Velja po pošti:
celo leto naprej . K pol leta »
četrt tu meseo »
•	13"—
•	6-50 2'20
Nemčijo celoletno » 29-— ostalo Inozemstvo » 39*—
e V upravništvu: s
oelo leto naproj . K 22-40
iol leta etrt en meseo
11*20 » 5*60 » 1-90
potlljanje na dem 30 v, aa lite. — Posamezne Itev. 10 v.
SLOVEN
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
sa trikrat.....> 10 >
sa več ko trikrat . . » 9 >
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
vsak dan, Izvzemal nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne.
mr Urednlfitvo Je v Kopitarjevih nlioah itev. 6/10. Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma M M ms sprejemalo. — OredniSkega telefona stev. 74. mm
Političen list za slovenski narod.
Cpravnlitvo Je v Kopltar/evih ulicah Stev. 6. im tm Sprejema naročnino, lnserate ln reklamacije. = == Dpravniškega telefona štev. 188.	n
f Današnja številka obsega 20 strani.
Moj kolega v deželnem odboru.
ušeslovna študija. — Spisal dr. Evgen Lampe.
Nedostojna igra, ki jo je uprizorila li-ralna stranka v deželnem zboru, se na-iljuje. V deželnem zboru ta igra ni mno-> škodila, ker je S. L. S. s svojo neiz-osno doslednostjo razbila vsak upor oti uresničenju in uzakonjenju naravnih ; avic našega 'ljudstva. Zdaj pa liberalci ošnjarijo po shodih s tisto robo. ki je v želnem zboru niso mogli prodati, in ka-jr se zdi, si mnogo domišljujejo, da bodo ibili nerazsodnih ljudi, ki bi jim kaj ver-li. Samo taki, ki so po branju liberalnega isopisja čisto nedostopni za vsak razum-razlog, in ki imajo samo iiziološko poeta po praznem upitju in od katerih no-:den nikdar ni bil in ne bo naš, jim delajo aloštevilno družbo pri teh »shodili«.
Grozne so neresnice, ki jih tu prodajo razni govorniki, da bi izbrisali spomin i popolni poraz, ki ga je doživela liberal-i stranka v deželnem zboru. Ne bom se ivil s tvarmi, ki jih govore razni učitelji ibljanskih šol, magistratni uslužbenci, ;kozvani »mladi« itd. Na enega pa se oram ozirati in njegovo nastopanje ivetliti, ker se v njem kot v voditelju likalne stranke osredotočuje ta akcija in ima vsled izrednega političnega stališča mptomatičen pomen v tej kampanji. To moj kolega dr. Ivan Tavčar.
Ne oglašam se k besedi, da bi zavra-il neresnice,ki jih razglaša po shodih, ker : mi to ne zdi potrebno. A bavim se ž iim, ker je ta psihološka študija poučna i razumevanje položaja v liberalni stran-, ki je polna tolikih protislovij in dosled-a samo v negaciji vsega, kar je razumni ljudem drago in samo ob sebi umljivo.
Dr. Tavčar trosi zdaj po shodih razne :resnice. To dejstvo nas ne vznemirja, tr smo ga že vajeni. Baviti se hočem imo z diišeslovnim problemom, da dr. avčar razširja trditve, o katerih neres-ci mora biti po mojem uverjenju sam oboko prepričan. In ravno ta dušeslovni tjav, tako karakterističen za celo stran-i, kateri načeljuje, me zanima.
Pri dr. Tavčarju pride pač v poštev i, da se njegove trditve ne smejo vzeti sno. Cisto navadne stvari pretirava do rajnosti, in njegovi govori so taki, da vidi, kako ga veseli vsaka debela in ■lieča figura, tudi če ni na mestu. Vsa oeralna politika od nekdaj je živela od ikega vpitja. Zato se le pomilovalno smemo, če slišimo dr. Tavčarja, kako dekla-
mira, da hočemo Ljubljano »oguliti do belili kosti«, da bi kmete nasitili, v Logatcu pa prestrašenim kmečkim liberalcem sli- j ka, da bomo vsled tega »vsi berači, da bo ' vse polno raztrganih vasi, trgov in mest, j da bomo vsi stradali, kakor gladni volkovi«.
Stradanje — in sicer po volčji metodi — je sploh tista grozota, s katero dr. Tavčar zdaj posebno operira.
Ljubljančanom je napovedal, da bo S. L- S. Ljubljano »izsesala, da bo podobna raztrgani kmečki dolgi vasi, v kateri se bodeta na dan samo dva človeka do sitega najedla, to je deželni glavar pl. Šuk-lje in pa ljubljanski škof«.
Ljubljančanom grozi, da bodo »prišli na beraško palico«, da bodo »obešeni na finančne gavge«, da se bodo dali »pobiti, kakor se pobija žival v mesnici«, da jih vlečemo, »kakor teličke v mesnico« itd. Poleg volčjega gladu so pač krvave slike iz mesnice voditelju liberalne stranke naj-priljubljenejša prispodoba — morda tudi najprimernejša duševnemu obzorju njegovega občinstva.
Vse te grozote pridejo nad Ljubljano, ker hoče baje S. L. S. z deželnim denarjem podpirati kmete. Torej se bo vsaj kmetom dobro godilo na račun meščanstva? Ne! Dr. Tavčar pridiga na kmetih, da bodo vsled tega postali vsi kmetje berači, — da bodo vse strehe strgane po ubogi kranjski deželi in ljudje lačni kakor volkovi pozimi.
To vse pa bo povzročil »mali in šepa-vi ženi, naš finančni minister in izprijeni duhovnik« ekscelenca dr. Lampe.
Že te poizkušnje iz dr. Tavčarjevih govorov, s katerimi tekmuje v gostilnah s tobačnim dimom in z dvoumnimi dovtipi častiVcev cvička, pričajo, da tu nimamo pred seboj resne politične potence. Vse je votlo, bombastično.brez vsake vsebine in brez prepričanja. Ce imenuje dr. Tavčar deželnega glavarja krvoločnega rabeljna, je to ravno tako vseeno, kakor če ga imenuje ljubeznivega očeta, in če pravi dr. Tavčar poslancem S. L. S., da imajo mesto glav na vratovih same prazne lonce, jih to ravno toliko užali, kakor kadar jim pripisuje najperfidnejšo strupenost in hudobijo.
Študirati se da torej na njem samo dušeslovni pojav, v kolikor je tipičen za stranko in za njene pristaše. In ta slog je res tipičen, kajti tako prazno, samo na zunanji efekt brez vsake notranje vsebine proračunjeno kričanje je bilo od nekdaj vse delo liberalne stranke. S tem je dr. Tavčar prišel navzgor, a s tem gre tudi navzdol, in ž njim njegova stranka.
Ze marsikdo si je stavil vprašanje, kako to, da napreduje kulturno vsa dežela, da se povzdiguje kmečko prebivalstvo po deželi, a v mestih, zlasti v Ljubljani, ni
najti tal za pametno gospodarsko in socialno organizacijo. Vzrok tiči v tej fra-zeologiji, ki ubija vsako misel in napolnuje ljudi samo s pohlepom po senzaciji, z veseljem do škandalov in s ciničnim posmehom proti vsaki preprosti, pošteni besedi, ki vodi do premišljenega in dobro prora-čunjenega dela.
Za spoznavanje tega razpoloženja je torej tipičen dr. Tavčar. A priznati moram, da se ni upošteval od naše strani neki moment, ki ga moramo ravno ob tej priliki, proučujoč dušeslovni fenomen dr. Tavčarjev, podvreči posebnemu študiju.
Cas je, da se sklenejo računi o kulturnem delu in pomenu liberalne stranke v Slovencih. Vsebina teh računov bi bila pač skromna, a mislili smo, da se bi dala povzdigniti do večjega efekta vsaj po kakšni markantni osebnosti. A dr. Tavčar nam je podrl to iluzijo.
Kar sedaj govori po shodih, namreč ni resnično, in kar nas zanima pri naši študiji, je to, da mora načelnik liberalne stranke biti sam prepričan, da govori neresnico.
Tako na primer ni resnično, kar govori o deželni banki. Dežela se bo morala zadolžiti, vpije, za dvajset, ali za trideset ali za štirideset milijonov kron — kakor se vidi, pri milijonih načelnik liberalne stranke ni posebno natančen. Da to ni res, mi ni treba dokazovati, a zanimivo je, da smo to dr. Tavčarju na dolgo in široko razlagali v deželnem odboru in v odseku, da mora biti o boljšem poučen. A vendar drugače govori. Tudi številke, ki jih o cestnem zakonu razširja, so popolnoma napačne.
Posebno pa moram pribiti dejstvo, da o deželnem gospodarstvu dr. Tavčar ve-doma neresnico govori. On govori o primanjkljaju poldrugega milijona kron, ko dobro ve, zakaj postavljamo v proračun vsote za bolnišnice, hiralnice, blaznice itd., ki bodo v prvi vrsti v korist Ljubljani. Vede govori neresnico, da se je deželni denar zapravljal, kajti v rokah ima računski zaključek za leto 1908., iz katerega razvidi, da smo se kljub jako neugodnemu proračunu ne le vsakemu primanjkljaju ognili, ampak celo čez devet tisoč presežka dosegli. In vendar govori o zapravljenih milijonih. To moram posebno nagla-šati, ker smo mu dali tiskan računski zaključek v roke, tako, da se ne more izgovarjati, da tega ni vedel.
Govoril je, da dežela odira Ljubljano. Kako jo odira se vidi iz tega, da bo od iz-suševanja barja do dveh milijonov kron samo od delavcev ostalo v Ljubljani. Ljubljana ima glavni dobiček. To ve dr. Tavčar, a govori drugače.
