavega ali črnega obraza, ki so nosili cele povezke sveč in lilik. Včasih so se med množico prerivale tudi nosilnice, v kojih so sedeli imenitni Rimljani ali Rimljanke z velikimi kupi sveč aH glinastih lilik pred nogami. Tudi v hišah je vladala hrupna radost. Kockali so za orehe, igrali so pa tudi več aH manj visoko za denar, ker je bila taka igra dovoljena samo o času saturnalij, sicer Da alroaa.Drooovadana. Otroci in mla- dež pa so igrali istotake igre, kakor jih igrajo dandanes ua praznike. Proti večeru so se pokazale mnoge maske na ulicah in življenje v mestu je postalo še bolj živahno. Slišale so se povsodi šaljive besede in opazke, tu in tam so se razlegale tudi vesele pesmi po zraku. Ko je že postajalo mračno, sta šla pod stebrišči razkošnih gostilen ob takozvanem govedjem forumu dva meščana. Eden od njiju je bil še jako mlad, videlo se mu je na obrazu, da moške toge še ne nosi več kakor kakih pet let. Drugi je bil veliko starejši. Prihajala sta iz ene ondotnih gostilen in sta šla svojo pot, ne meneč se za počenjanje množice. Oba sta se držala resno in sta očividno nadaljevala pogovor, za-počet v gostilni med zavžitjem obeda. Zdi se mi, Valerij, izpregovori starejši, da tudi po najinem pogovoru še nisi opustil namena, da greš k Paladiju in iščeš pri njem pomoči. Saj veš, Sizinij, da mi je ta pomoč potrebna, da sem brez nje izgubljen. Upam, da prideš tudi ti z menoj. Pri Herkulu! tega ne storim. Ne čudim se, da išče priprosta in nevešča množica rešitve in tolažbe pri vedezevalcih, prorokih in čarovnikih vsake vrste, a ti, Valerij Pontijan, potomec starega rimskega rodu, učenec filozofa Prisuilina ter učenec in drug zgodovinarja Sizinija Emilijana, ki tu s teboi eovori, bi uo smel žrtvovati svo- Вбм. TOB. krijejo samo na račun pričakovanih nem« ških reparacij. Na vsak način pa tudi Francija ne misli niti najemati novih posojil niti zvišati davkov. * Bolgarija in Anglija. Angleško časopisje pozdravlja zmago Stambolijskega pri volitvah v bolgarsko sobranje in povzdiguje njegove velike zmožnosti. »Times« vidijo poseben dokaz njegovega državniškega talenta v zakonskem načrtu, glasom katerega se v vseh krajih, kjer jo več kot 10 komunistov, ustanovi obligatno komunistično gospodarstvo iz svojine, ki se dotičnikom konfiscira in mora od njih po komunističnih principih upravljati! »Times« hvalijo posebno njegovo lojalno politiko napram zaveznikom, vsled katere se ie Bolgariji izpregledal izvesten procent reparacij, da so bo mogla gospodar« sko sanirati. »Times« se zavzemajo za to, da zavezniki Bolgariji preskrbijo dohod do Egejskega morja. Jako dobro karakte-rizira angleški list Stambolijskega z besedami: »Čeprav Stambolijski postopa s svojimi političnimi nasprotniki z neko brezobzirnostjo, počivajo v njem naravnost ogromne konstruktivne sile.« — Podobno piše »Morning Post«. Politične vesti. -f Veievažni zgodovinski dogodki se pojavljajo na obzorju. Odkar so namreč začeli slovenski demokratje širiti po svojih listih trditev, da avtonomistično (federalistično) шчејепс države niso države, se je začel v sietovni politiki silen preokret ki bo imel za posledico razpad vseh iede-ralnih držav. Tako bo na binkoštni ponedeljek razpadla severoameriška unija. Anglija bo razpadla koncem maja, v prvi polovici junija pa Nemčija, Švica, Avstrija in Rusija. Iz vseh teh razvalin bo zgradila stavbeno podjetje «Pribičevič & Co.,« centralna zadruga z neomejenim nezaupanjem ljudstva, velikansko novo, ves svet obse-gajočo centralistično zgradbo, enotno državo z enim samim narodom. + «Ne samo brez tolmača, marveč tudi brez kakršnihkoli težkoč se med sabo popolnoma sporazumevajo oni z Ja^ dranskega in oni s Črnega morja, oni od Soluna in oni od Maribora,« tako nam citira «Slovenski Narod« belgrajsko «Politiko«. — «Narodu« nasvetujemo, naj se pelje enkrat v Solun in naj tam doli govori slovensko, pa še koga iz Maribora naj vzame s seboj. Se bo kmalu prepričal, kako hitro bodo solunski Grki in špani-joli oba skupaj prodali za 5 par. -j- O naših separatistih stalno pižfe «Slovenski Narod«. Po «Narodu« hočejo namreč od države proč vsi tisti, ki zahtevajo njeno notranjo preureditev. «Narodu« priporočamo, naj si nabavi kakšno «Allge-meine Biirgerkunde« za prvi razred meščanskih šol, da se bo vendar enkrat naučil, da se države dele na: konfederacije (Staatenbund), federacije (Bundesstaat) itd. To berilo bo za naše demokrate in talmi-radikale jako koristno in poučno. 4- Kaj zastopajo «klerikalci«? «Kle* rikalci so prevzeli zastopstvo nove firme: slovenskega jezika, slovenske narodnosti in kulture,« ugotavlja sinočni «Narod«. — AU je «slovenski' jezik« za «Slovenski Narod« nova firma? Zastopstvo novih firm je pač prevzel «Narod«, ker zastopa danes radikale, jutri samostojneže, potem demokrate, včasih pa priobčuje članke, ki jih ponatiskuje z vidni mveseljem «Avto-nomist«. Tako da že ata «Narod« sam pravijo, dos is ja der reinste Arizona-kicker, dieser «Narod«, kadar sedijo beim Maček, dem weltberiihmten, tam za vodo, -f Uradništvo in «Jutro«. Včerajšnje «Jutro« je priobčilo naravnost ginljiv čla- jega obola brezumju, ki od dne do dne bolj obvlad.. ves Rim. Dobro znaš, Sizinij, da mi ne preostaje drugega sredstva, s kojim bi odpomogel svojemu gorju, se je skušal opravičevati Valerij Pontijan. Tedaj povečaj s svojim zgledom silno zlo, ki itak že bremeni na Rimu. S čim se peča Rim dandanes? Pozabil je popolnoma na svojo preteklost in ničesa ne stori za svojo bodočnost. Ni mu za drugo, nego da se mu prorokuje, kaj bo jutri, kak blagor mu prinese prihodnji dan, kot da bi se moral ta blagor javiti sam po sebi. Ne porablja li dandanes skoro vsak Rimljan velik del dneva v tolmačenje svojih sanj? Niso li razlagalci sanj že popolnoma izpodrinili filozofe? Poglej, kaj se godi v svetiščih! Ta-kozvani matematiki in astrologi hodijo tam okoli in ponujajo svoje kupljivo vedeževanje kakor prodajalci vode. Saj je to vedeževanje Rimljanom v resnici postalo že tako neobhodno potrebno, kakor voda. In kaj vidiš v egiptovskem svetišču, kamor hodi množica, da ji vedežuje. Senatorji, ti stebri države, se gnetejo tam, da izvedo svojo usodo po tem, ali požre bik predloženo mu seno ali pa se odvrne od njega. Moški in ženske iz najuglednejših rodbin se bavijo po cele ure s tem, da se zapro s petelinom, ki kljuje pred seboj raztreseno zrnje in da z drgetajočim srcem čakajo, ali bo pobral vnaprej določeno zrno. ttev. 109. ^^VfeWCr^Te. "maja 1928. 8lr eu в« ћек o bedi uradništva. Ko sn bili demokratje na vladi in so imeli tudi vso moč v rokah, niso za uradništvo nič storili. Ljubljanski «katoliško-boljše viški« občin, svet je pa vendarle nekaj naredil za mestne uradnike in uslužbence. V tem je razlika: eden govori, drugi pa dela. 4 Proti antisrbskim pojavom na hrv. Šolah. jViinister za prosveto M. Trifunović je poslal hrvatski pokrajinski upravi nalog, da z vso strogostjo zatre po šolah razne antisrbske pojave, kakor trganje slik državnih predstaviteljev, zasramova-nje državne himne in srbske zastave, zasmehovanje tuje vere itd. Poslej sc morajo učenci, ki zakrive kak tak čin, izključiti iz šole, a na odgovor sc pokličejo tudi Starši in učitelji. O vsakem slučaju mora pokrajinska uprava obvestiti naučno in hotranje ministrstvo. — Ako te naredbe he bodo spremljali drugi čini vlade, ki bodo pokazali, da je Belgrad nasproti Hrvatski spremenil smer svoje politike, ta naredba ne bo rodila nobenih sadov. — Knezoškof dr. A. B. Jeglič, razglednica Slov. Straže. Dne 22. maja t. 1. preteče 25 let, odkar je ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič nastopil vlado svoje škofije. Dne 3. avgusta pa preteče 50 let, odkar Jc bral prvo sv. mašo. Da proslavi ta dva jubileja, je založilo nar, obr. društvo «Slovenska Straža« sliko jubilanta v obliki dopisnice. Slika je zelo dobro pogodena. Vsak vernik si gotovo želi imeti za spomin na svojega višjega duhovnega pastirja in neumornega narodnega delavca njegovo eliko. Ker je število slik omejeno, opozarjamo že danes, da si vsakdo pravočasno preskrbi te slike. Prodajale se bodo po ï dinar. Naročajo se v tajništvu Slovenske Straže, Ljudski dom, II. nadstropje. — ïrgovci dobe običajen popust. — «Slovenski Narod« in fašizem. S ^Slovenskim Narodom« ni mogoče o nobeni stvari resno razpravljati, ker ali ni-tesar ne razume prav ali pa iz zlobe zavija. Tako na primer je «Narod« iz včerajšnjega članka «Slovenca« o nacionalističnem pokretu bral «simpatije klerikalcev do laškega fašizma« in je temu po Svoji denuncijantski navadi dodal, da gre «ljubezen klerikalcev do italijanskih fašistov« vzporedno s «simpatijami klerikalcev do bolgarskih iridentistov v Makedoniji.