Pri deželni banki govori neprenehoma o »koritih«, dasi se je dovolj natančno obdelovala vsa tvarina vpričo njega, da
bi moral biti prepričan, da so izključene si-nekure pri deželni banki. A »korita« mu ne gredo iz glave. Vedno sanja in govori o koritih. V deželnem zboru so liberalci glasovali za »korita«, S. L. S. pa proti njim.
Ta fiksna ideja ga spremlja tudi pri elektrarni. Kako je hotel Hribar Pavšlar-jeve projekte zase izkoristiti, je znano. Dr. Tavčar se ne more povzpeti do višjega pojmovanja. Vedno govori, da se snujejo deželni projekti le iz osebnih ozirov do Pavšlarja. Jaz nikomur ne zamerim, če se ne more povzpeti nad svoj horizont, a konstatirati moram dušeslovno zanimivo dejstvo, da je dr. Tavčar sam glasoval v deželnem odboru in v deželnem zboru za sklepe, ki jih zdaj po gostilnah napada. Moja naloga je, da zberem in predložim ves materijal za sklepanje deželnemu zboru. Vse, kar se je zgodiio, je dr. Tavčarju znano, ker nisem nobene stvari ukrenil, da ne bi bila očita deželnemu odboru; tehnična preddela in študije se vršijo z absolutno stvarnostjo brez vseh stranskih ozirov. Samo kot dušeslovno dejstvo moram omeniti, da moj kolega v deželnem odboru drugače govori zunaj, kakor pa znotraj, kadar je med nami.
Po deželi trosi dr. Tavčar neresnično vest, da je vlada odrekla kranjski deželi vsako podporo za vodovode. To ni res. Intervencija deželnega zbora s sijajnim nastopom deželnega glavarja in s soglasnim sklepom zbornice je imela že svoj .uspeh: Ne le toliko, kakor doslej, celo več bo odslej država prispevala za vodovode. Tudi tu povdarjam subjektivno stran, da bi dr. Tavčar to lahko ravno tako dobro vedel, kakor jaz, pa širi neresnico!
Da naša stranka ne proglašuje »vojske med kmetom in meščanom«, to je pač tudi poslancu ljubljanskega mesta znano. Saj se je ravno v zadnjem zasedanju deželnega zbora S. L. S. z vso odločnostjo potegnila za to, da naj bodo v mestnih in tržkih občinah kmetje enakopravni z gospodo, a ravno dr. Tavčar je zastopal stališče, da se mora zid postaviti med kmeta in meščana. To ga ne ovira, da sedaj ne bi po shodih proglašal ravno nasprotnega temu, kar je proglašal v deželnem zboru. Ali ni to čudno dušeslovno dejstvo?
V deželnem odboru je dr. Tavčar sam izrecno priznal načrtom novih zakonov, da so tehnično izborno izdelani. Zdaj pa istim zakonom očita, da bi bilo žaljenje za cesarja, če bi se mu »take cunje in zaplate predložilo v sankcijo«. Razloži nam kdo ta čudni proces, ki se je moral izvršiti v dr. Tavčarjevi glavi, da se mu je primerila ta zmeda pojmov in sodba!
Dušeslovno skrajno zanimivo je to, da je dr. Tavčar na shodu v Mestnem domu trdil, da jc deželni glavar v deželni zbornici s «parlamentarno hudobijo prve vr-
LISTEK.
Vernih iul dan.
Vse drugače, vse drugače danes z line poje zvon; isaj ne poje, saj le plače, 'plače ž njim src milijon.
Polni se široka cesta — stari, mladi — kam hite? Na predraga ona mesta, kjer njih znanci mrtvi spe.
In ko stopa v nemi togi množica na božji vrt, stoži duši se premnogi: tiho zaželi si smrt.
Stoži se premnogi duši s tuje zemlje tja, domu ... kjer vihar strasti ne ruši v prsih sladkega miru.
Kjer vse jasno je pogledom, zdaj brlečim po temi, kjer je sosed vsem sosedom brat in njemu bratje vsi.
Kjer se ne šopiri jakost, znanje in bogastvo ne, kjer nehlinjena enakost v eno carstvo druži vse.
In ko pride v nemi togi na grobove ljudski roj — ah tedaj v iskreni zlogi vzljubijo se vsi takoj.
Eno čustvo vse umili, glas iz zemlje vsem grmi: kar ste vi, to mi smo bili, kar smo mi —- to boste vi.
Anton Medved.
Bitka pod GrunwaIdom.
Dr. Leopold Lenard.
13. julija 1410 se je vršila ena največjih in najpomenljivejših bitev, ki je imela odločilen vpliv za poznejši politični razvoj Evrope. Pod Grunwaldom in Tannenber-gom se je vršila odločilna bitev med Slo-vanstvom in Germanstvom. Nemci, ki so doslej prodirali vedno dalje proti Slovanom, so bili tu od Slovanov popolnoma potolčeni in vrženi nazaj. Nevarnost, ki je pretila celemu Slovanstvu od prodira-
jočega Germanstva, je bila za nekaj sto-Jeti odstranjena.
Tu so se borile združene čete vseh severnoslovanskih narodov: Poljaki, Cehi, Rusini, Belorusi, Litvini in ostanki po-labskih Slovanov.
Poganski narod Prusov, ki je bil soroden sedanjim Litvinom in Letom, se je branil z vso trdovratnostjo sprejeti krščansko vero in krščansko omiko. Ubili so slovanskega apostola sv. Vojteha, ki jim :ie prišel oznanjevat krščansko vero in mnogo drugih misijonarjev, ki so prihajali k njim od poljske in od nemške strani. Obenem so napadali neprestano sosedne .kraje, ropalj in pustošili. Ker je njihova zemlja močvirna in neprestopna, so bili boji ž njimi jako težavni. Slednjič jih jc bilo pa vendar treba ukrotiti, drugače bi sosedni krajj nikdar ne imeli pred njimi miru.
Leta 1222 je oglasil papež križarsko vojsko zoper poganske in krvoločne Pru-se, ki niso nikdar dalj miru sosednim krščanskim krajem. Nekaj poljskih knezov ;e zbralo svoje čete in šlo na Pruse. Vodil jih je knez Konrad Mazowiecki. ki je vladal namesto mladoletnega kralja Bo-leslava Vstidljivega, šlezijski knez Henrik Bradati, pomorski Svetopolk, z bratom .Vratislavom in mnogo poljske, šlezijske in
pomorske šlahte. Poljaki so jim odvzeli iielminsko zemljo in tam ustanovili še sedaj obstoječo katoliško škofijo v Helminu. Potem so se pa vrnili, a Prusi so jo udarili za njimi, vzeli vse nazaj in ropali ln plenili celo po poljskih deželah, ter požgali med drugimi stolico mazo\vieckih knezov, mesto Plock. Konrad je bil sla'b in nezmožen vladar, okruten iu nagle jeze. toda bojazljiv in brez zmožnosti. Ker ni znal sam braniti svoje zemlje pred Prusi, je poklical v deželo vitežki red nemških križarjev. Za časa križarskih vojsk za osvoboditev Zveličarjevega groba in svete dežele iz rok Mohamedancev so se namreč ustanovili takozvani vitežki redi. Bili so to redovniki, ki so imeli poleg navadnih obljub še četrto obljubo, da se bodo bojevali z neverniki in branili kristjane. V začetku so bili ti redovi jako dobri in koristni, kmalu so si pa pridobili velika bogastva in mnogo mladcničev iz najplemenitejših rodovin je vstopilo med redovnike, često bolj iz želje po slavi, kakor iz hrepenenja po redovniškem življenju. Radi tega so bili nekateri pozneje zopet odpravljeni, drugi pa strogo reformovani.
Nemški vitežki red se je ustanovil v Jeruzalemu, da bi branil nemške romarje pred neverniki. Ko so pa kristjani zgubili Jeruzalem, so šli iz svete dežele na s.voja
ste» pritiral »deloljubne elemente — namreč obstrukcioniste — do obupa«. Vsa dežela ve, da so hoteli liberalci razbiti deželni zbor, ker so se zanašali, da se bo Hribarju posrečilo pri dunajski vladi izpo-slovati zaključenje deželnega zbora, ako bodo vztrajali v svojih nasilstvih. Tur« se je bahal s svojimi nasilstvi, liberalno časopisje je proslavljalo vako liberalno razgrajanje in psovanje, par dni za tem je pa dr. Tavčar v Mestnem domu govoril, da so liberalci bili »deloljubni elementi«, »večina je bila pa zločinka in tolpa vlaču-garjev«. Vse je na glavo postavil. O objektivni strani teh splošno znanih dejstev mi ni treba govoriti. Opozarjam le na subjektivno stran. Kako je prišel dušeslovno dr. Tavčar do tega, da je bilo v njegovi domišljiji naenkrat vse črno, kar je bilo prej belo? Dušesloven fenomen za Wundta!
In tako bi lahko nadaljeval. A snovi je dovolj, da lahko trdim iz najbližjega opazovanja, da dr. Tavčar na shodih vede trdi take neresnice, o katerih mu lahko vsak, tudi najnedolžnejši in dušeslovno najmanj izobraženi poslušalec takoj dokaže nasprotno. In vendar govori dalje in njegova domišljija deluje vedno živalmeje.
Iz tega dušeslovnega fakta pa izvira dvojno.
V	politiki je sicer marsikaj dovoljenega, a ena stvar je smrt za vsakega politika, namreč če se mu primeri, da vede neresnico govori.
Človek je žalosten, kadar se je v drugem človeku zmotil. Mislil sem, da se bo dala za kulturnega zgodovinarja slovenskega naroda rešiti markantna moška podoba iz liberalne stranke. Govoril in pisal sem že v tem smislu. Dr. Tavčar mi je to iluzijo uničil. Prižgem ob belem dnevu svetilko in iščem v liberalni stranki — moža.
Drugo je pa vpliv na stranko. Vsaka stranka je nekaj organičnega. Če stranka požre tako vede povedano neresnico, ne da bi imel njen organizem dovolj moči, da jo sam izloči, tedaj se zajeda ta strup v njenem drobu in jo vso otruje. Potem postane njen organizem neobčutljiv, da vedno več tega strupa zaužije. A to je tudi začetek konca. Zaužiti strup izvrši svoje delo.
V	tem položaju je danes liberalna stranka, ki jo predstavljajo ljudje, ki z načelnikom liberalne stranke, mojim kolegom iz deželnega odbora hodijo po shodih.
Nam se jih ni treba bati, kajti mi govorimo ljudstvu — resnico!
V	Ljubljani. 30. oktobra 1909.
I. S. z.
L j u b 1 j a n a , 28. oktobra 1909.
Načelstvo »Jugoslovanske Strokovne Zveze« je imelo danes zvečer svojo II. sejo, ki so se je udeležile odbornice in odborniki polnoštevilno. Sklenilo se je sledeče: 1. Delo se razdeli odsekom. Knjigovodstvo in gospodarstvo ima v najkrajšem času urediti
gospodarski odsek,
v katerem so strokovnjaki, kmigovodje, ki bodo imelj nalogo, da urede vzorno knjigovodstvo z najstrožjo kontrolo. V gospodarski odsek so odposlani tudi člani nadzorstva zato, da bodo imeli vedno najnatančnejši vpogled v celo društveno gospodarstvo. Kakor hitro se uredi knjigovodstvo, prične J. S. Z. na zunaj delovati. Opozarjamo vse prijatelje J. S. Z., naj se takoj pripravijo na najobširnejšo agitacijo.
Pravovarctveni odsek.
2. Nalogo ima, da se peča s pravnim svetom članicam in članom J. S. Z. Naročilo se mu je, da takoj pripravi pravila za skupine J. S. Z. Ni bilo še organizaci.e, ki bi takoj izpočetka bila v položaju, da razpolaga glede pravovarstva s strokovnjaki. V pravovarstvenem odseku so trije zdravniki, trije juristi in več delavcev in delavk. V nezgodnih zadevah, v zadevah bratovskih skladnic, glede na delavsko in na službeno razmerje bodo imeli člani in članice J. S. Z. ugodnosti, ki jih ne nudijo kmalu niti stare delavske organizacije.
Agitačno organizacijski odsek.
Naloga mu k, da se peča izključno z agitacijsko-organizacijskimi zadevami. Po dogovorih pripravljavnega odbora >je ugotovljeno, da se ustanove okrožja za Štajersko (sedež Maribor), Koroško (sedež Celovec), Goriško (sedež Gorica), Istro in Trst (sedež Trst). Tudi v Dalmaciji se ustanovi pozneje okrožje. Kranjsko se razdeli v več okrožij. V najkrajšem času bodo ustanovni shodi pokrajinskih okrožij. O razdelitvi Kranjske v okrožja se kmalu definitivno sklepa. Ustanovitev okrožij, plačivnic, skupin, predavanja, poučni shodi, ureditev in vodstvo podrobne in agitacije v velikem, je dolžnost agitačno-organizacijskega odseka.
Vseslovenski delavski shod
slovenskih krščansko-socialnih delavskih in nestrankarskih strokovnih društev skliče izvrševalni odbor slovenskega krščan-sko-socialnega delavstva v dogovoru z J. S. Z. v nedeljo, dne 28. novembra v Ljubljani, »Union«. Natančni spored se še naznani. Vse naše delavske in tudi druge organizacije naj prično takoj z agitacijo za IV. vseslovenski delavski shod!
Načelstvo J. S. Z.
Novoustanovljeno organizacijo najtoplejše priporočamo. Želimo ji obilega uspeha. O pomenu J. S. Z. se hočemo temeljito baviti, ko doznamo, da se urede vse predpriprave. Vse naše. somišljenike in somišljenice prosimo, naj takoj razvijejo najobširnejšo agitacijo za prepotrebno J. S. Z. Slovenske liste prosimo, naj ponatisnejo komunike načelstva J. S. Z.
Kaj je Ferrer zakrivil.
(Iz ekscerptov aktov, izdanih od liberalnega španskega kabineta.)
V včerajšnem »Slovencu« smo objavili interviev španskega vojnega ministra, generala Luque, člana sedanjega liberalnega kabineta. Interviev je objavil pariški »Figaro«. Don Luque izjavlja na podlagi procesnih aktov, da je bil Ferrer kriv revolte v Barceloni in da je bil postavno in po pravici obsojen od vojnega sodišča na podlagi postave 1870, izdane od takratne liberalne vlade. General Luque, hud nasprotnik prejšnje »klerikalne« vlade, je še dodjal, da je prejšnja vlada zagrešila, ker ni procesa hitro končala in ker^ni kazni izvršila takoj po obsodbi, marveč omahovala in Ferreru ter njegovim pristašem dala priliko za obširno agitacijo.
Danes pa moremo na podlagi od liberalne vlade objavljenih aktov, od kojih je zdaj znan ekscerpt, tudi že natančneje povedati, kaj se je vse Ferreru dokazalo. Sicer pa se bomo na to stvar še povrnili, ker stvari so v resnici gorostasne in se človek ne more ubraniti čustvu, da, če so katere kroglje koga po pravici zadele, so gotovo Ferrera. In preznačilma je liberalna
gonja za to bestijo v človeški podobi, da ne bi je vedno in vedno pribili!
XXX
1.	Pet prič je izpovedalo, da je Ferrer prebivavstvo v njihovem kraju na ta način nahujskal, da je sam in po svojih sodrugih razglašal, da se je že proglasila republika v Valenciji, Barceloni in Madridu in da naj se zato takoj vzdignejo zoper oblast.
Ze to zadostuje za krivdo veleizdaje.
2.	Devetnajst prič je izpovedalo, da je 1 Ferrer v njihovem kraju osebno 1-judstvo
nahujskal, da naj cerkev in samostan i zažge.
Poziv k požigu. Če kdo to stori n. pr. I na Angleškem — in sploh povsod — kadar je proglašeno izjemno stanje, ga menj nič tebi nič naslonijo na zid in ustrelč.
3.	Iste in druge priče so dokazale, da je Ferrer kriv tudi poziva k umoru. Umorov se je zgodilo tiste dni nad 250. Neki nuni so oči iztaknili!
4.	Krivdo Ferrerovo so dokazovali njegovi, z njim vred zaprti sodrugl!
5.	Ferrerovi spisi in govori, v katerih je izjavljal, da so njegove šole anarhistične in da je le eno sredstvo zoper oblast, bodalo in strup, se od strani vojnega sodišča niso vzeli niti najmanj v pretres, ker iniso tvorili predmeta skrbno sestavljeni obtožnici.
6.	Predpreiskava je bila nad vse vestna in točna in je trajala več kot en mesec. Dokazila so vsakovrstna, med njimi lastna pisma in zločinske proklamacije, pisane od roke Ferrerove!
XXX
Akte Ferrerovega procesa bomo objavili prihodnji teden dobesedno, ko bodo tu v celoti. Nameni »svobodomiselnih« bestij, ki poizkušajo celo verni in domo-viini vdani slovenski narod zastrupiti, se morajo v vsi nagoti razkrinkati in tako sproti pohojevati semena, ki jih brezdomo-vinci in bombometalcj sejejo. Slovensko ljudstvo bo stalo vsikdar na straži, da se Ferrerovstvo tudi med nas ne zanese!
Nove zveze proti Hemčlil.
Kakor smo obširno poročali, sta se te dni sestala ruski car in italijanski kralj. Storili so se pri tem važni sklepi katerih posledice v bližnjih trenotkih še ne bomo čutili, gotovo pa je, da se med evropskimi državami nekaj giblje proti naraščajoči ošabnosti Nemčije. Grof Pfeil v berlinski »Tiigliche Rundschau« z ozirom na sestanek ruskega carja z italijanskim kraljem v Racconigiju vidi pred seboj vojsko med Nemčijo in Rusijo. Pfeil, ki je bil častnik in je dalje časa živel v Peterburgu, opozarja na to, da v Peterburgu ne vidijo nikake nevarnosti za Rusijo na vzhodu, temveč so veliko bolj oprezni na zahodno mejo. Sedaj ob priliki vladarskega sestanka v Racconigiju, poroča Pfeil natančne podatke o vojnih pripravah, s katerimi se bavi Rusija, kot da bi jutri izbruhnila vojna. Po zatrdilu grofa Pfeila, se vrši to oboroževanje od I. 1907., ko je zastopstvo francoskega generalnega štaba prisostvovalo velikim vojaškim vajam, j Takrat je veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ; peterburški vojaški poveljnik, preveril : carja, da je glavno mesto carstva premalo utrjeno, in da je ves sistem utrdb v ruski Poljski in Finski zastarel. Kmalu potem so 1 bile vse utrdbe v ruski Poljski porušene in zgrajene nove, ter se še sedaj grade. Tudi finska obala se je utrdila z novimi utrdbami. Nove utrdbe se grade ob Kronstatu in ob morju v bližini Peterburga. In vse te priprave za vojsko, ki morejo biti naperjene samo proti Nemčiji, se vrše z veliko
hitrico in tajnostjo, tako da se je dun sama odrekla pravici, da bi bila pouče o podrobnostih vojnih stroškov. Pouiei bno je zlasti to, —■ pravi grof Pfeil da — kako si je znala vojna stranka pridob carja zase, ki je sila zadovoljen fn navd šen za vojne priprave na nemški meji, vsega tega je razvidno, kako ruska voj stranka pod vplivom Francoze in Angležev tira carja v evropsi vojsko. Zato je ta vojna stranka stav tudi tolike nade na vladarski sestanek Italiji, zaključuje grof Pfeil svoj člant Italija da komaj čaka, da skoči iz trozv ze. Morda Pfeil ne računa napačno. Za si hoče Rusija varovati tudi hrbet in pogaja z Japonsko. Istočasno, ko je carl v Italiji, se je ruski finančni minister p gajal v Harbinu z japonskim Bismarko knezom Ito. Ker je bil knez Ito pri tej pi ložnosti ustreljen, so se sicer ta pogajati nekoliko prekinila, a izvršila se bodo! D( na našem jugu pa se pripravlja bolgarsk srbska zveza. Na obzorju se kaže boj pr< nemški nadvladi v Evropi. Dal Bog, da Avstrija tudi kmalu našla pot proč < Nemčije, kajti ta zveza ji nikdar ne bo pi nesla koristi, pač pa ji lahko prine škodo.