« — Kar se tiče italijanskega fašizma, smo samo konstatirali, da ima poleg tem-hih strani tudi dobre, kakor velja to tudi «a komunizem. Obe ti gibanji sta pogre-seni po svojih terorističnih metodah, idejno pa se v obeh križata ena velika zmota in ena velika resnica: Boljševizem združuje nemško materialistično-racionalistično mišljenje o razvoju človeške družbe ali takozvani Marksov zgodovinski materia-lizem z mnogimi pristno slovanskimi in resničnimi idejami o svobodnem zadružnem bratstvu, kakor jih jc razvil še vedno premalo proučevani Bakunin, pri katerem si je Lenin jako veliko izposodil. Pri fašizmu je v idejnem oziru isto: tudi v njem se križata dve smernici; ena poganska, rimsko-imperialistična in liberalna, druga pa je idealistična v krščanskem smislu in romantična; nekaj elementov pa je posnetih celo po slovanskih mislecih, tako na primer odklanjanje brezličnega, mehaničnega in nenaravno izenačujočega parlamentarizma. To so stvari, ki se mirno in nepristransko konstatirajo in seveda zahtevajo poznavanje predmeta. «Narod« naj v to svrho blagovoli nekoliko pogledati v najnovejšo italijansko literaturo, ki je popolnoma zapustila pota D'Annunzi-jeva. Metode fašizma pa so istotako po-grešene kakor so boljševiške. — Kdor iz te naše objektivne, nad dnevno politiko stoječe konstatacije napravi «simpatije klerikalcev do fašizma«, je ali omejen ali neresen ali zloben. To niso simpatije, ampak hladna analiza dejstev. Kar je «Slovenec« s svojimi izvajanji hotel povedati, Se to, da je takozvani jugoslovanski fašizem od laškega posnel izključno le njegove slabe strani, njegove teroristične metode in zunanjo lupino ter da naš fašizem ni nič originalen, ampak sklavični posnetek laškega, zanesen k nam ali preko Dalmacije, ki je še danes pod italijanskim kulturnim vplivom, ali pa preko Primorja, kjer so laški nazori naravno vplivali na mentaliteto mnogih naših ljudi. Če se pa če govori o simpatijah do laškega fašizma, potem je treba pribiti, da te simpatije obstojajo na liberalni strani, ker naša demokratska glasila niso nikoli načeloma obsojala faši-stovskih metod na sebi, vsaj ne, odkar obstoja «Orjuna«, ampak le to, da so naperjene proti Slovanom v Primorju. Glasilo «Orjune« jc fašistovsko nasilno ideologijo :elo opetovano odobravalo in jo k nam sistematično presaja; «Slovenski Narod« oa je to opetovano pohvalil in sam hujskal ia terorizem. — Na natolcevanje, da sim-patiziramo z bolgarsko iridento v Makedoniji, pa vsled njegove nizkotnosti ni vredno odgovarjati Rečemo čisto princi-pijelno samo to, da sta za Makedonijo bili lajvečji dve nesreči ooleć turškega trino-r Stva velesrbski in veleholgarski šovinizem in da nam je slednji ravnotako tuj kakor prvi. Makedonci imajo svojo lastno individualnost in v njihovem kulturnem in gospodarskem interesu je poštena samouprava v srbsko-hrvatsko-slovenski državi. —Za sodnike. Včeraj se je ministrski svet, v katerem pa ne sedi niti en demokrat, pečal s položajem sodnikov. Razpravljal je o zakonskem načrtu, ki bo predložen zbrnici takoj za uradniškim zakonom, in ki ureja službeno razmerje sodnikov in določa njihove place. Objavljamo zaradi pomanjkanja prostora za danes le glavne določbe. V prvem delu določa načrt pogoje za vzprejem v sodno službo, dalje govori o vpokojitvah in o disciplinarnem postopanju, potem pa našteva plače: Za predsednika kasacijskega sodišča 54 tisoč dinariev letno, za predsednika apela-cijskega sodišč 45.000 Din letno. Sodniki kasacijskega sodišča dobe 40.000 Din, po prvih 4 letih službe 42.500, po naslednjih 4 letih pa 45.000 Din. — Sodniki apelacij-skega sodišča dobe 36.000 Din, po 4 letih 38.000 Din. — Predsedniki »okružnih su-dova« dobe 32.000 Din, po prvih 4 letih 34.000 dinarjev in po naslednjih štirih letih pa 36.000 Din letne plače. — Okrajni, okrožni in mestni sodniki 18.000 Din plače pa vsakih 4 službenih letih pa po 2500 Din letno več, dokler ne dosežejo letne plače v znesku 30.500 Din. — Sodniki dobivajo poleg tega še posebne doklade in sicer: predsednik kasacijskega sodišča 2000 Din mesečno, predsednik apclacijsk.ega sodišča 1800 Din, sodniki pri kasacijskem sodišču 1500 Din, sodniki apelacijskega sodišča in predsedniki »okružnih sudova« (deželnih sodišč?) po 1200 Din, okružni, okrajni in »mestni« sodniki po 1000 Din, tajniki in »pisari« pa po 500 Din mesečno. — Poleg plače imajo sodniki pravico na brezplačno stanovanje ali in natura ali pa v denarju, pravo na kurjavo (za samca 10 kubik metrov, za oženjenega 20 kubik metrov drv ali pa odgovarjajočo ceno v denarju) in pravico do režijske vozne cene na državnih železnicah. Razen tega pa prejemajo še vse osebne in rodbinske doklade kakor drugi uradniki in imajo pravo na posebno sodno doklado. — Določbe novega zakona o sodnikih naj bi stopile v veljavo s 1. septembrom 1. 1923. — Polkovna slava pp. 40 v spomin obletnice bitke pri Črin na Koroškem se bo obhajala 28. maja v Ljubljani v vojašnici kralja Petra. — Za cerkev žal. M. B. na Gori pri Mokronogu je bil petek 11. t. m. žalosten dan. Okoli pol 2. ure popoldne je nastala nevihta, pa ne prehuda. Trikrat je treščilo v zvonik, prva strela je odbila strelovodu ost, druge so pokale, kamor drago. Razdejanje je veliko. Lopa pred cerkvijo je popolnoma podrta, stebri so odnešeni, oboki podrti, streha na tleh. Cerkev v notranjščini ni trpela, zunaj je pa na mnogih krajih razbita in udrta. Žlebovi niso preveč trpeli, pač pa je okoli cerkve vse raz-rito, korenine stoletnih lip dvignjene in razklane. Po zemlji je švignila strela v gorenji konec svetih stopnic, odmaknila silen kos zidu, razbila del strehe in okno, potem šla na dno stopnic, poškodovala sliko zadnje večerje, šinila v zid, napravila velike luknje, ubrala pot v hosto in še tam vzdigovala drevesne korenine. Sreča vnesreči je, da ni ubila človeka. Pri žlebu je stregel stari Laščan vodo, osrno-dila mu je strela desno roko in odšla. Sploh je bilo ozračje tisti dan nasičeno z elektriko. Po trgu sc je elektrika igrala pri električnem vodu, požgala tu in tam žice, treščila v smreko, pobila nekaj žarnic in napravila veliko strahu. Tudi v Št. Rupertu ni dala miri«. Na Gori se je cepila najmanj v osem koncev, eden je šel celo v klet g. Deu-a pogledat, razbil je skledico pod pipo, pijače se ni lotil. — Strahu in žalosti smo dosti vžili! — K vprašanju redukcije uradništva spada brezdvomno tudi vprašanje redukcije uradov. Eden teh uradov je ainbula-torij za spalne bolezni, kjer se bolnik brezplačno zdravi ne glede na to je li imovit ali ne. Pri vseh drugih institutih se zahteva plačilo od premožnega pacijenta, za ront-gen-sliko, za obsevanje, za bakteriološko preiskavo; le spolno bolni paeijenti naj bi dobivali brez razlike vse brezplačno, zdravila, zdravnika in obvezila. — Taka muni-ficenca države ni na mestu. Gotovo je upravičeno, če skrbi država za take bolnike, ki si tako drago zdravljenje ne morejo plačati, kako pa pride davkoplačevalec do te »a, da plačuje za bogatega spolno bolnega pacijenta draga zdravila, ko bi si ta pacijent popolnoma lahko plačal zdravnika in zdravila? Kako pride davkoplačevalec do tega, da plačuje za člana bolniške blagajne, ki je po zakonu upravičen, da dobiva zdravila in zdravnika brezplačno, draga zdravila, ko mora morebiti kot delodajalec še plačevati svoj prispevek k bolniški blagajni? Ambu-latorij za spolne bolezni mora vse te paci-jonte brezplačno zdraviti in jim dajati brezplačno zdravila, ako se zglase v ambulato-riju. Premožni pacijent in bolniška blagajna imala pa oba svoj dobiček na račun državo. na račun davkoplačevalcev, ker tako zdravljenje traja več tednov in stanejo samo zdravila za enega pacijenta in eno kuro 4—500 Din. Smo za brezplačne ambulato-rije, toda samo za tiste sloje, ki so te podporo v resnici potrebni. Člani bolniških blagajn in pa premožni paeijenti naj bi bili brezpogojno izključeni. Prvi so po zakonu že itak z vsem v slučaju bolezni preskrbljeni, drugi si pa lahko vse potrebno sami preskrbijo. Zaradi tega bi se moral vsak pacijent, ki hoče posečati ambulatorij, izkazati z uradnim ubožnim spričevalom, da nima premoženja in da ni član bolniške blagajne. — Vsaka zloraba spričevala bi se morala strogo kaznovati. Priporočamo komisiji za redukcijo uradništva in uradov, da se loti tudi tega vprašanja. V drugih državah ne poznajo takih ambulatorijev. — Književna tombola Jugoslovansko Matico. Razprodaja kart za književno tombolo Jugosloven-ske Matice je. v polnem teku. Iz vseli krajev Slovenijo se innožo naročila, tako, da akcijski odbor komaj izvršuje svoje ogromno delo. Kajti ta knji-ževua prireditev, ta tombola, ne sliči tombolam, ki smo jih navajeni v Ljubljani in po drugih krajih. Vse te tombole so čisto lokalnega pomena, so omejene na en sam kraj, med tem, ko je književna tombola zasnovana Sirom vse Slovenije, in se bo vršila daljšo dobo. Vsak dan prihajajo v pisarno Jugoslovenske Matice ugledni slovenski kulturni delavci, ki se za prireditev živahno zanimajo. Vsi so mnenja, da je naša tombola velikega pomena za ves slovenski narod, da je tombola našega društva kulturna institucija, ki jo je treba na vsak način in za vsako ceno ponnvljati vsako leto, v vedo večjem obsegu tako, da bo sčasoma ■Tugoslovenska Matica v resnici postala nekakšna književna, prosvetna Matica v slovenskem okrožju. Tudi v svojih namenih ne sliči naša tombola tozadevnim prireditvam. Namen je v prv! vrsti razširiti slovensko knjigo po vseh krajih, mogoče celo tja, kjer danes še nima tal. Zanimivo je, da vlada n. pr. ravno v Prekmurju ogromno