Jeseniške novice.
j Sneg. Vse gorenjske vrhove je pr tekli ponedeljek pobelil sneg. Tudi jesei ška Mežaklja ga je imela do polovice. P sebno dobro sta se odeli Golica in Rosi ca. Kakor kaže, je bila letos Golica san en mesec popolnoma brez snega, namri v avgustu: meseca julija je 'še padel, m seca septembra pa že zopet. Sedaj pa i ga imeli priliko povohati celo pri Sv. Ki žu nad Jesenicami. Kljub temu, da je 0 lica vsa v snegu, je vendar pretekli to« šlo še nekaj ljubljanskih turistov gori. M nimo, da so se pošteno ohladili.
j Mršav Sokol je vzel pero v svo kremplje in je pisal v Ljubljano »Slov. N rodu«, da na našem shodu pri Sv. Kri nad Jesenicami ni bilo 300 zborovalce ampak le 50. Nam je vseeno, kako jih ta ptiček štel; zadovoljni smo vsesko da smo jih mi našteli 300. Ena stvar pa bolj zanimiva, nego to sokolsko štetje. A i je sokol udeležence štel, je moral biti zr ven. Konštatiramo pa, da so vsi udel ženci shoda od prvega do zadnjega i rekli zaupnico našim poslancem; torej moral tudi ta sokol dvigniti za zaupnii svoje kreml-je. No, lepa ,sokolska' mož; tost! Na shodu molči kot zid, naši m p slancem votira zaupnico, doma pa se k kor piškur skrije v luknjo in brusi svoj j ziček, če ga pogledaš, pa ti zopet zbeži kotiček. Na zdar!
j Bratovska ljubezen nekaterih naš socijev presega že vse meje. V ravno pr teklih dneh so se ti rdeči bratje sprav na nekega svojega sodelavca in ga usti in z brezimnimi pismi tožili pri tovarn škem vodstvu, češ, da ima v svoji kle mnogo iz tovarne odnesenih stvari. Spr vili so tako daleč, da je imel ubogi del vec radi tega hišno preiskavo, ki pa je di gnala, da je bilo v kleti samo nekaj dei iz tovarne, ki so bile kupljene in poravn ne s saldi ranim računom. Lepa bratovsl ljubezen, ki hoče z obrekovanjem svojei sotrpina oškodovati in mu odjesti trdo pi .služeni košček kruha! Potem naj si taki sociji še drznejo govoriti o bratst\ in ljubezni! Za tako početje pač niman druge besede, kakor — fej!
j Nagrobnice. Na Vseh svetnikov di popoldne poje moški zbor na pokopališi nagrobnice: »Jamica«, »Usliši nas, 0 spod!« in »Gori k nebu zvezdnatemu!«
posestva na Laškem in Nemškem. Ker so bili zdaj takorekoč brez posla, jih je Konrad poklical na Poljsko in jim je dal zemljo Helminsko in Lubavsko, da se tam nasele in bojujejo z nevernimi Prusi. Ko bi si osvojili prusko deželo, bi mu imeli vrniti posojeni zemlji, prusko deželo bi si pa med sabo razdelili križarji in Pol-jaki. Razume se. da se s tem poljski kralj ni odrekel nadvlade nad zemljo, katero je posodil križarjem, toda Nemci 'so razumeli drugače. Nemški cesar, ki ni imel tu nobene pravice, je križarjem dal vrhovno vlado vseh zetnelj, katere imajo v rokah ali si bodo pridobili.
Poljaki so sezidali celo križarjem nad Vislo njihovo prvo stolico Dobov (hrast), katero so križarji imenovali Vogelsang. H križarjem je hitela nemška mladina iz vseh dežela, pri njih je bila najboljša vojaška šola in plemeniti nemški mladenič si je štel v največjo čast. ako so ga križarji udarili za viteza. Poljski knezi so jim šli na roko in jim dajali vojakov in denarja, da so sc bojevali s Prusi. Prvo veliko zmago nad Prusi so dosegli pod vodstvom slovanskega pomorskega kneza Svetopol-ka. Križarji so osvojili kos za kosom pruske zemlje, povsod iztrebili rodno prebivalstvo in naselili na opustošenj zemlji nemške priseljence.
Prvi -je Svetopolk izpregledal nevarnost, ki je od te strani nastala Slovanom.
ter se je združil s Prusi zoper križarje, toda njegovi rodni bratje so se obrnili proti njemu, najbližji poljski knez Kazimir Ku-javski je bil v tesni zvezi s križarji in jim je vedno pomagal, drugi poljski knezi so bili zapleteni v medsebojne boje, tako je slednjič podlegel Svetopolk po dolgotrajnem junaškem bo;u in moral po posredovanju papeža skleniti večni mir s križarji.
Veliki mojster križarjev Henrik Ho-henlohe se je preselil k svojim sobratom na Prusko, ki so si polagoma osvojili celo prusko deželo in prišli do reke Nemna, ki je delila Prusko od Litve. S tem je nastala tudi za Litvo nevarnost nemškega podboja. Tam je vladal v tem času knez Men-dok, pravi ustanovitelj litvinske države. Proti njemu so se uprli njegovi nečaki in se obenem s knezom Danielom Galicij-skim združili s križarji proti Mendoku. Nastala je nevarnost, da bo sedaj Litvo zadela ista usoda, katera je poprej Prusko. Križarji so spravili na noge veliko križarsko vojsko zoper Litvine, na čelu katere je stal slavni češki kralj Otokar, katerega kraljestvo se je raztezalo do Jadranskega morja, in v njegovi vojski je bil tudi Rudolf Habsburški, ustanovitelj avstrijske cesarske rodbine. Otokar je zasedel veliko sveta in ga izročil križarjem. Njemu na čast so križarji svojo stolico imenovali Kraljevec ali Konigsberg. Slednjič so pa nastala nasprotja med Otokarjem in kri-
žarji in češki kralj se je vrnil domov. Mendok se je hrabro branil in za enkrat odvrnil grozečo nemško nevarnost. Prusi so se branili kakor levi, v enj bitvi jih je padlo dvajset tisoč, nikdo ni prosil milosti, nikdo se ni hotel podati, toda slednjič so izkrvaveli popolnoma, Nemci so jih iztrebili in germanizfrali deželo.
Zdaj so začeli Nemci segati dalje, grozili so neprestano Litvi, na drugi strani pa tudi sosednim poljskim deželam, Po-morju, Mazovju in Kujavu. Postalo je jasno: Ako ne bo nemški napad odbit z veliko in odločilno bitvo, bo slednjič ena .slovanska dežela za drugo padla v žrtev.
Križanji so postajali vedno silnejši in vedno brezobzirnejši. Za časa notran ih jiemirov poljskih za zasedli poljsko Po-morje in druge poljske kraje. Zdaj so že postali ena največjih vojnih sil v Evropi in velika nevarnost za vse svobodne narode severovzhodne Evrope, zlasti za Poljake, Litvine in Ruse. Nastopali so za-vratno ter se niso držali nobene obljube in prisege. Bili so okrutni in brezobzirni, njihova vojna disciplina je bila izvanred-na. Papeža, kateremu bi kot redovniki morali biti pokorni, so deloma goljufali z lažnjivfmi poročili, deloma očitno zasmehovali njegova povelja. Celo za na-jstrož e cerkvene kazni se niso brigali, v njihovem postopanju so jih vodili edinole oziri na slavo in plen. Poljska urzava dvesto let
ni imela miru pred njimi, vsi poljski vi darji so se morali ž njimi bojevati, včas so se za nekaj časa pobotali, pri prili so pa križarji pretrgali dogovor in napa< Poljake. Slednjič je moralo priti do v like odločilne bitke.
Prepir se je začel radi nekih male kosti, najprej zaradi gradu Dresdenko Noteci, na drugi strani je bila huda nap tost med velikim knezom litevskim Viti dom, bratom poljskega kralja Jagielc vitežkim redom. Prepir je bil za pokraji Zmudz, katero iso križarji neprenelioi ropali in plenili. Jagielo je stal na str; svojega brata in rekel križarjem, da a ne odnehajo, bo prišlo do boja, ne sat med Litvo in križarji, ampak tudi s ct Poljsko. — »Hvala vam za opomin, reče križarji, »za nas bo še bolje pustošiti o: Jjudene in obdelane zemlje, kakor pa pf ganjati sc po litevskih pustinjah.« — Pa'P je prepovedal križarjem napadati na Lit in Poljsko in tako so zgubili mnogo P moči iz zahodne Evrope.