zanimanje 7.a to našo prireditev iz česar je vendar razvidno, kako nujno potrebna je ta naša književna tombola. Z njo je Jugoslovenska Matica nekako prerasla dnevna vprašanja, povedala je narodu besedo, ki jo ta narod bolje razume, kol besede vsakdanjega življenja. Kajti književna tombola je družinska igra, je igra, ki jo pozna vsaka slovenska družina in bo postala z našo prireditvijo igra, katere se bo udeležila vsa slovenska družina. Slovenska knjiga je last vsega našega naroda, zato naj bo tudi tombola. Da je to resnica, je razvidno iz sestave dobitkov. Vsi sloji dobe svoje. Jugoslovenska Matica za to tombolo ne nnstavlja visokih dobitkov, zato pa jih priredi mnogo. Naznanjamo obenem tudi to, da dobitki, označeni v prospektih, niso še končnoveljavni, ampak smo že sedaj sklenili, jih znatno pomnožiti. In tako jih bomo pomnoževali sorazmerno s številom prodanih kart. Kako se bo tombola vršila, bomo pravočasno objavili v vseh slovenskih časopisih. V nedeljo, 20. maja in pondeljek 21. maja priredi Jugoslovenska Matica veliko razprodajo tombolskih kart na glavnih križiščih Ljubljane. Zato pozivamo narodno občinstvo, da to veliko kulturno prireditev Jugoslovenske Matice podpre, prosimo, naj Ljubljana ne zaostane za drugimi kraji naše slovenske pokrajine, ker bi bila to sramota za kulturno prestolico Slovenije. Obračamo se tem potom tudi na imovite sloje, na trgovce, industrijska podjetja in denarne zavode, da bi ti zase in za svoje uslužbence odvzeli in kupili gotovo število kart. S tem bi tudi storili važen kulturni čin v korist izobrazbe svojih nastavljencev. Mislimo, da ta kulturni davek Jugoslovenska Malica lahko zahteva od imovitih krogov slovenskega dela naše domovine. — Akcijski odbor. — Inženerski izpit iz kemije je položil na dunajski tehniki gospod Leon K a v č n i k. — Poizvedovanje. »Policijski dnevnik«, službeni organ policijske direkcije v Ljubljani, je objavil v št. 107 z dne 15. maja 1923 sledeče: »Pire Gustav, predsednik Kmetijske družbe za Slovenijo, 1858 v škofji Loki rojen, v Ljubljano pristojen, v Ljubljani, Pokopališka ulica št. 6 stanujoč, srednje postave, plešast, ima angleško pristrižene brke, oblečen v temno obleko, rjav plašč in polcilinder, je 3. maja 1923 ob 19 odšel od doma, rekoč, dn gre k svojim sorodnikom v Kranj. Ker :c do danes ni tam pojavil in tudi ne domov vrnil, se sumi, da se mu je pripetila kaka nezgoda. — Srednješolec — roparski morilec. Kakor smo svoj čas kratko poročali, so našli te dni v gozdu Kraljeviča pri Zagrebu umorjena in oropana krojaškega mojstra Andrijo Jeličiča in ve-rižnika Kanajeta. Zagrebška policija je takoj napela vse sile, da izsledi morilce. In res je bila kmalu na pravem sledu. Aretirala je najprej nekega Sljopana Kralja, nnlo pa izdala tiralico r.n 20 letnim gimnazijcem Hrvojem Paskijevićem, sinom tajnika zagrebške trgo\ske in obrtne zbornice in razpisala za uspešno pomoč pri izsleditvi 4000 Din. Ninulo soboto so neki dijaki javili policiji na Sušaku, da je prejšnji dan dospel iz Zagreba neki dijak na Reko, in prenočil pri gimnazijcu Lončariću, Kmalu so dognali, dn je to Paskijević in kasno zvečer so reški in sušaški policaji vdrli v stanovanje, kjer se je nastanil Pn-skijević. Leta je, opazivši nevarnost, skočil na okno, da bi se vrgel na dvorišče, a so ga pravočasno zgrabili. Pasldjevič jo najprej tajil krivdo na roparskem zločinu, a ko je videl, da se mu ne bo mogoče izmuzniti, je prizna), da je on obe žrtvi zvabil v gozd, kjer sla Kralj in Viklor JeliČić čakala v zasedi. Kralj je najprej ustrelil Andrijn Je-liSlta, nakar je Taskijevič z hokperjem pobil Kanajeta. Paskljoviča prepeljejo v Zagreb. Kljub njegovi izpovedi pn slučaj še ni docela pojaenjen, ker tretjega sokrivca Viktorja Jeličiča ne morejo najti in se zdi, du ne živi več. mm* — Minimalni zdravniški tarif. Zdravstveni svet za Slovenijo je na svoji seji dne 23. aprila sklenil, da smatra kot sedanjim razmeram primeren oni minimalni zdravniški tarif, katerega se dobi na ta način, da se predvojni minimalni tarif pomnoži • količnikom, za kolikor se je vrednost predvojne valuto znižala. — Slov. Straža Je prejela od Zadružne ti'« k kar lie 100 Din, od Ljudske posojilnice 25(1 Din, iskrena hvala. — Poučni izlot v Maribor. »Sadjarsko in vrt* narsko dniStvot je preložilo izlet na nedeljo 27i' inaja t. 1. Onim, ki so se že priglasili, ali ki «e bodo Je priglasili do 18. t. m., bomo poslali pravočasno po pošti legitimacije za znižano vožnjo. Kdor se ne bo pravočasno priglasil, nam je tudi dobro-došel, ne sme pa računati na znižano vožnjo. Odhod iz Ljubljano ob 5.54, povratek iz Mariborn ob 5.1 zvečer. — Kolo ukradeno je bilo Lovrencu Mrčam» v Radomljah. — Streljanje v ljubljanski okolici. V noči na 15. t .m. so neznanci streljali v okolioi DravelW Kdo je streljal, se ne ve. — Smrtnonevarno se jn poškodoval Valenti» Potočnik, čevljar v Dolenji vasi v selški dolini Vozil je dne 14. t. in. zjutraj od doma v Kranj. Ne-' sreča se je zgodila pod staroloSko cerkvijo. Zdrav* nik je konštatiral prelom črepine. Odpeljali eo ga v državno bolnico v Ljubljano. — Srnuarionelen proces v Snbotici. 18. t. m. se začne pred okrožnim sodiščem v Snbotici glavna razpravrt v procesu tvrdke Szekelyi in Vukovifi? Uslužbenci to tvrdke so tekom dveh let kradli gospodarjem ft.sv« dragocene tkanine in jih proda jali prvim meštavinkim družinam, ki pridejo sedaj; pred sodišče. Skoda tvrdke znaša nad 1 milijon dinarjev. — Poletni ïas v Franciji. Francoska zbornici je sklenila, da so lei o» v Franciji zopet uvede poj letni čas. — Hvalevrtdni mesarji. Te dni je mestttï aprovizacijski odoor v Sarajevu razpravljal o1 mesnih cenah. Ob tej priliki so člani odbora izrazili sarajevskim mesarjem vse priznanje in po-' hvalo. Mesarji se drže solidnih obrtnih načel Iti skušajo po najboljših močeh ustreči konsumentom.1 Ker so v zadnjem času cene živini zopet nekoliki padle, so meaarji takoj pristali na lo, da se zniža cena govejemu mesu od 13 na 12 Din, telečjemrf in koštrunovftinu pa na 15 Din. Iz lega ae vidi,' dn se da tudi med Interesi mesarjev in konsu* mentov najti pravičen sporazum. — Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala n« ustni dražbi dne 18. junija t 1. ca IfiOO q bukovega' listja. Pogoji dražbe so objavljeni v Uradnem li-; tu ter so na vpogl6d v ekonomiji tobačne tovarne: — Domače je le domačo, so dejale nekdaj naše gospodinje in zahtevale povsod le domače testenine »P e k a t e t e<. So najcenejše, ker se na- kuhajo. \ — Čevlje kupujte od domačih' to varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko; ker so isti priznano najboljši in najcenejši.' Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 p Trst zahteva univerzo. V zadnji sejf tržaškega občinskega sveta jo sprožil obč. svet. comm. Asquini že staro vprašanje; tržaškega vseučilišča in pozval občinsko, upravo, da si prizadeva za končno uresničenje tega načrta. Poleg sedanje trgovske visoke šole bi moralo bodoče vseučilišč© uujno obsegati tri oddelke : za pomorsko in-ženerstvo, za medicino, in sicer v prvi vrsti za pomorsko in tropično medicino in konfr* no za moderno filologijo s posebnim oziroitf na podonavsko in balkansko zaledje in dru^ gorodne — slovanske in nemške — življe v razširjeni Italiji. p uiovenski pouk. Goriški komisar dir? Nencetti je ukinil odlok prejšnjega začas-' noga kortfisarja dr. PascoHja» s katerim jO prepovedal Rlover-ski pouk na deželni —» gluhonemnicL Poslej se bodo smeli ti nesrečniki zopet učiti v materinščini. —■ ,Vf >Gioraale di Ifcline« je izšel članek s pod*1 pisom F. C., v katerem pravi Člankar glede slovenskega pou!-a na l judskih šole h : >1 z-številnih razlogov vzgoje in pravičnosti je treba priznati, da se mora ljudskošolski j kiti k vršiti v materinskem jeziku.« Vendar je treba istočasno — nadaljuje člankar — v. interesu učenca samega poskrbeti, da si dr-, žavni italijanski jezik že v ljudski šoli toliko osvoji, da bo mogel svoje nauke nadaljevati ozir. se ga posluževati povsod, kjer. bo potrebno. Na to Slovenci radi pristajajo. Strašna nesreča se je zgodila v nedeljo zvečer v Barkovljah. Automobil je za-vozil v tramvajski voz s lako silo, cia so bile 3 osebe ubite. Sv. birmo bo letos delil v Trstu po-reško-puljski škof dr. Trifon Pederzolli. Izpuščeni so bili po 3 mesečni ječi1 uredniki «Lavoratora« in «Dela zaradi pomanjkanja dokazov. Glavni urednik lista «Lavoratorc« in administrator sla izgnana iz Trsta. p Istrske vesti. Italijanska vlada je odredila', da se izbrišejo v Istri vsi davčni dolgovi iz let 1914 do 1918. Ta pomoč ne bo posebno vel'ka, ker jo bivša avstrijska oblast tudi med vojno s!1 >go iztirjevala davke. Razen tega je italijanska vlada sklenila, dn dovoli nekaterim istrskim občinam posojilo v skupnem znesku 17 milijonov lir. Tudi razna javna dela se nameravajo izvesti. Vsa ta' pomoč Istri .se na l*vrši.i *vj»i i odredbami« ki Stran 4t SLOVENEC, dne lB.'fcaîà 1933; mrj zavarujejo in razširijo italijanstvo v Istri. Kaj boljšega od narodne politike, ki uosi na svojem sStn kot geslo zapisan egoizom, ni pričakovati. — Poreč dobi učiteljišče, da rh tako nekoliko odško-dujejo za izgubo deželnih oblasti, ki se premestijo v Pulj. Razen tega namestijo v Poreču nekaj vojaštva in preurede v lo svrho Bolafijevo hišo v vojašnico. — V Kopru se je ustanovil konzorcij, tri ima nalogo, da popravi in povzdigne tamkajšnje solarne. p Odhod generala Sauna v Rini. 3. I m. sp je odpeljal iz Trsta na svoje novo mei-to pri vojnem ministrstvu v Rimu general Srnina, dosedanji poveljnik tržaškega armad nega zbora. General Sanua si je zn casa fašistovske revolucije, ko je bila vsa oblast, v njegovih rokah, pridobil nepozabuih zaslug tudi za slovansko prebivalstvo, ker je. s svojim možatim nastopom preprečil vso sovražnosti proti njemu. Slovenci mu bodo ohranili hvaležen spomin. s Pevsko društvo >Stankovič< v Mariboru. Včeraj ob pol 1. popoldne se je pripeljalo v Maribor pevsko društvo Stanko-vi©< iz Belgrade. Ko jc privozil vlak na kolodvor, je v pozdrav zaigrala vojaška godba. K sprejemu so prišli na kolodvor poleg šolske mladine zastopniki oblasti, uradov, člani častniškega zbora in razno druge organizacije. Došle goste ie v imiv.u mesta pozdravil župan Grčar, v imeni' ■ :-žavne ob-lesti namestnik velikega župana dr. Pfei-fer, v imenu kulturnih društev sodni svetnik Deu. Zahvalil se je pevovodja g. Stanislav Binički. Pred kolodvorom je goste čakal dolg špalir občinstva, ki jih je burno pozdravljalo. Gostje so se nato v avtomobilih in vozovih odpeljali k družinam, ki so jih povabile. Zvečer ob 8. uri se je vršil koncert. Mesto je v zastavah. pr Kraern šolski vagojitelj. Iz Murske So-tyrttf se nam poroča: Dne 0 maja 1023. "koli pol 12. »tre je prišel k tajništvu SLS v Mursko Soboto mani učitelj na ljudski šoli Hočevar Ciril. Tn učitelj je ?OijunaS<. Ko je prišel v gostilno Pe-terkovo, je vprašal, jeli se nahaja v pisarni siran-Vm tajnik g. ŠvikarSič. ker bi rad nujno in lajno govoril z njim. Med tem časom je prišel ravno pri vratih g. švikaršič. Hočevar prosi, ako more z g. Svfkaršičcm mrd štirimi očmi govoriti. Gospod švikaršič je to radevolje dovolil, ker si je mislil. H* ima opravka z dostojnim človekom, pa sc je zmotil. V pisarni vpraša g. Švikaršič». jeli sc more spominjati, zakaj jc bil on na višji šolski svet lansko leto naznanjen. G. Švikaršič inu odgovori, Vl«da .je sklenila, da mora biti zakon za dT-fev nameščence sprejet najkasneje, v 25 dneh. Sporedno naj bi se sprejel tudi zakon za železničarje; ker politična situacija še ni ustaljena in ,v skupščini nima nihče absolutne večine, se g. minister boji, da bi železničarji ostali brez pra-Rmalike. F)a bi se pa obenem z državnimi nameščenci pomagalo tudi železničarjem, je vlada sklenila, da so uvrste tudi železničarji v obči zakon ан državne nameščenca, in kar bodo dobili \si drugi, dobe tudi železničarji.« — Na ugovor deputacije. da se morajo upoštevati izjemne prilike železničarjev in da že priroda njihove službo zahteva, da imajo svoj zakon. je g. minister dejal. Dej spremembe predložimo po g. Fischer ju, ministrovem* pomočniku, ki jih bo sprejel v zakonsrd prod log. Kar se. lice povišanja drag. doklad je. g. minister izjavil, da o tem ne more biti go?ora, temveč da se bo lo vprašanje rešilo s pragmatiko in z zakonom o izenačenju davkov. Obenem bo izvršena tudi redukcija uslužbencev in denar, prihranjen pri reduciranih aslužbencih«, ne bo ostal v državni hiagajni, nego so bo uporabil za povišanje dohodkov ostnlim nslnžbew*un. Na povdarjanje delegatov, v kako težkem Ekonomskem položaju se nshajajo nshižlienei, je g. minister rs javil, da mn o tem ni treba govoriti, ker sem ve, da je težko, a dn bodo s pragmatiko, ki bo sprejela v najkrajšem wmo. rešene vse zahteve iz resolucije. Končno je g. UiftiMw njavîl. dn ho via,ta IHB titra la mi« konferenco. aboroven» ali i««. gras, ki bi se vrši!, preden začne parlament razpravljati o prugmatiki, kol politično aliiko. Da, gospod niinlbler, smatrale nas za nerazsodno otročad kljub lomu, da smo že osiveli od večletnega dela in oslabeli od kroničnega p'i lu. j Danes ne verujemo več obljubam! Obljube »o : a r itega ne pu za lačnega človeka. Hočemo dejanj ■ -kdor hilro dn — da dvakrat. Pri državnih nameščencih in železničarjih je to obratno — obljubili vte Irikrat, dali nobenkral. To smo poskusili lansko in predlansko spomlad. Potom brzojavk jc bilo v s? dovol jeno, novico o pridobitvah smo nesli domov in gibanje je bilo ustavljeno. Minulo ;e eno, minulo dve Ieli in vedno en iu isti odgor-jv: Vztrajaj, potrpi! S tem se ue nasiti prazni želodec; s lem se ne oblečejo naga telesa. Javni namrščimci in železničarji! Ne strašile se redukcije pošleni delavci; pošten delavec in uradnik bo vedno prišel do poštenega kruha. Ne strašite se pamiielov in groženj! Mi gremo naprej po začrtani poti; naša parola mora biti: Vsi za enega iu eden za vse. in premagali bcino vse ovire, ki so danes videli nepremagljive. Torej vzlrajnost v borbi! Akcijski odbur SU ?<гiilr,». vasovalca. Ker sta zalezovala njego-■ o li čer. je ivan Stopa r nekoč m. I. polil Ivana Lapa in Ivana Jagodica z nesnažno tekočino iz nočne posode. To ju je tako raiztogotilo, da jc šel I vaji Lap po samokres, Jagodic pa po neki kol. Meri potjo je Lap parierai ustrelil. Nato sta šla pred vrata stanovanja Ivana Stopa rja, tam razbila dve šipi in odmaknila zapph 1er stopila v vežo. Pred sodiščem sta se zagovarjala, da zapaha nisLa odmaknila, ampak da jc vrata odprla Ivana Stopar. Obsojena sta bila vsak na tri rue- 1 sece zapora. Incident na Rakeku. Josip Povalej jo bil uslnžben kot carinik IV. klase pri glavni cari-naniici na Rakeku. Dne 12. januarja 1923 ga je obislwî njegov tovariš Ivan Tevz, s kalerirn sta se podala v neko goslilr.o na Rakeku. Zvečer sc jima je pridružil carinik Slavko Arko. Ta jc. v šali nahujskal svojega psa na Tevza. Povalaja, ki je. silno razburljive narave, je lo raztogolilo in je brcnil psa. Raditega sc je med tovarišem» vnel prepir ter je nri tein potegnil svoj samokres. Peš da t>o ustrelil psa. Arko. ki je tudi razburljive narave, ie Povalajn grozil, da mu Ihj vzel samokres. Ko sta se tako spoprijela, je Povalaj nameri! s;:niokres na Лrkota. rekoč: - Arko. jaz te bom ustrelil, v srce 1" bom!- Da ju razdruži, je natakarica Angela Zupančič, ki je vedela. da ima Arko slu/Iv. zakričala: »Vlak ie tu k Ko je Arko odhajal, je Povalaj ca njim zabrusil neko psovko. Nit to besedo se je Arko vrnil k Povalajn, ki je v desnici držal samokres in zaklical: s Kaj ti me boš streljal?k pri tem je segel preko Povalaje-vega. telesa po samokres- Povalaj pa je samokres sprožil Arkotu v prsa Kakor so zdravniki i>oz-i'.eje ugotovili. je krogla prebila pljuča in obtičala poleg hrbtenice. Povalaj je priznal, da je samokres nameril na Arkota, taji pa, ra bi bil izrekel kako grožnjo. Obsojen je bil na 14 dni zapora. Obsojeni tatovi. Julijana Kngoršek jo bila uslužbona pri poštnem uradu v Preserjih kot ne-lin ja. V poletju tu. 1. je začeta po zgledu dolarskih princev odpirati amerikanska pisma in je iz njih pobral« v skupnem enajst dolarjev. Turi je nekoč, imela zn dostavili par čevljev Ivani Svete, a jih je pridržala /ase. Čevlji so bili vredni 1000 kron. Obsojena je bila na 3 mesece zapora. — Janez Dežniau ie Ivi radi tatvine že dvakrat kaznovan. Dne 15- nov. m. 1. ie med vožnjo Jesenice— Dovje izmaknil Francetu Smolej en nahrbtnik z vsebino v vrednosti 1526 K. J£or se sodišče na njegov zagovor, da je to storil, ker je bil tudi л jem n med vožnjo vzet nahrbtnik, ni oziralo, ga je obrodilo na 14 dni zapora. g fcilni trg. Na novosadski produkini borzi notiraio ôitn sledeče cene: pšenica 440 Din, ječmen 290 Din. oves 285 Din, koruza 247.50—252.50 Din, beli fižol 490 Din, pšenična moka št. »00c 675 Din, št. : 0- 665 Din, št. >2' 630 Din, št. :5< 580 Din. št ->6; 492.50 Din. mekinje 140 Din. — Tendenca mirna. g Oprostitev uvozne carine na SUeakn. Eko-nomskofinančni odbor ministrov je sklenil na svoji seji dne 10. t. m. sledeče; Od plačila uvozne carine se oproste vsi uvozniki Sušaka in tretje, cone in sicer za ves alkohol, ki se nahaja v njihovi posesti. Istotako za sladkor v količini izpod 5000 kg. — Za količino nad 5000 kg ae bo plačala samo polovica nvozne. carine Polno carino bodo plačali samo trgovci, ki so tri leta trgovali s sladkorjem. g Stanje papirnatega denarja na Angleškem. Po izkazu angleške banke z dne 10. maja je bilo na Angleškem zn 123.776.000 luntov šterlingov po-pirnalega denarja v proinetu- g One kolonijalnemu blagn ne, tržaškem trni so bile sledeče (v lirah): Kava: Rio 7 ni o, San-tos 7.60, Minas 2 6.80; sladkor: kocko 3.70, kristal 3.62; riž: Karolina 2.30, italijanska glace 2.18, Saigon 1.50, Burma 1.40. Bruck 1.85, Soja olje 5, čokolada 6.70. g Cene kolontjalnemn hlagn na zagrebškem tTgn so bile sledeče: Kava: Rio 6 41 Din, Rio 5 42 Din. Rio 3 43 50 Din, Santoe 52 Din, sladkor: kocke 26 Din, kristal 24.25 Din; riž: Karolina 13 fiin, italijanska glace 12.50 Din. Saigon 10 Din. Rruok 9 Din. Soja olje 30 Din, čokolada 55 Din. g Avstrijski davek na poslovni promet Od 1. maja t. 1. pobirajo avstrijske carinarnice. 