Poljaki niso bili pripravljeni na voj in so stali samo na obrambi. Poljski kr je poslal na evropejske vladarje in na F peža pritožbe čez križarje, kjer na.šte 1 vse krivice, katere so mu storili. Med ti je pa Vitold organiziral na Zmudzi vsi; zoper križarje in obljubil vstašeni, da i s celo svojo silo udaril na Kraljevec.. T' i križarji so se obrnili na razne strani za i
j Delavski red. Tovarniški delavci no dobili nov »Delavski red za fuž'ne anjske industrijske družbe na Jesenicah Javorniku«. Posebno nas veseli, da ta :d obeta delavcem tudi priliko, ob nede-ih in praznikih udeležiti se dopoldanske užbe božje. Sicer je bila ta določba tudi prejšnjem delavskem redu, pa se mno-ikrat ni izvrševala. Tako se je zgodilo, i nekateri delavci po cel mesec ali še »č niso bili pri službi božji. Upamo, da : bo novi delavski red natančno izvrše-il, ker se tudi v slučaju nujnega dela de-vcem lahko da prilika, da gredo zjutraj službi božji, ako se z nujnim delom prič-»ob 8. uri.
j Iz katoliške cerkve je izstopila pre-ikle dni Angela Paar, 201etna hči liote-rja pri »Kolodvoru«. Prestopila je k pro-stantom. Obžalujemo njo in njeno sicer )bro rodbino.
j »Naprej«. V vse mogoče stvari se lika »Naprej«, vse kritizira, sam seboj rozovito baba. Tega, da so naši poslanci )šteno delali v deželnem zboru za nižje oje, da so se borili za pravice delavstva vsemi močmi, da tudi to dobi svoje pra-ice v občini, tega pa niti ne omeni. Se-eda, jezi ga, da imajo uspehe ravno »kle-kalci«. Pač lep delavski list!
Idrijske novice.
i Okrajni zdravnik Janez Šuntar je •etečeno nedeljo umrl. Rojen je bil v iubljani leta 1841., služboval prvo na Do-njskem, nekaj let v Škofji Loki, a nad ) let v Idriji. Bil je pač znana oseba, zato a je veliko ljudi spremilo k zadnjemu po-tku. — Šuntar, okrajni zdravnik, je bil eliko let občinski odbornik, šel je skoz rn in strn z naprednjaško in socialdemo-raško stranko, a ko je umrl. ni zavihrala iz mestne hiše zastava v znak žalosti, da : občinski odbor izgubil delujočega uda, i vendar naša občina tako rada razobeša astavo. Celo ko je bil župan Hribar izvo-en je visela nekaj dni, a za ožjega so-lišljenika se ne zmenijo. Hvaležnosti ne oznajo.
i Ljubezen naprednjakov do ljudskega Eiteljstva. Liberalci se tako radi hvalijo, a so le oni pravi prijatelji učiteljstva, v raksi pa se navadno pokažejo v nasprot-luči. Naš napredni občinski odbor je )d predsedstvom župana Šepetavca ne-ivno stavil na ministrstvo papirnato re-)luciio radi izboljšanja plač idrijskemu iiteljstvu na c. kr. rudarski ljudski šoli. ako resolucijo, ki ne stane več, kakor lopolo papirja in ki vsled tega tudi nima obenega uspeha, pač privoščijo ti prija-:lji učiteljstvu. Toda isti župan Šepeta-ec je pa kot načelnik šolskega odbora za irtno nadaljevalno šolo s svojimi napred-mi prijatelji odjcdel ubogemu učitelju, ki ora z borno plačo IV. plačilnega razreda eživljati sebe in svojo družino, meseč-h .32 kron, ter jih naklonil dobro plača-:mu profesorju, zetu bogatega Tinčeta. ojte se solit liberalci s svojim prijatelj-vom: Tako prijateljstvo ohranite le i se!
i Čudimo se, da ni sram profesorja ejkala in njegovega bogatega tasta Tin-:ta, da odjesta ubogemu učitelju težko isluženi postranski zaslužek. Saj učitelj ia ravno tako izkušnjo za isti predmet, ikor profesor, najbrž še z boljšim uspe-)m in poučeval je do sedaj redno, natan-io in vestno, ni bilo pač nobenega stvarca povoda.
i Javen shod sta imela pretečeno ne-■lio Ant. Kristan in Gangl. Prvi je govo-1 Kristan in se pritoževal, da še vedno »stoji smrtna kazen, ali če je kateri obilen, da se pri odmeri kazni še gleda na ■ejšnje prestopke. Saj je že Beer stavil cdlog, naj se odpravi smrtna kazen in iciahij demokrati so že tolikokrat pisali
proti temu in vendar smo še vedno tako nazadnjaški. Če so na Španskem pomorili toliko redovnikov in požigali njih stanovanja, je se ve to popolnoma prav, za te naj bo le smrtna kazen, ako pa usmrte ie enega človeka — Ferrerja, to pa kaže, da smo še daleč daleč v srednjeveški temi. Govori še to in ono, kakor smo pri njemu že navajeni, opisuje Hrvate, kako so za narodno avtonomijo in ne marajo dr. Susteršiča. Gangl poprime besedo, poroča o zadnjem zasedanju deželnega zbora. Hud je na deželnega glavarja, kajti pod nasiljem Šukljejevim so zborovali celi čas, on je zakon krvavo teptal in še § 21 opravilnega reda ne pozna. Ko je vložil Gangl svoje nujne predloge, menite, da mu je pl. Suklje dopustil, naj jih takoj utemeljuje in dokaže kako je stvar nujna? Nič mu ni dopustil, celo Nemci so rekli: To je najčistejši absolutizem odkar obstoji deželni zbor. In kako imenitni so bili ti predlogi? Celo deželni predsednik Sch\varz Teodor je rekel, da tako izrazitih resolucij še ni slišal, kakor so bili učitelja strokovnjaka Gangla o šolskih zadevah. Razume se. da Gangl svojim poslušalcem ni povedal, da je bilo veliko še drugih nujnih predlogov in vsi naenkrat se ne morejo obravnavati. Tudi kar se jc letos obravnavalo, bilo je Ie sad nujnih predlogov S. L. S., katere je že v prejšnjem zasedanju vložila. Tedaj je Suklje le prav imel, če je pustil obravnavati v zbornici nujne predloge po vrsti, kakor so se vložili, ne pa kadar bi enega muha prijela in bi s svojim nujnim predlogom zaviral starejši nujni predlog. Edino tolažbo ima še Gangl v tem, da ravno kar sklenjeni zakoni ne bodo dobili najvišjega potrdila, najbrže zveza z (Nemci bo sankcijo odvrnila. Kako tudi ne! Saj lovska postava bo kmetu v nesrečo, ker streljati ne zna. Gangl je menda pozabil, da celo tukajšnji rudarji imajo svoj lovski klub in oni so večinoma kmetski sinovi. Najbolj v ognju je bil Gangl, ko je govoril o šolski postavi. Ne čudimo se temu, saj je sam učitelj. A če hoče kaj stvari koristiti, mora tudi stvarno resnico govoriti. Dobesedno je Gangl govoril to-le: »Učitelji bodo bolj odvisni od klerikalcev. Kristus je učil: ljubi svojega bližnjega. To naj uči tudi šola. nc pa fanatizma. To vse izvršuje napredno učiteljstvo v Avstriji«. — Kje je fanatizem, gospod Gangl, evo vam dokaza! Napreden učitelj ne daleč od vas, je ravno te dni napravil duplikat izpustnice našemu Orlu. Ker je učiteljev sin sam Sokol in še celo njih voditelj, ni čuda, da se celo očeta prime fanatizem. Napravil je menda razvnet od same iste ljubezni, katera napredno učiteljstvo prešinja, duplikat, v katerem je kar v petih predmetih zapisal edno stopinjo slabejši red, kakor se je v izvirniku nahajal. Fantu se je čudno zdelo, kako da bi se bil takrat tako slabo učil, iskal je doma prvotno izpust-nico, in jo res dobil. Sedaj je pa primerjal prvo izpustilo spričevalo in sedanji duplikat, pa je videl, da se v peterih predmetih slabejše glasi od izvirnika. — Kaj ne, g. Gangl, ko bo ljudstvo dobilo nalo več pravice do šole, taki slučaji ne bodo več mogoči. Sedaj v liberalni dobi se lahko kaj tacega primeri, češ, saj se ne bo nobeden pritožil, a tudi če se, saj je predstojnik tudi liberalec in vrana vrani ne izkljuje oči. Potem bode ljudstvo zahtevalo pravico tudi od liberalnega učitelja, naj se obnaša enako do Sokola, kakor do Orla, sedaj ga Da vsa vaša slovesna zatrjevanja, da ste nepristranski, da so le nasprotniki fanatični. ne prepričajo, ko vidijo, v kakem nasprotstvu so vaše besede z vašimi dejanji. — Sklepno besedo na shodu je imel Ant. Kristan. Zabavljal jc črez obe stranki. Klerikalci niso pošteni, njim se gre, da le vladajo, a liberalci so leni in propadajo. Toliko let so^bili pri koritu za se, a za ljudstvo ne. Če prej izginejo iz površja,
tem bolje. Tolkli se bomo potem le s klerikalci, a tudi ti bodo onemogli kakor liberalci. Takrat pa nastopi doba socialne demokracije, kjer bo vladal mir, bratstvo, sloga, ljubezen, sploh vse mogoče dobre reči. Zato so zaklicali: Zivio socialna demokracija! in shod je bil s tem zaključen. Nesreče se pri tem ni nobene zgodilo.
i Miau. Dopisnik iz Idrije v »Sl. Narodu« nazivlje naše somišljenike telovadce »čuke«. Dopisnik lahko ve, da če bi mi hoteli z enakim vračati, bi vse drugače dirnilo pri sokolih. 2e 14 mesecev molčimo o znani aferi, ki se je vršilar27. avgusta 1908 kot priprava za izlet v Ziri. Saj nas razumete, ako še katerikrat zmerjate naše s čuki, pride na dan, in ne bo vam posebej na čast, ne sokolstvu skupaj na hvalo. Znate kaj pomeni «miau».