1 odstotni davek na poslovni promet od moke in žitnih izdelkov, ki se uvažajo v Avstriji po železnici aH po parobrodih. Pri pobiranju davka ne smatrajo ra vrednoft blaga sledeče povprečne cene ia tono: pšenica 4.000.000 K, r* ln ječmen 3,1001*10 K, o v ep 2,700.000 K. koruza, ajda. pšeno R.100.000 K. žitna moka 2,000.000 K, pšeničen zdrob 6,000.000 kron, koruzen zdrob 4,500.000 K, ješpranj 5,000.000 kron, kaša 5.400.000 K. Orf te povprečne vrednosti o« pobira davek nn poslovni promet le, ako ae ne ; predloži originalne faktnre ali ne napove vred-uoeti. Odkar a« nobita nri carin airueah davek м poslovni promet, se je opustilo pobiranje do tedaj običajnih manipulacijskih pristojbin. g Noro podjelje. Polagoma in stopnjovaj» se naša mlada industrija sanioosvaja in kot dokaz temu navajamo ustanovitev, do sedaj pri nas še ne udejelvovane živilske pa noge, I. j. izdelovanje gorčice, katero je počela proizvajali :IÎTA-., tovarna gorčice, družba z o. z. v Kamniku pri Ljubljani. To moderno in liigijeničnim načelom v najizdat-nejši njrri odgovarjajoče podjetje, bode pod strokovnim vodstvom v slauu nuditi našemu konsu-mentu blago najboljše kakovosti znamke •»ETAr. (ig. trgovce in interesente opozarjamo na današnji oglas! g Plačilo rarine potom carinskih nskfttnic. Nn iniciativo pridobitnih slojev je minister za finance z razpisom z dne 27. februarja 1923 broj 11.340 objavjjeneni v Uradnem listu št. 27 od 20. tnarca 1023 (pod št. 131) odredil, da se smejo za plačilo carine in drugih državnih pristojbin, ki se pobirajo pri carinarnicah, uporabljati carinske nakaznice porružnic Narodne banke. Podružnice izdajajo carinske, nakaznice na vsote, položene v kovanem zlatu ali bankovcih. Ako pa !ma kupec žirovni račun na bančnem sedežu, od katerega zahteva carinsko nakaznico, mu ni treba za nakaznico polagati gotovine, nego lahko dobi to izkaznico v breme svoieea žirovneca računa Z uvedbo carinskih nakaznic se je ob sedanjem pomanjkanju gotovine hotelo omejiti gotovinski promet in ga olajšati, ker so se pripetili slučaji, da posamezne tvrdke, dasi razpolagajo r. zadostnimi de-rarnimi sredstvi, niso mogle pravočasno dobiti za plačilo carine jvotrebne gotovine. Našim interesentom pomen in namen te ugodnosti očividno ni zadosti znan. Vsaj drugače ni mogoče tolmačiti dejstva. da sta se rosedai v Ljubljani poslužila tako-zvanega brezgotovinskega i>rometa za plačilo le dva interesenla, dočim izdajajo druge podružnice, n. pr. ona v Zagrebu, dnevno 20 do 30 carinskih nakaznic. Interesenti se opozarjajo, naj se v polni meri poslužujejo ugodnosti brezgotovinskega prometa in s tem tudi od svoje strani pripomorejo, da se pomanjkanje gotovine po možnosti omeji. g Kriza poljske strojne industrije. Poljski strokovni listi poročajo o težki krizi, H je nastala v [»oljski strojni obrti. Zlasti prizadete so tvornice, kjer so izdeluje gospodar-ko orodje. Poljski izdelki so dosti dražji kakor enako češkoslovaško ali nemško blaso, ki se tndi zato zadnji čas v obili množini uvaža na Poljsko. BORZA. Zagreb. 15. maja 1923. (Sklep.) Devize: Pešta 1.82—1.85, Berlin 0.2150-0.22, Italija 4.695--4.715, London 445—440, New York 95—96, Pariz 6-425 Praga 2.86-2.87, Dunaj 0.13475—0.13575, Curih 17.30—17.40, Varšava 0.20—0.205. Valute: marke 0.22, lire 4.62—4.66, dolarji »4.50—9475, čsl. K 'J.80—2.82. Curih. dne 15. maja 1923. (Sklep.) Devize: 1'ešia 0.10, Berlin 0.0127, Italija 27, London 25.65, New York 554, Pariz 36.85, Praga 1648, Dunaj 0.0078, Sofija 4.40, Beograd 5.75, Varšava 0.0116. Valute: n. a. K 0.0078'/«. novice. lj Župan dr. Peric je odpotoval v občinskih zadevah v Belgrad ter vsled tega la teden strank ne sprejema. lj Nepošteno poročanje «Slovenskega Naroda«. Že včeraj smo konstatirali, kako nepošteno, tendencioznot zastrupljevalno je poročal "Slovenski Narod* o koncertu pevskega društva Stanković. ker je namenoma zamolčal vsa tista društva, ki so podarila vcnce, pa niso «Narodu« k srcu prirasla. Tudi danes Slov. Naredi svojega greha ni popravil, dokaz, da je ravnal zavestno. Koncertni kritik «Slov. Naroda« g. Emil Adamič se je zglasil danes v našem uredništvu in pojasnil, da je spisal on samo kritiko, tisti del poročila, ki nosi njegov podpis, o zunanjem poteku koncerta pa ni on poročal in ni zanj odgovoren. To smo mi že itak sami prej vedeli, ker smo prepričani, da vezi, ki spajajo razna kulturna društva v Ljubljani, ne bo po nepotrebnem trgal in prijateljske stike teh kulturnih društev zastrupljal noben človek, ki mu je resno pri srcu naš kulturni razvoj. To je pridržano uredništvu «Slov. Naroda«. lj Elizabetna konferenca z» župnijo sv. Peter se vrši 16. t m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. lj j-Ljubljana« ima mesto v četrtek, skupno pevsko vajo nocoj ob 8. lj Pojasnilo. Z ozirom na naše poročilo o ponovnem orjunaškem napadu na nekega ljubljanskega trgovca, nam naznanjajo, da je bil napadeni Franc Erklavec, trgovec na Krakovo- nabrežju. lj Preprečen požar. Ko je šla Terezija P-, v Bohoričevi ulici št. 27 od doma, je nastal v kuhinji ogenj. Ker se je iz kuhinje močno kadilo, so prihiteli sosedje, kateri so razbili vrata iu hitro pogasili ogenj, ki bi bil sicer lahko povzročil ogromno škodo. 4 f-evljarok» nhrtna ssdmga r Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši pomočniška preizkušnja v nedeljo, dne 27. t. m. Prijaviti se je do 28. t. m. v zadružni pisorni. Hrenova nliea št. 4. Načelstvo. U Prvi vrtnî ktmccrt M TTninnekem vrtn se vrtft ol> lepem vremenu v sredo 16. t. m. Vstop prosi Se priporoča F r a n r, Rom, restavrater. U TTmrli so v Ljubljani' Katarina Bernard. Tawebnica, 78 let. — Ivan Mnnda. vladni nvetnik v p^ 67 let. — Fran Jankovi«, hlapec, 66 let. — Janez 2nidar. posestnikov sin, 18 let. — Gašper Snbadolnik, nžitkar, 71 let — Jernej Teran, de lavec, 68 let — Ivan Pnčkn. dninar. 45 let. — Ma rija črtanec, žena prognvnega delavca, 23 let. — Alojsija Kamin, užitkarjeva hči, 26 let. —' Marija Luznar, rejenka, 5 mesecev. — Fran Odlazck, posestnik. 54 let — Alojzij Burkeljca, želesn. premika», 60 let — otefan Zvan. jetniški paznik v p. in posestnik, 40 let. — Matevž Zal ar, bivši soda-vièar iu uoaeataik. 52 let lj Vplačevanje nl'oïnlh podpor. Stalne mesečne ubožne podpore se bodo izplačevale mestnim ubožcem iz poljanskega okraja v petek, dne 18. maja v me.-Inem socialnem nradu na magistratu. Ij >Udruženje jngoslnvenskih inienerjer in arhitektov Sekcija Ljubljana«, vabi svoje člane k sestankn v četrtek, dne 17. maja 1023 oh 8. nri zvečer v salonu fPri Mraku-, Rimska cesta in k IV. rednemu občnemu zboru, Id se vrši v soboto, dne 30. maja 1923 ob 8. uri zvečer v univerzni dvorani (deželni dvorec) z običajnim dnevnim rodom. lj >Rluha Primork« občni zbor se je vršil v torek, dne 8. maja L I. v damski sobi kavarne >Kinona< z običajnim dnevnim redom iu ob številni udeležbi članic. Radi odsotnosti ge. predsednice. dr. Baltičeve je otvorila občni zbor podpredsednica ga. Maša Gromovn. Nato je tajnica ga« Zajeeva pedala obširno poročilo o delovanju kluba v minolem letu, kar so vzele članice z odobravanjem na znanje. Iz poročila blugajnlčarke ge. Gu-štinove se je z zadovoljstvom konstatiralo, da j« klub v minolem poslovnem letu zbral na raznih prispevkih, skupi'1 kih tombole iu drugih prireditev, ogromno svoto skoraj pol milijona kron, katere je vporabil v dobrodelne namene, po večini rojakom-Primorcem. Vri nato sledečih volilvah so bile izvoljene go^pe; predsednica: Vida Baltič, podpredsednica: Mnša Grom, tajnica: Olga Zajec, blagajničarka: Milka GuFtin, namestnica tajnice: Jožica Novak, namestnica blagajnice: Oiga Puc in odbornice goope: Uma Dvorčiceva, Joža Gregori-nova, Marjeta Gostiša, Lojzka Lisec, Ida Lah, Ida Mašera. trmi Marusič. Zoi'ka Strgar, Dragica Vola všek, Milena Žorjavova in gdč. Ana Rustja; pregledov.liki računov ga. Karla ftaplja in Benkovič. Ij Mostni mn^isfral ljubljanski bo sprejel v službo poklicnega gasilstva več moči. Kdor re-flektira. na službo, naj vloži pcočpjo na mestni magistrat. Pravico do slu'ihe imajo do 30 let stari, krepki samski rol odeki (mizarji, zidarji, tesarji, ključavničarji, mehaniki itd.) Pogoji za sprejem se zvedo v gasilskem uradu v ivlc.-lnem domu. lj Policijska kronika. Fricev uslužbenec je naložil 14. t. ni. na glavnem kolodvoru prazne za>-boje, ki jih ni nič povezal, vsled česar so padali na tla, ropotanjo ji; pa splašilo konja, ki sla dirjala po Kolodvorski tili'.i, ob Dalmatinovi ulici sta pa padla na tla in se poškodovala. — Policija je aretirala Boštjana Juhanla, Antona Va sle ta in Bo-bic.ca Ivana, ker so razgrajali v Robežnikovi go-slilni na Viču.— V 70 létno vdovo Frančiške Ku-plno je na Vodnikovi cesti zavozil nepoznan kolesar, vsled česar se je starka poškodovala, si izbila zob in ima na obleki 1000 K škode. Kolesar: 20—22 let star fant, ie po knrambolu hitro odpeljal s kolesom proli Zg. âiiki. Hlaškl \tp e «И d Socialni seminar ima danes ob 8. Uri pre« davan.io. — B. načelnik. Cerkven! vestnlk. c Vpontleljek binkoštni — {mitje v Celje! Shod mora bili veličasten, najmanj tak kor isti dan lansko leto v Ljubljani, ko je bila Unionova dvorana polna fantov! Prosti ste, praznika dva, Celje je lepo in nedaleč, voznina polovična, stroški bodo majhni. Tudi Kranjci se pošteno odzovite in Ljubljančani še posebe! Dijaki, ki imate počitnice, privošči« si lep zlet v Cel jo ! Binkoštni pondeljek izleta jo ljudje na vse kraje —> fantje vi v Celje! c Moška in mladeniška Marijina dražba i Križankah vabi na redni mesečni izvcncerkveni sestanek, ki se vrši danes, v sredo 16. t. m. ob S. zvečer v družbeni dvorani. Ker je na razgovoru med drugimi važnimi zadevami tudi udeležba družbe na marijanskem shodu na binkoštni pondeljek v Celju, je udeležba za vse obvezna. DRAMA. Sreda, 16. maja: Ob pol 8. zvečer iIDl.lOTc. — Red A Četrtek, 17. maja: Ob 8. zvečer »OTHELLOc. — Red D. Petek, 18. maja: Ob 8. zvečer >KAR HOfcETE.c — Red E. Sobota, 19 maja: Ob 8. zvečer delavska pre.dstva po znižanih cenah »UGRABLJENE SABIN-KE-r. — Izven. Nedelja, 20. maja: Ob 8 zvečer »KAR HOČETE«. — Izven. Ponedeljek, 21. maja: Ob 8. zvečer »OTIIELLO«. — Izven. OPERA. Sreda, 16. maja: Ob pol 8. zvečer vojaška predstava »CÀRMEN*. — Izven. Četrtek, 17. maja: Ob pol 8. zvečer >EVGENIJ 0NJEGIN«. — Red B. Petek, 18. maja: Zaprto. Sobota, 19. maja: Ob 8. zvečer slavnostna predstava nn čast češkim goslom. »GORENJSKI SLAVCEK«. — Izven. Nedelja, 20. maja: Ob 4. popoldne mladinska pred-stava za birmance, -JANKO IN METKAc. — Izven. Ponedeljek, 21. maja: Ob pol 8. zvečer »MEFISTO FELES t. — Izven. Naslovno vlogo v operi vGarmen« poje danes, 16. i. m. gospa Janina Reviviez Sowilski. Prosveta. pr Nova Evrope. 14. številka te. aktualne re> vije je bila posvečena vprašanju komunizma. Razen uvodnega članka »1. maj«, v katerem je zavzelo uredništvo svoje stališče do komunizma, sDaite nam dovršene modicinare« nad nepopolnostjo iuigreb-ške fakultete. Prof. dr. F. Smetanka obtožuje v svoji razpravi »0 dovršenju zagrebškog medicin-skog fakulteta« prosvetno politiko ,da se je v Ljubljani in Belgradu 1. 1920. otvoril prvi letnik, mesto da bi bili v Belgradu otvorili medicinsko fakulteto za višje semestre in bi bila tako medi-eincem dana možnost, da končajo študije doma v državi. Nato obširno razpravlja o finančnem vprašanju zagrebške fakultete in ugotavlja, da je zn izpopolnitev zagrebške fakultete treba 4$ milijonov dinarjev, svota, ki bi se razdelila na tri leta. Če bi pa državne finance tega ne zmogle, potem pa predlaga kot skrajni izhod, da se ustavijo vse investicije v Belgradu in Ljubljani. Profesor dr. A. б e r k o v Ljubljani je v svoji kratki razpravi, v kateri odločno brani medicinsko fakulteto v Ljubljani, temeljit. Vse ugovore proti ljubljanski medicinski fakulteti ovrže z njemu lastno jasnostjo in jedrnalostjo. Njegovi argumenti se ne dajo izpodbijati. Na apriorno trditev, da so tri fakultete za nas luksus, odgovarja na podlagi najnovejše statistike, da tekmuje Jugoslavija н tremi fakultetami (katerih pa v resnici še nima) le še s štirimi državami, s Poljsko, Grčijo, Bolgarijo in — Perzijo, da stoji v tem oziru med 31 državami na 27. mestu, da bi pa stala z dvema fakultetama s Poljsko na zadnjem. Ljubljanska medicinska fakulteta v sedanjem obsegu stane državo samo pol milijona dinarjev na leto, kar je «a 12 milijonsko državo bagatela. Argumente proti ljubljanski fakulteti, kakor jih n. pr. na vajo prof. Smetanka, da je treba izpopolniti najprej eno ali dve fakulteti in odložiti realizacijo tretje na po-snejši čas, zavrača takole: »Kdor tako argumentira, bi moral najprej dokazati, da bi se razmere na zagrebški in belgrajski medicinski fakulteti z ukinitvijo ljubljanske bistveno i/premenile. da bi se dvignil nivo obeh, ako bi bili dobili tudi še onih par milijonov, ki smo jih prejeli v Ljubljani od flržave v teku petih let, da bi imelo naše dijaštvo na dveh fakultetah večje ugodnosti In večje mož-I nosti do strokovne izobrazi» nego na treh, z eno besedo: dokazati bi moral, da je ljubljanska fakulteta državi in znanstvu, izobrazbi in kulturnemu napredku na kvar. Toga dokaza pa ni še nihče doprinesel.« Zelo dobro jo povdaril — mislimo, da z ozirom na visoke zahteve Zagreba, rudi katerih naj bi Ljubljana tegublla Se to trohico, M Jo Ima — da elitnoet kake visoke šole še ni podana s sijajnimi egradbnmi, i razkošno opremo in z visokim številom njenih Rlušateljov. Resnično elitni zavodi slone na ogromnem kulturnem delu, na katerem je sodeloval vse od početka kar najveëji del dotičnega naroda. Oni niso vzrok, temvcS produkt kulturnostL Tudi kulturni zavodi ao v prvi VTsti naša vseučilišča, ki naj bi bila nam, ki si polagamo šele temelje naše bodoče kulturne enakopravnosti z drugimi narodi, poleg tega, da so nam najviSja gorišča internacionalne znanosti, tudi še žarišča splošne prosvete za vsakega, ki je žejen. Kot tako pojmuje našo visoko šolo in medicinsko fakulteto v Ljubljani. V njih vidi garancijo za neprekinjen kulturni razvoj Slovenije in ž njo za razvoj celokupne države, zato ni umljivo, kake koristi naj bi bila njih ukinitev. G. profesor navaja tudi razloge za prednost majhnih fakultet, ki jih je fe svoj čas podal v našem listu. Tistim pa, ki jih vodijo politični in nestvarni oziri, pa odgovarja kratko in točno: Pa naj vedo vsi oni, ki jim je negacija lastne individualnosti višek politične in kulturne zrelosti, da vodi ravno njih pot v sterilno psevdokulturo. Ni nam treba še posebej povdarjali, da stojimo popolnoma na stališču, ki ga jo označil glede ljubljanske medicinske fakul-tote r. rrof. dr. fterko. l jubljanski občinski svet. Ljubljana, 14. maja 1923. TAJNA SEJA. Tajno sejo je vodil podžupan dr. Stanovnik. Personalno pravna zadevo. Sprejeti so bili sledeči predlogi, katero Je stavil načelnik personalno pravnega odseka obč. svetnik Jože Pire (SLS): Razpisane ustanove učenkam ljubljanske ženske obrtne šole so se podelile in sicer Marks Vekoslavi, učenki II. letnika z letnim zneskom 62.50 Din in J u v a n e c Ljudmili v letnem znesku 125 Din. Rešile so se na to sledeče personalne zadeve po predlogih obč. svetovalca Jožeta Pirca: V konceplni službi sta se popolnili 2 razpisani mesti in sicer takole: dr. Anton Kodre, 1er. okrajni komisar v Ljubljani, se namesti kot magistralni komisar v IX. čin. r. 1. plač. stopnje kat A z vštetjem v napredovanje in pokojnino službeno dobo v državni službi. He-ribert Svetel, vladni koncipist v Ljubljani se namesti kot magistratni koncipist kat. A v X. č. razredu z vštetjem drž. službene dobe v državni službi. — Ferdo Vovko, strojnik pri mestnem valjarju se stalno namesti s 1. junijem 1923 v kat III. nižjega tehn. oeobja 1. plač. stopnja, Franc Bevčič, kurjač pri mestnem valjarju se s 1. junijem namesti stalno v kot. II. n. teh. osobja. — Zupan Marjan se namesti 1. VI. 1923 v stalež mestnih šolskih slug. — Ivan Koleša se poviša v VIII. čin. raz rod kat. B z naslovom višji gasilski nadzornik. — Karel K a č a r, telefonist gasilnega urada se e 1. VI. 1923 stalno namesti v stalež mestnih slug 1. plač. stopnje. — Reševalec Gašper Knmelj se namesti .stalno t. vsemi prejemki mestnoga stalnega siuge kot reševalec v stalež gas. urada, kakor tudi reševalec Anton Zdravi č. — Ivan Z o t m a n in Franc Florjančič so namestita kot gasilca pomožna reševalca v stalež začasnih mestnih slug. — V stalež nižjega tehničnega osobja I. kat. 2. plač. stopnje se je uvrstilo dosedanje službujoče moštvo in sicer Fatur, Žgajnar, Koši ček, Gornik, Gutsmandl, Kunej in Karel Florjančič. Župan se je pooblastil, da sprejema moštvo poklicnega gasilstva po potrebi začasno v službo do števila, ki ga določa organizatorni Statut gasilskega urada. — Stalno kot mestni sluga se je na- ■ 'ssca.v.msm meetil Alojz!)' Ljnbič, kateremu se vSteje v napredovanje in v pokojnino službena doba, ki jo je prebil v deželni ia potom v magistratni [»možni alužbi. V VII. č. razred kat B. sta bila povišana Josip Hafner in Ivan Z a v r š a n. Franc Samsoni je bfl nameščen staJno v kat I. nižjega tehničnega oeobja- — Inženjerju Cirilu Kochu ee je dovolil bolezenski dopust od 1. V,—30. VI. 1923, ravnatelju mestne klavnice Pavlu Skaletu pa za čas od 1. V.