Nevzdržno koraka naša mladina dalje: Odsekov Orla je danes po celi Sloveniji 90, samo na Kranjskem 67. Komaj so minule mnogobrojne poletne prireditve, ki so zbirale na stotine naših fantov, že sc pripravlja slovenska krščanska mladina za pozimsko delo. Okrožja, ki združujejo po več odsekov po njihovi naravni krajevni pripadnosti, so že začela s prirejanjem tečajev in danes je naša organizacija na-znotraj že tako močna, da jc centrala močno razbremenjena, v zadnji dobi pošiljajo odseki na ustanovne shode telovadnih odsekov lastne govornike, vsled česar je bilo zadnji čas o osrednjih organizatorjih Orla, ki imajo itak na drugih poljih obilo dela, nekoliko manj čuti. To je že veli-kansk uspeh, da smo vzgojili organizatorje na deželi; s takimi sadovi sc pač nobena nasprotna organizacija ne more ponašati.
Uvod v pozimsko delo bo otvoril
VELIK MLADENIŠKI TEČAJ,
ki bo trajal
od 7. do 20. novembra t. 1.
in se bo vršil v Ljubljani. 2e zdaj je zanj priglašeno veliko število fantov, tako da bo v omenjenih dneh v središču Slovenije zbranih gotovo do 180 fantov, torej trikrat več kot lani. To bo v resnici vseslovenska prireditev, na kateri bodo udeleženci iz zelene Štajerske pa doli do Trsta.
Miadeniški tečaj bo izobraževalen in telovadsko-tehničen.
Predavanja
bodo o sledečih tvarinah:
1.	Narodno gospodarstvo.
2.	Temelji socialne vede.
3.	Razvoj katoliškega gibanja med Slovenci.
4.	Praktično delo v naših društvih in odsekih.
5.	Socialna higijena in pomen telovadbe za telo in duha; disciplina in zdravljenje volje.
6.	Gojitev umetnosti in lepočutja sploh v naših društvih.
Predavanja se bodo vršila dopoludne in popoludne in sicer k v e č j e m dva en dan, da ne bodo fantje niti najmanj preobloženi in bo obilo prostega časa za izlete in poučne oglede.
Telovadba.
Načrt za telovadski tečaj je že popolnoma izdelan in je sledeči:
Nedelja, 7. novembra: Seja vaditeljev prvotedenskega tečaja.
Ponedeljek, 8. novembra: Od 2. do 4. popoldne redovne vaje začetne; od 8. do pol 10. zvečer ponavljanje redovnih vaj in vaje početnih gibov prostih vaj.
Torek, 9. novembra: Od 2. do 4. redovne in proste vaje; od pol 9. do 10. zvečer orodna telovadba.
(Naprej.)
ioc. Pridobili so pomorske kneze, ki so i nekdaj poljski podložniki. Toda ti so » kmalu zapustili. Češkemu kralju in šmŠkemu cesarju Vaclavu so dali kri-irji šestdeset tisoč zlatov, da bi stal na »novi strani. Vaclav je res vzel denar 1 izdal za to ostro obsodbo zoper Po Jake, «ero so pa Poljaki zaničevaje prezirali! fski narod je pa zapustil svojega kralja 'sel v velikih četah Poljakom na pomoč.
Poljski kralj je šel na božjo pot k cer-vi sv. križa na Lisi gori in potem je zbi-il poljsko vojsko v Volboru, Vitold je pa nsel z ruskimi in litevskimi četami od Jrve. Številne čete so se združile v vzorci redu po vseh pravilih vojne umetni. Na levem krilu je vodil Zindram iz laskovic, na desnem Vitold ruske in li-■vske čete, glavno vodstvo jc imel pa Mjski kralj Jagielo sam.
Dne 9. julija so prekoračile združene
s pesnijo »Bogorodica« in z razvitimi 'stavami prusko mejo, ter udarile proti tttu Malborgu. Dne 15. julija 1410 so 'deli na križarje, katere je vodil sam vc-:i mojster, pod vasmi Grunwald in Jnnenberg. Na vsaki strani je stalo pri-zno 100.000 oboroženih mož. Poliakov oilo nekaj več, toda križarji so bili bolje
oboroženi. V začetku so zmagovali Nemci, potisnili nazaj Litvine in Ruse, ter jih pričeli preganjati. S tem so pa sami pretrgali svoje vrste, Poljaki in češke pomožne čete so udarile na nje in pričel se je strašen boj. Kralj je stal na neki višini in vodil bitvo. Križarji so že prodrli do kralja in vitez Dipold von Kikeric je zamahnil proti kralju s kopjem, toda mladi vitez Zbigiev Olešnicki ga je vrgel s konja. V odločilnem trenotku je planil sam veliki mojster z zadnjimi rezervami 17 praporov v boj, toda železne vrste poljskih vitezov so mu zastopile pot in razbile njegovo četo. V boju je padel sam veliki mo'ster UIrik Ju-ningen in najvažnejši načelniki reda. S solnčnim zahodom se jc bitva končala in Jagiclu je ležalo pri nogah 51 nemških praporjev, okrog njega pa trume vojnih jetnikov. Cel tabor in neizmerno bogat plen je padel v roke Poljakov. Truplo Ul-rika je dal poljski kralj poiskati, obleči v škrlat in pokopati v Malborgu. Nad njegovim truplom so opravili zadušnico.
Sila križarjev jc bila za vedno zlomljena in nemška nevarnost za severovzhodno Evropo za nekaj stoletij odstranjena.
In pred manajestavu ud jeze vs ze-leu — čc nus vn uzamema — prejšn pir-prajarzdej pa satn dohtar Uražen.
„A zdej sina enkat skp, ti sala-mihlska
žvirca!« jc zarežu nad mana, kokr nad kašnmo pirprajarskem hlapcam. »Jest t um že pokazu, kua se prau mene skus zube ulačt in siuvenska industrija ub kredit spraulat! Kua tc jest jest prosem, de me na pestiš pregmah? A maš ti kej škode, če se ena siuvenska fabrka dobr ub-nese?«
»Kar tih nej uja ud sluvetiske industrije! Ce j m jc res tulk zajna. za kau sa ia pa pol Nemcem predal tista soja praia-rija ?«
Sreda, 10. novembra: Od 2. do 4. po-
polane redovne in proste vaje; od 6. do 7. zvečer tehnično predavanje »Redovnih in prostih vaj gibi«, V. Jeločnik.
Četrtek, 11. novembra: Od 2. do 4. popoldne orodna telovadba; od 8. do 10. zvečer vzorna telovadna ura: redovne in proste vaje iu orodna telovadba.
Petek, 12. novembra: Od 2. do 4. popoldne redovne in proste vaje; od pol 6. do 7. zvečer tehnično predavanje: »Poveljevanje, vaditelji, statistika«, V. Jeločnik. Od pol 9. do 10. zvečer vzorna telovadna ura: redovne in proste vaje in orodna telovadba.
Sobota, 13. novembra: Od 2. do 4. popoldne vzorna telovadna ura; od 8. do 10. zvečer javna produkcija obiskovalcev prvotedenskega tečaja.
Nedelja, 14. novembra: Seja vaditeljev drugotedenskega tečaja.
Ponedeljek, 15. novembra: Od 2. do 4. popoldne redovne in proste vaje, orodna telovadba; od 8. do 10. zvečer nove proste vaje.
Torek, 16. novembra: Od 2. do 4. popoldne redovne vaje, stare in nove prosto vaje, orodna telovadba; od pol 9. do 10. zvečer nove proste vaje, sabljanje.
Sreda, 17. novembra: Od 2. do 4. popoldne vzorna telovadna ura; od 6. do 7. zvečer tehnično predavanje: »Hibe redovnih in prostih vaj, poveljevanje«, V. Jeločnik. Od pol 9. do 10 zvečer nove proste vaje.
Četrtek, 18. novembra: Od 6. do 7. zvečer sabljanje; od pol 9. do 10. zvečer vzorna telovadna ura.
Petek, 19. novembra: Od 2. do 4. popoldne proste vaje, sabljanje, orodna telovadba; od pol 6. do 7. tehniško predavanje: »Telovadni znaki na kroju«, Jeločnik. Od pol 9. do 10. zvečer vzorna telovadna ura.
Sobota, 20. novembra: Od 2. do 3. pouk telovadnih vodnikov; od 3. do 5. va-diteljskc skušnje; od 8. do 10. zvečer zadnji telovadni uri, ki ste hkrati skušnja za javni nastop, ki bo v nedeljo potem.
Občni zbor Orla
se vrši v nedeljo, 21. novembra in obsega sledeče:
Ob 8. uri sv. maša v frančiškanski cerkvi. — Okoli 9. ure:
1.	Poročilo tajnika in blagajnika.
2.	Statistika.
3.	Poročilo načelnika.
4.	Organizacija in avtonomija okrožij.
5.	Organizacija verske in izobraževalne misli v naših odsekih.
6.	Uredba posameznih in Zvezinih prireditev za leto 1910.
7.	Volitve predsedstva iu nadzorstva.
Isti dan po občnem zboru se vrši v
veliki dvorani »Uniona«
JAVNA TELOVADBA IN VESELICA.
počenši od 6. ure zvečer. Zlasti naši ljubljanski somišljeniki, ki že dolgo niso v svoji sredi videli nastopa Orlov, bodo tega veseli. Telovadba bo brez dvoma vzorna in bomo imeli priliko videti, na kakšni stopinji izurbe so slovenski Orli.