—81. VII. 1923. - Z rokom 14 dni t. j. do 30. maja se razpišejo sledeča mesta: 2 mesti v živinozdravniški službi IX., oziroma VIII. razr, 2 mesti pri socialno političnem uradu IX. ali VIII. čin. razreda; kvalifikacija: dovršena srednja šola in izkazano delo na socialno političnem polju, mesto gasilskega praktikanta X. čin. razr.; kvalifikacija: srednja šola z maturo, s tehnično srednjo šolo in s strokovno izobrazbo bodo imeli prednoet; mesto davčno tehničnega uradnika VIII. čm. razr. z večletno prakso v finančni aH davčni upravi. Na znanje so se vzela poročil«, da odpade namestnik odbornika za meščansko imovino, o nameščanju članov gasilskega društva pri pokHcnem gasilstvu in poročilo o zadevi mestnih računskih uradnikov. Na predlog občinskega svetnika Orehka se jo storil sledeči sklep: Prošnjam monterjev Sla-bina, Indofa, Kodelje, Dragarja in Hribarja glede na vštetje provizornih službenih let v pokojnino, se ugodi. Občinski svetnik Pire je poročal: V meslvi rač. službi službuje več uradnikov, ki nimajo pa službeni pragmatiki predpisane kvalifikacije, s» namreč brez dovršene svednje šole in izpita Ker mora biti občinski upravi na tem, da ima dobro kvalificirano računsko uradništvo in ker je temu uradr.ištvu brez izpita vsako napredovanje v smislu § 5 f) službene pragmatike onemogočeno, zato predlagam, da se stalnim uradnikom: Slapni-čarju, Jarcu, Smoletu, Počivavniku, Tavčarju in Košičku naroči, da napravijo tekom pol leta praktični izpit pred komisjjo, katera naj bi sestajala iz treh članov to je iz 1 občinskega svetnika, 1 uradnika drž. finančne uprave ter iz načelnika mestnega knjigovodstva. Ta komisija izdela tudi tozadevni pravilnik. Prov. rač. asistent Zagradnik se pa opozori, da mu s koncem tega leta v smislu službene pragmatike poteče rok za izvršitev izpita. Storil se je sledeči sklep: Uradno poročilo perso-nalno-pravnega referenta v zadevi mestnih računskih uradnikov so odobri. Za člano komisije se predlagajo gg.: občinski svetnik Albin Zaje, dr. Ranit in ravnatelj Vole. Predsedstvu se naroči izvršitev tega sklepa. Poročilo obrtnega odseka (poročal občinski svetnik dr. Rožič). Občinski svet je sklenil: Razširjenje goetilničarske in krčmarske koncesije se podeli železni carskemu lomu, Turjaški trg 2, dalje Mariji Zgonc, prenos in razširjenje gostilniške koncesije tudi na kavarniško obrt; Katarini Pi-stotnik, koncesija za prodajo mleka (mlekarna), se dovoli tudi zakuha mleka in kave. Prenos, odnosno zakup gostilniške oziroma kavarniške koncesije se dovoli Avreliji Šetina, iz hiše št 17 Velika čolnarska ulica, v hišo št 9 Vodnikova cesta v Sp. Šiški ter zakup po Antoniji Brodnik; dalje prenos gostilniška koncesije Karla Pollaka sem iz Dunajske ceste št. 21 v hišo št. 12 na Dunajski cesti ter zakup po Ivanki Mathian. Dalje se dovoli Leonu Pogačniku prenos gostilniške (krčmarske) in kavarniške koncesije iz hiše št. 30 na Starem trgu v Kolodvorsko ulico št 29. Podžupan dr. Stanovnik je nato ob 9.10 zvečer zaključil tajno sejo. Turistika In sport. Belgrajski Sport-Khib igra na binkoetne pravnike dve nogometni tekmi z Ilirijo v Ljubljani. BSK spada v skupino vodilnih klubov naše države. Imel je od leta 1910 naprej brez presledka prvenstvo Belgrada; lani mu je prvenstvo sicer prehodno iztrgala belgrajska »Jugoslavijac, toda letos ima zopet najboljše šanse, da postane vnovič prvak Belgrada. V Ljubljani je gostoval i. 1921 kot edini belgrajski klub, ki je kdaj nastopil v Sloveniji, tor dosegel proU Iliriji po prekrasni, tehnično dovršeni igri rezultate 3 : 1 in 1 : 3. Obe tekmi sta imeli takrat rekordni poset do 5000 gledalcev, ki se ni dosegel v Ljubljani še pri nobeni drugi! tekmi ne preje ne pozneje. Tudi letošnje gostovanje bo vzbudilo sigurno največje zanimanje. BSK se nahaja trenotno v odlični formi. Dosegel je letoa mai drugimi sledeče pomembne rezultate: proti reprezentanci Bukarešte 2 : 2, proti Trikolori, rum. prvaku 9 : 0, proti Unirea (Temesvar) 1 : 0, proti K miži (Temesvar), ki jo porazil jeseni Haška in Concordijo ter daje večino igralcev v rum. reprezentanco, 2 : 3. Preteklo jesen je porazil Haška 1 : 0 in Sparto (Kladno), ki je porazila našo Ilirijo 5 : 1 in 4 : 0, 3:2. Poizvedovanja. Naš!« se je srebrna verižica z obexkom. Dob' se v upravi »Slovenca«. Birmanske botre, ki želijo podariti svoji bir- manki knjigo, ki ji bo koristila celo življenje ne samo v kuhinji temveč v gospodinjstvu sploh, naj ji kupijo novo veliko izdajo »Slovenske kuharirec; To knjigo je spisala šolsk- sestra in učiteljica gospodinjske šole S. M. Félicita K al in? o k. Knjiga je krasno opremljena in lično v celo platno vezana ter obsega 668 strani, 2508 kuharskih receptov ta navodil. Med besedilom je mnogo slik, priloženih' je 33 umetniških tabel s 193 slikami naravnih barvah. Te slike je izvršil ravnatelj meščanske šole g. Dragotin Humek, opise gob pa je priredil *na-ni slovenski gobar Ante Bog. Tako lopi opremljene knjiga Slovenci dosedaj nismo imeli. Veseli Je bodo tudi bfrmankini stariši, birmanka pa bo imela, trajen spomin na svojo botreo. Knjiga velja 220' dinarjev. Meteorologlčno poročilo. Ljubljana 308 m n. ai. vi«. (aa opazovanja Б&го-metoi v mm Turmo-meter v O Failiroui ■litoreuon v O Nebo, vetroTi i'fMiavln* r inm ; 14./5. 21 h 732-2 13-1 1-6 d. jas. 16./5. 7 h 732*. 12-9 „ jasno zah. — 15./5. 14 h 738-2 1в-8 20 obl. zah. LEPOTA? SVE20ST MLADOSTI? ^ljubljena zunanjost? Vse lo si lahko prihranile in zo-branite prerano osiarelost edino z raciondnm» negovanjem vašega obraza, vašeg« Iclesa, v;iših las in zob! Izrednega delovanja so že nad 25 let priljubljeni Elza-izdelki za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka z omolom in pošlnino 25 Din), Elza-pomada za rast las (2 lončka z omotom in poštnino 25 Din), Elzn lilijno milo lepote (4 kose z omotom in poštnino 35 Din) in drugi Elza-izdelki, kakor Elza cvef za lase, Elza-voda za usia, Elza-kolonska voda itd ; Lekarnar EUGEN V. FELLER, 5TUBICA DONJA, Elzairg št. 134, Hrvaisko. zelo dobro ohranjen, se PRODA. - Cena po dogovoru. - Naslov pove uprava lista. V najglobokejši žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nebeški vrtnar poklical med nebeške krilatce mojo ljubo hčerko Emico čadež v 4. letu starosti Pogreb se vrši 16. maja ob 16. nri iz dežeL bolnice. Selo pri Ljubljani dne 15. maja 1923. JERNEJ ČADEŽ, oče. _ ANA CADEZ, mati. — MARJAN, brat — ANA, sestra. Knjigovodkinjo ki bi bila obenem dnižabnica, sprejme dobro vpeljano trgovsko podjetje. — Ponudbe pod: »Knjigovodklnja 3291« na upravništvo «Slovenca«. Večje industrijsko podjetje v Sloveniji Z»** IŠČE "»C za TEREZIJA JANŠA, rof. FALE naznanja potrtim srcem ▼ svojem in v imenu ostalih sorodnikov, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, brat ш stric, gospod mm itei Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, ljubljenim prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrcnoljubljeni soprog odnosno oče, zet, brat, stric in svak, gospod Ivan Kržan trgovec danes opolnoči po daljši težki bolezni, previden s tolažili svete vere v starosti 36 let, mirno in vdano preminuL Pogreb nepozabnega rajnkega se vriH јцМ v sredo, dne 16. maja ob treh popoldne iz hiše žalosti na Vrhniki na farno pokopališče k Sv. Pavlu. Bodi mu ohranjen prijazen spomial Sv. maše zadušnice se bodo služile ▼ župni ccrkvi na Vrhniki. NA VRHNIKI, dn« 15. maj* »923. ANA KRŽAN ro}. ČOPOVA, soproga. — JANEZEK, sinček. — VSI OSTALI SORODNIKI. - absolventa nižje obrtne šole. Prednost imajo oni, ki so vojaščine prosti. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo «Slovenca« pod št. 2939 SPREJMEM TAKOJ dva pekovska pomočnika mlada in zanesljiva. — Ponudbe le z osebnim dogovorom. — VAL. SLAK, pekarna, Dolenji Logatec. 2944 Iščem učenca za takoj, ki ima veselje do trgovine, z dobrimi spričevalu - ANT. BRITOVSEK, Slovenjgradec. 2940 Knjigovodja bilancist, • 5 letno prakso, 2cH spremeniti službo I Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod šifro: «AME-RIKANSKO KNJIGOVODSTVO« na upravništvo «Slovenca«. 2930 Služkinja ki je vajena vseh hiSnih opravil in ki zna vsaj nekoliko kuhati, se sprejme TAKOJ. Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod 11 šifro: «SLUŽKINJA 2871«. j Mizarskega vajenca pridnega in poštenega, SPREJMEM TA- I KOJ. Hrana In stanovanje ima pri meni. F. ZAVODNIK, Glince št. 1, p. SL Vid nad Ljubljano. 2895 j Matija ]anša posestnik in izktthar danee ob pol 2. uri popoldne, previden s sv. zakramenti, po kratki in mučni bolezni boguvdano izdihnil svojo blago dušo. Zemeljski ostanki ranjkega se preneso v četrtek ob 4. nri popoldne izpred hiše žalosti, Florijanska ulica št 16, na pokopališče k Sv. Križu. Dragega ranjkega priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 15. maja 1923. Po kratki in težki bolezni, v 72. letu starosti m potolaženega s sv. popotnico je usmiljeni Bog poklical v večnost po zasluženo plačilo našega dobrega očeta Janeza Starè Prosimo vse svoje prijatelje in znance in vee, ki ste našega dobrega očeta poznali, da bi se ga spominjali v svojih molitvah in pri daritvi sv. maše. Spod. Senica pri Sori, dne 14. maja 1923. Otroci, Altran B. BLOVENKC. 'Aw ТИ. mafa 1928. . Rw. jOIL Priporočajo se sledeče domače îvrdke: (Objava 4 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markeš, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARII: Remžnar & Smerkol, Florijansko ul. 