Tako naša mladina napreduje, tako se pripravlja za resne boje življenja in daje trdna jamstva, da smemo nanjo brez skrbi zidati narodovo bodočnost! Puhlo in smešno je širokoustenje nasprotnikov spričo tolikega pozitivnega dela na naši strani in spričo zavesti, da je jedro slovenske mladine v taboru krščanske misli!
Po s vetu.
Obstrukcija pred 2000 leti. Dr. Gess-mann je v nižjem avstrijskem deželnem zboru 18. t. m. govoril sledeče: »Obstrukcija ni iznajdba sedanjosti; obstrukcija je stara žc nad 2000 let! Zc Julij Cezar pri-
»No, zdej pa videm, kuku s ti naumen; zatu t pa udpestim ubrekvajne! Glih tuje tist ktiif, de sc naša industrija hitr pouz-digne; ta peru na kunštna viža fabrka u Jft spraut, pol ja pa za prou dobr gnar Nemcem ubest, de se iz no fretarja.«
»Ja,,na ta viža pa htnal na u prou nu-bene industrije več u našeh rukali in Nemci uja use pužrl.«
»Tu pa spet ni res! A t ker bran spet nova fabrka začet, čc ena predaš? Nubedn! In čc b bli usi Sluvcnci tku kunštn, kokr sm jest in dc b usm siuvenska industrija tku na srce ležala, kokr men leži, na b mel htnal poulm sluvenskeh fabrk in pol b jh lepu Nemcem predajal in s zravu gnar delal, dc b blu kar grdu. Kapetal jc na vnder ta prva reč na tem svete, pu tno-jeh misleli in če ma enkat edn kapetal u varžet, lohka prcc spet fabrka začne in tku naprej. Sam znat je treba fabrka tku pouzdignt, de sc začneja Nemcem pu nč sline cedet, pa jo lohka prcc spran u gnar.« »line par Sluvencu pa u — grob!« »Bod no žc enkat tih ud tisteh grobu, dc te na um u nafa dregnit! Sej veš, de brez nč ni nč! Neki se pa tud žiiir u pouz-diga sluvenske industrije gor ofra. Scer pa, sej nism jest suldatu klicu, dc b pršli
poveduje v svojih komentarjih o meščanski vojni, da je nek senator, ki je hotel preprečiti Končni sklep, je pristina consuetu-dine, t. j. po stari navadi, z dolgimi govori i skušal zavleči seje čez solnčni zahod, po ' katerem se ni smelo več glasovati. In Ci- ! cero pravi v svoji knjigi o postavali, da ; senator ne sme nikdar dolgo govoriti, razen ako predmet to zahteva ali pa če slabo obiskani senat zaide na »kriva pota« in se mora vsled tega dan ubiti. Iz tega je razvidno, da je bila obstrukcija kot tudi izostajanje od sej že pred Kristusovim rojstvom.«
Vodljivi zrakoplov — avstrijska iznajdba. Nemci se grozovito bahajo s Zep-pelinom kot iznajditeljem vodljivega zrakoplova. Dokazano pa je. da je vodljivi zrakoplov iznašel že 1. 1872. nek Avstrijec, in je delal ž njim tudi poskuse. Takrat- , ni listi so to tudi bil jezili. Meyerjev kon- ! verzacijski leksikon od 1. 1897., zvezek 11., i stran 586, piše o tem dogodku sledeče: »Veliko več vredni so bili poizkusi nemškega inženerja Pavla Hanleina v Brnu meseca decembra 1. 1872., ker so pokazali velik napredek v tehniki grajenja zrakoplovov. Valčasti ovoj zrakoplovov je bil utrjen z bambusovim ogrodjem. Za premikanje se je posluževal plinovega stroja, sistema Lenoir, ki je dobivaj plin iz ovoja, kolikor ga je potreboval. Zrakoplov je bil 504 metrov dolg, premer je znašal 9.2 m in je imel vsebine 2408 kubičnih metrov. Vozil je 5*2 metrov v sekundi, torej jako znaten napredek v letalni tehniki. Zato je bilo obžalovanja vredno, da so prepiri med graditeljem in konzorcijem, ki je dal potrebna denarna sredstva, preprečili nadalj-ne poizkuse. V Nemčiji sami pa takrat ni še bilo nobenega, ki bi stopil v ožji stik z zrakoplovstvom.« Torej so se že v Avstriji i vršili poskusi z vodljivim zrakoplovom pred 37 leti, ko se še nikomur ni sanjalo o stvari.
— Higijena v dunajskih kavarnah. V
mnogih dunajskih kavarnah so upeljali priporočljivo novost. Sladkor ne dajejo več gostom k kavi na malih kovinastih podstavkih, na katerih se več dni praši na blagajniški mizi, ampak v zavitili papirnih ovitkih. Nova naprava se je izborilo obnesla in je tudi veliko bolj okusna.
Dvojna morala socialnih demokratov. Kovinski delavci v Dortmundu so fotografirali svoje sodelavce, ki se niso udeležili stavke, proti njihovi volji. Vse slike so zbrali v posebni album stavkolomcev, ki je vsakemu na ogled v vseh pisarnah so-'Cialnodemokratičnih strokovnih društev, da se »zločinci« store neškodljive. Social-modemokratično časopisje ne vidi seveda v tem nič nepostavnega. Če pa policija fotografira kakega anarhista, zažene vse so-calnodemokratično časopisje krik »o surovem nasilstvu«.
Odškodnine poslancem. Večina držav plačuje svojim poslancem odškodnino v obliki dnevnice ali letne plače. Državni poslanci v Avstriji imajo 20 K na dan, kadar je parlament otvorjen, medtem, ko j imajo v ogrski zbornici poslanci 4800 K i letne plače in stanarine 1600 kron. V nem- ' škem državnem zboru imajo poslanci 3000 mark na leto, a se odtegne vsakemu 20 mark od seje, ki se je ne udeleži. Francoski poslanci dobivajo 15.000 frankov na leto, belgijski pa samo 4000, kakor tudi nizozemski saino 4000 kron. V Švici dobiva poslanec 20 K na dan; če ni prisoten, ničesar. Švedski poslanci dobivajo samo letno 1600 K, a norveški dnevnino 16 kron. V Rusiji imajo člani državne dume 16 rub-ljev na dan, a Japonska plača svojim poslancem 2000 jenov, okoli 5000 K na leto. Najbolje so plačani člani ameriškega kon-
gresa v \Vashingtonu ki dobivajo letno po 37.000 kron in 600 K za pisarniške potrebščine. Člani spodnje zbornice na Angleškem, poslanci italijanske zbornice in španski korteši ne dobivajo nikake odškodnine. — Znatna je tudi razlika med plačami predsednikov zbornic. Predsednik avstrijskega parlamenta dobiva 40 K na dan, a predsednik ogrske zbornice poleg navadne poslanske plače še 24.000 kron letno. Predsednik francoske zbornice ima večje dohodke; poleg plače 15000 frankov kot poslanec ima še 72.000 kron kot odškodnino za reprezentativne stroške ter na razpolago sijajno stanovanje v palači Bonibon. Predsednik angleške dol. zbornice ima 120.000 kron na leto plače in enkrat 12.000 kron, da si uredi stanovanje v palači Westminster. Ko odstopi ima 96.000 kron pokojnine na leto. Predsednik ameriškega kongresa dobiva plače 60.000 kron letno dočim predsednik nemške državne zbornice ne dobiva posebne plače, a ima na razpolago lepo stanovanje. Na Angleškem ne uživajo poslanci nikakih olajšav, dočim potujejo v drugih državah poslanci po železnicah brezplačno.
Po tridesetih letih sta se našla na Dunaju brat in sestra na grobu svojih staršev. Leta 1879. je Fran M., takrat 20-letni sin nekega tvorničarja v predmestju Gaudenzdorf pobegnil iz očetove hiše z glumači nekega cirkusa. Prišel je na Ho-i landsko, Angleško in končno v Ameriko. Kam je izginil, ni bilo nikomur znano. Cez nekoliko časa je umrla mati vsled žalosti nad izgubo edinega sina, in za materjo je umrl tudi oče. Hči tvorničarja je ostala sama, in ko je bila tvornica prodana, se je naselila na Dunaju v 13. okraju, kjer je bivala do sedanjega časa. Franc M. ni našel sreče v Ameriki, živel je v revščini ter si je končno toliko prihranil, da se je vrnil v domovino. Prišel je na Dunaj, poizvedoval je osein dni po svojih sorodnikih, a nikjer ni dobil pojasnila. Končno je izvedel, kje so pokopani njegovi starši. Ko je preteklo nedeljo obiskal grob, je našel ob njem svojo sestro. Brat in sestra sta ganjena zapustila grob staršev, ob katerem sta se našla po 30 letih.
Prvi strojevodja, kateri je poznal Stephensona, izumitelja lokomotive, še živi. Imenuje se Eduard Entvvistle, biva v amerikanski državi Jo\va in je dočakal 94. leto. On je tudi najstarejši inženir Združenih držav. Ko je bil 16 let star, je vodil prvo lokomotivo med Manchestrom in Liverpoolom.
Prva tovarna radija na svetu. Britska radijska družba je položila v Londonu temelj za prvo tovarno radija. Radij je najdražja prvina. Na leto ne bo mogla tovarna producirati več radija kot 5—10 gramov. Cena radija znaša sedaj 470 K za 1 miligram, in približno 12 milijonov kron za eno unco. Radij igra veliko ulogo pri zdravljenju raka.