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev 28. Kom T., Poljanska cesta Štev. 8. MEHANIČNA DELAVNICA: pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja [ Ludovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Sclireya nasled. Jakob KAVČIČ, j Gradišče štev. 5. dinarje.) STAVB. IN OAIANT. KLETARSTVO: Terene & Fuchs, Ljubljana, Mirje štev. 2 SPEDICIISKA PODIETIA: »Orient' d. d., Sodna ulica 3. Tel. 46"5 Ranzinrjer R, Cesto na iuž. železn 7~9 TRGOVINA Z ŽELEZNINO: Suînik A., Zaloška cesta št 21, Ljubljana TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKl: .viikuš L, Mestni irg 15. TRGOV. Z ŽELE7N1NO IN CEMENTOM: Fran Krjavec. pri cZlati lopatic, Valvasorjev Irg šlev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: h" I njdiga sin, Sv. Petra cesta šlev. 17. [foiot/*) Podpisani Karol Bricelj, or-. l*Jtl>U. jjanist v Šenčurju p. Kranja, obžalujem in preklicujem, da sem popol-I noma neopravičeno kruto žalil učiteljstvo v splošnem in šc posebej g. nadučit. Jak. Slaparja v Olševku. Storil sem to nepremišljeno in ker sem bil v to za.pejjan. : W4W Zahvnlillipmn se iskrcno Tsem za mnoge dokaze sočutja № fcMIIW«IJMJCHIU povodom smrti našega pre-dobrega očeta in sorodnika, gospoda :ij Kajzel-a poslovodja tvrdke Fr. Ks. Souvan Osobito se zahvaljujemo kar najiskreneje prcblagorodnerau gosp. SX" l.con Souvanu in njegovi preblagi gospej soprogi za njihovo brez-gç, primerno blagodtišnost, izkazano pokojniku in njegovi rodbini. — Srčna hvala tudi gdč. koleginji in gg. kolegom, kakor tudi vsem znancem, ki so pokojniku z obiski za časa dolgotrajne, težke bolezni lajšali Irpljenje, in vsem onim, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku. ŽALUJOČI OSTALI. epr . elja Poudarjam, da nisum ime' prav nikakega povoda žaliti g. naduril. Slaparja. Zahvaljujem se mu, da mi je na mojo prošnjo z ozirom na mojo veliko rodbino, žalitve odpustil in se zavezujem plačati vse stroške kaz. postopanja, kakor tudi 100 Din globe v korist učiteljskega konvikta. V Kranju, 3. 5. 1923. — Karol BRICEL.1, organist v Šenčurju. 2916 Enodružinska hiša sredi mesta, NAPRODAJ, v Novem mestu, za 45.000 Din. Bližnja pojasnila daje IVAN KOŠAK, gostilničar, Novo mesto. 2932 FINA Hidravlična preša I r. d veni a cilindroma za PREŠANJF, OLJA I je naprodaj pri KONRADU WERNIG v Ormožu. 2935 Naprodaj je skoro nova, dobro ohranjena visoka omara za obleko in perilo, po zelo nizlfi ceni. Ogleda se lahko vsak dan dop. - Mat. Debevc, Pod Rožnik 231 (pod streliščem). fP A L 1*1 A ! potpe tniKe in potplate Opozorilo in prošnja. Opozorjeni, da tukajšnji nabiralec in-fceratov L. Majntinger sprejema v našem imenu naročila inseratov za našo --Veliko pratiko« in predplačila za iste, izjavljamo, da z imenovanim nimamo nikakih stikov, ni naš pooblaščenec in nima pravice za nas in v našem imenu sklepati kakršnihkoli kupčij. Vse one tvrdke, ki so imenovanemu oddale kaka tozadevna naročila, prosimo naj nam Magovolijo lo sporočiti. Naš pooblofčenec je le oni, ki se iz-Va>e z našo legitimacijo. J. BLASNIKA na si., tiskarna in založnica Velike Pratikc, Ljubljana, Breg št. 12. Hlapca h konjem IŠČEMO, Biti mora zanesljiv, priden, trezen in pošten. — Ponudbe na: Sadjerejo «Karolinški d-zor«, pošta Ptuj. 2804 POZOR- POZOR! Gospodična začetnica želi mesta pri kaki večji tvrdki v mestu. Zmožna stenografije, strojepisja, koresp. ter slov, in nem. jezika. Nastopi lahko takoj. — Oglase sprejema upravništvo «Slovenca« pod «Vztrajnost« štev.. 2941. 1ЖР- Prodam dva prvovrstna psa-dobermana eden je odlikovan s prvo nagrado na mednarodni razstavi. Istotam je naprodaj malo rabljen aincrikanski FORD-AVTO. Vprašati je pri Matjanu, Fužine p. Ljublj. Poštena, snažna ženska ki razume kuho, DOBI TAKOJ MESTO pri boljši družini. — Naslov pove uprav- ! nišlvo «Slovenca« pod štev. 2899. A VIII. 105/23-6 2922 Sodna dražba. Dne 5. junija 1923 ob 10. dop. sc bo prodalo na licu mesta za šolo v Št. Vidu zemljišče vi. St. 284, k. o. Št. Vid, obstoječe iz: hiša št. 60 v Št, Vida, dvorišče in gospodarsko poslopje — parcela št. 73/1 v izmeri 381 m" za izklicno ceno 250.000 K. Dražbe ni pogoji so razvidni pri sodišču, soba štev. 33, in pri dražbi. Okr. sodišče v Ljubljani, odd. VIH., dne 11. maja 1923. Kupiti želim manjšo hišo vsaj treh sob z vrtom v bližini železnice v Sloveniji. — Obvestila z opisom in ceno na poštni urad v Višnji gori. 2937 Naprodaj je posestvo jako poceni, zaradi preselitve, takoj, za ceno 320.000 K- 6 oralov gozda, 5 oralov njiv, travnika, vinograda in sadonos-nika, vse obdelano in posejano dobi kupec takoj, kot stoji in leži, kakor tudi stanovanje. - Več osebno v hotelu MA-HORIČ, Poljčane, v četrtek dopoldne, dne 17. maja. 2946 Sela in otrok vajenega, poštenega, snažnega, SPREJME takoj družina v mesto. - Naslov v upravi lista pod itev. 2900. iirapt ï , V kakem prijaznem kraju blizu Ljubljane IŠČEM za dobo 4 do 8 tednov mesečno sobo is hrano za eno osebo. — Ponudbe na upravo lista pod: »Dobra brana.«' 2906 Bele oblekce™ ; 2A BIRMANKÊ kakor tudi SPODNJE j OBLEKCE in drugo PERILO zraven, nudi v veliki izberi po NIZKIH cenah vrdka F. in I. GORIČAR, «PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv, Petra cesta štev. 29. 2547 ШВЕИШ ®шга£8вигаииви§вј5авзшгаи1 ЕВПјЛЕН ZA B1RMÂMCE ! IIIH = BUI Ш IZBIRA vsakovrstnih, najboljših in naj-=ГП1ПИЕ ■ cenejših OBLEKC se dobi pri tvrdki Ш5Јг.5Ш ! Ložar & Ljubljana _... .T.S —S.T. BH PETRA CESTA ŠT. 20. ШВв™вјШ1 ■гочкионхаот^докинввмпн Krasno malo posestvo s 3 gosp. poslopji, zidano hišo, 2 sobi, skedenj, 2 kleti in 2 hleva, vse v dobrem stanu, pripravno za rokodelca ali vpo-kojenca, zraven lep vinograd, 2 njivi in sadonosnik, % ure od postaje Grobelno ob j. ž., po nizki ceni naprodaj. Več pove last. Frišek Mih., žel. delavec v Grobel-nem. Lipovec 16, Sv. Vid p. Grobelnem. Različno sobno opravo tîobro ohranjeno, radi pomanjkanja prostora nujno za cenilno vrednost prodam. Kredcnca s steklenim nastavkom, visoki omari za obleko, omara s štirimi predali, pisalni mizi z nastavki, več miz, stolov, posteljo, zofo, vse trdolesno, likano. -Mehkolcsne omare, več podob, zrcal, «r itd. Kraj ob železnici blizu Ljubljane, — Naslov v upravništvu «Slovenca« pod Itev. 2936, — Obisk predjaviti. 2936 J*- Kdo hoče naložiti svoj denar plodonosno? Kupim manjšo graščino z živim in mrtvim inventarjem, obstoječe iz vinograda, travnikov, njiv, gozda, v skupni velikosti od 130 do 150 oralov. Plačal bi posestvo na ta način, da bi se poleg letnih 10 do 12% obresti amortiziral dolg v 8, najdalj« pa v 10 letih. — Cenj. ponudbe pod «KMET« na upravo «Slovenca«. 2929 Trboveljski premog n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA «ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telelon št 220. Enonadstropno hišo PRODAM, tri četrt ure oddaljeno od Bleda, v kateri je dobro vpeljana GOSTILNA in TRGOVINA z mešanim bla"-gom. Ti dve koncesiji prodam s hišo vred. Kupna cena je 700.000 DIN. —Naslov pove uprava lista pod štev. 2843, L Hotfa jugoslovanska industrija! ETH" tovarna gorčice, družba r. o. z. v Kamniku pri Ljubljani proizvaja: ETR" gorčico (senf) najfinejšega okusa in ker jc gorčica iz izbranih surovin, je gorčica odlične kakovosti in poskusite zategadelj: gorčico, katera bode prijala Vašemu okusu ter zahtevajte pri Vašem trgovcu edino le „ETH" gorčico; Nova jugoslovanska industrija! „STR" ј.ЕТГјИ'1 ,tETH" VRTNICE nizke in visokodebelnate, lepih, novih vrst ter cvetlične dekoracije oken in balkonov priporoča slav. občinstvu ANT. FF.RANT, trgovski vrtnar v Ljubljani, Ambrožev trg št. 3. 2838 Pozor! PU°cfl dvokolesa torpedo in dobro pneumatiko po 1900 Din. Več najnovejših MOTORJEV, novih n rabljenih, in različnih OTROŠKIH VOZIČKOV po ceni proda »Tribuna« ffH» iPSS Pohištvo. OVES - KORUZO - OTROBE PŠENICNO MOKO i. dr. mlevske pridelke oddaja najceneje tvrdka f ц _ ijijbi]ana - Resi jeva cesta štev. 24. Spalnice, jedilnice, kuhinje, pisal-:: ne mize, najceneje pri: :: ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Šent Vid nad Ljubljano 4. »PRI NIZKI CENI« !GN. ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra c. 3 NUDI cenj. odjemalcem veliko izbiro POTREBŠČIN za ŠIVILJE In KROJAČE. _ DAMSKO, MOŠKO, OTROŠKO PERILO. — NAJNOVEJŠE BLUZE v ETAMINU. — POVRŠNE JOPICE, volnene in modne JUMPERJE. — NOGAVICE, ROKAVICE, MAJCE, kratke nogavico. — Svilene in pletene SAMOVEZNICE itd. po priznano najnižjih cenah. — NA DEBELO in DROBNOI 2732 «иа^^ли^шитмамвнмншишааааннин! Brusne kamne za KOSE, prave italijanske, nepresegljive v dobroti, modro GALICO, railjsko ličje, morsko travo za modroce, v vsaki množini priporoča SEVER & KOMP., Ljubljana, Woliov* ulica 12. 2761 Tovorni avto znamke "•C »FIAT« (dunajski) s polnim gumi - obročem ter pri-:-: priklopnim vozom, in >-: Biissing avto z železnimi obroči, NAPRODAJ. - Pojasnila daje tvrdka Florjančič, Ljubljana. 2764 palača Ljubljanske kreditne banke (Dunajska cesta) svojo velikansko izbiro najmodernejših damskih, moških in otroških čevljev. Za birma so došli ravnokar čevlji v vseh barvah! ! dvakrat šivane z dvofnfm podplatom neprekosljiv izdelek! Največja izbira vsakovrstnih usnjatih izdelkov 1 Dene primerne ! Ofleite si iT 1 11 ш g s . ШЦШШМШЈШЛН&Ш/шмјшшјшлшшшлјј Stritarjev« ДО1С0 Z, naznanja, da se je PRESELILA m (nasproti mestnega magistrata) 1er bo vsled na novo urejene trgovine še nadalje predajala po DOBAVLJAMO stroje in orodje za mizarje, tvornice pohištva, kolarje in žage; za ključavničarje, mehanike in delavnice sa popravila; za kleparje, tvornice pločevinastih ln kovinskih predmetov. _ Bogato skladišče transmisij, sirovooljnih Id benzin-motorjev, kakor tudi naprave za varenjo kovin. Orodje In ztrojl dlon. dr. KARL 1FTZBACHER ZAGREB "ia&ka nllca 29. Izdaia konzorcij »Slovenca*. Odgovorni urednik; Mihael Moškerc v Liubliani. Jugoslovanska tiskarn« чг l.iiihltanl,