Mesto jerebic sta zadela dva lovca v bližini Koblenca ob Reni šest igrajočih se otrok, ki so spodili jerebice. Vsi otroci so manj ali več ranjeni.
Morilec svojih žen. Zaprli so v Astoriji v Ameriki Nemca Otona Mullerja, soproga pred kratkim umorjene Ane Lutter. Oto Miiller je delal v neki tovarni klavirjev, imenoval se je Frederik Gebhard, bil poročen z drugo ženo, s katero ima že več otrok. Preiskava je dognala, da je imel že osem žen, ki so vse mrtve. V njegovi sobi so dobili pri preiskovanju perilo z začetnimi črkami imen vseh prej umorjenih žen.
Človek s šestimi čuti. Iz Kodanja se piše: V torek prejšnjega tedna se je izvršil v kodanjskem pristanišču izvanreden prizor. Neki mož je krmaril namreč mo-
torni čoln z zavezanimi očmi. To je Norvežan Emil Knudsen, ki biva v Dront-heimu. Ze kot otrok je bil bistroviden, to je, da čuti stvari po obsegu in vseh oblikah. ki so za kakim drgim predmetom. To jc njegov šesti čut. Policija v Kodanju mu je že ponujala službo, ker je njegova sposobnost bistrovidnosti in zasledovanja bolj razvita kot najboljšega policijskega psa. Toda te službe ni sprejel. Nekoč je pač storil policiji v Stavangerju uslugo, ko je ušel iz ječe nekega norveškega narodnega praznika v Kristijaniji sloviti ropar in tat Einar Tonncsen. Takrat je Knudsen zaznamoval na zemljevidu štiri križe; na i zagrebško sodišče.
Vest o umoru Ferrerjevega tožitelja je neresnična, kot poroča »Journal iz Barcelone. Vest, da je nek neznanec umoril tožitelja v Ferrerjevem procesu, je mogla nastati samo vsled razburjenosti in zmešnjave, ki je vladala v Barceloni.
— Samoumor z elektriko. Rihard Hel-big, trgovec iz Lipskega, je splezal na Tirolskem na železni drog, ki nosi električne žice za električno železnico, dotaknil j se žice in padel mrtev na tla. Električni tok ga je ubil.
Krvava zarota odkrita, flkurti v Ljubljani.
Zona me je obšla, ko sem izvedel iz sinočnjega »Naroda«, da so odkrili v Ljubljani veliko jugoslovansko zaroto, ki se je raztezala od Ljubljane čez Zagreb v Sarajevo. Zlasti pa sem se prestrašil, ko sem zvedel, da sem jaz sam pravzaprav osnovatelj te zarote. Potipal sem se, če se me glava še drži, potem sem se pa plaho plazil domov, in domov prišedši sem najprej vprašal staro postrežkinjo, če me je Akurti že kaj iskal, nato sem se pa za-pahnil s tremi zapahi in vso noč sanjal o Akurtiju in Tarrabochiju.
Kaj je bila takozvana srbska zarota na Hrvaškem v primeri z našo, p aso dobili po dvajset let ječe!
Kaj je bila zarota Zrinjskega in Fran-gipana v primeri z našo, pa so jima odrezali glave!
Kaj je bila zarota dekabristov v primeri z našo, pa so gnili v Petropavlovsku celo življenje, drugi pa poginili na vislicah, bili trgani na štiri dele itd.!
Zoper koga se je obračala ta zarota, se sicer javnosti še ne pove, a morala se je na vsak način pripravljati revolucija, hujša, kakor je bila Ferrerova v Barceloni, da je »Slovenski Narod« tako izven sebe.
Da se javnost nekoliko pomiri, hočem torej jaz pojasniti dotični »Narodov« članek. Več kot duše izpustiti mi niti Akurti ne more, na časnikarske robatosti glasila naše inteligence se bom pa tudi počasi privadil, če mora tako biti. Torej, kaj je bilo?
Najprej so klerikalci, to je jaz, izvohali, da pride Radič v Ljubljano, potem so se pa skrivaj utihotapili na njegovo predavanje. Radiča so sklenili pridobiti za svojega agenta provokaterja, kakor ie bil poprej Nastič---
Torej pojasnim, kako je to bi'lo . . .
Z Radičem sva se poznala že davno, zadnjič sva bila pa dolgo časa skupaj v Krakovu, kjer sva občevala v slovanskem klubu in privatno. Ko se je vračal iz Rusije, mi je pisal v Ljubljano, da se nazaj grede ustavi v Ljubljani in želi predavati o Rusiji in o slovanskem vprašanju z našega (krakovskega) slovanskega stališča, ter me prosil, naj za shod primerno pripravim. Pismo sem dobil prvega majnika, ravno, ko sem odhajal iz Ljubljane v Kra-
kov. Ker nisem sam mogel več stor ničesar, sem mu svetoval, naj se obrne i prof. dr. Ilešiča, ki mu bo gotovo rad š na roko.
Radič se je vračal iz Rusije čez Prag in se je tako zakasnil, da je prišel v Lju ljano ravno, ko sem se jaz vrnil iz Kr kova. Med tem se mu je priredilo pred vanje v »Mestnem domu« v Akademj Ker sc mi je reklo, da ima k predavanje Akademije, kakor k predavanjem kršča sko-socialne zveze, pristop vsakdo, in < zamorcni brez pomisleka iti tje, sem š tudi jaz notri. Prišel sem na isti način, k vsi drugi, plačal vstopnino in gardero! in se vsedel v ospredje, v bližino župnik g. Vrhovnika in urednika g. Pustoslemšk s 'katerim sva se uljudno pozdravila i segla v roki.
Drugi dan, v nedeljo, sva se dogovi rila, da sc snideva v kavarni »Union«. I sva sedela pri mizi, pride notri tudi proi sor Jarc, ki Radiča še ni poznal, me p zdravi in prisede k meni. Jaz mu predst vim mojega gosta po pravilih etiket kakor bi storil tudi. ako bi bil Boltatu Pej ali Korenčkova Liza ali pa »Narodoi urednik.
Potem je bil Radič povabljen k II šiču na obed. jaz sem pa obljubil, da pr dem po obedu k njemu in ga spremim i kolodvor. Po obedu je v moji in v pro dr. Ilešiča navzočnosti razkladal svoi. n črt, da bi se izdajal list za gojitev hrvašk slovenske vzajemnosti. Ker se mi stvar zdela aktualna, se nisem veliko spuščal dotični pogovor.
Iz tega je nastalo v »Narodu«, da imel Radič v »Unionu« z Jarcem tajno p svetovanje, da se je sklenilo izdajati Zagrebu list, katerega bi urejevali kran ski klerikalci itd., in sploh cela grozna z rota, ki sega od Ljubljane do Sarajeva katere agent provokater naj bi bil Radi
Jaz in prof. dr. Ilešič prideva, k glavna zarotnika, gotovo na krvavo rihi prof. Jarcu ne odide najmanj dvajset li Šusteršiča pa, ki ima po »Narodu« niti ce zarote v rokah, bodo pa menda natakn na kol, pa bo mirna Bosna. Dr. L. Lenar
GRŠKI PRINCI IZSTOPILI IZ VOJSK
Iz Aten poročajo: Uradni list prina dekret, s katerim so sprejete ostav grških princev z ozirom na vojaške čas
Izpred sodita.
Smradljivo meso iz Šiške pred so< ščein. Včeraj se je razpravljalo pred I ju ljanskini okrajnim sodiščem o tožbi m1 sarjev Bevca, Fr. Golo'ba, Boštjana Ti meta, Breceljnika in Mihaela Levstika Šiške proti šišenskemu obč. svetnik Francu Borštnerju. ker je baje rekel v ol činski seji 16. oktobra, da je škandalozi za mesarje v Šiški, ki prodajajo me: crknjenih živali, smradljivo in gnilo mes ki je nevžitno. Razpravo je vodil sod: nadsvetnik gosp. Potrato, tožnike je z stopal dr. Novak. Toženec Borštne adjunkt južne železnice, pove, da je omenjeni seji občinskega sveta predlag 1 župan doklado na meso. V tozadevni di bati se je oglasil k besedi in dejal: »Škai dalozno je za Šiško, da moramo vživa meso crknjevine, smradljivo meso in me: od 'buš. Pripetilo se mi je, da sem dol domov smradljivo meso. Ce hoče človf jesti dobro meso, ga mora iti iskat v Lju liano.« Te besede pa tudi lahko dokaz ker so dobile gospodinje meso od mesa jev, ki so ga izpirale z vodo in jesihor pa je bilo vseeno za nič. Zaslišalo se več prič, ki so izpovedale o Borštnarjev
strelat Idi, sej jh je žepan Hribar, kar je ta nar leuš uržah, de ga vržema iz žepan-skega stola in kašnga tacga gor pusadema kokr sm jest, "ke na puderam tist, kar sa druh zidal, kokr če zdejšn žepan rotuž podrt, ampak še bi u lft spravm, kokr sm soja prajarija. Men tok na moreš nč naprej metat, ke jest enkat nism suldatu na pu-muč klicu, pa je vn.
»Kokr videni, sa uni glih tak tč, kokr gespud dohtar Taučar; kar neki pubele-štraja, pa misija de je dobr, če paše kam al pa ne. Men se pa ta reč na zdi tku na-doužna, kokr nm in jest jm kar u ksiht pu-vem, da je tu strašil nagraužn, kar sa uni naredi in če b biu jest namest tisteh Idi, ke prideja nhtie guvarance na leberalne shodke puslušat, b jh spudrepu, de b jm za useli uzeu vesele. De se jm kej tacga du zdej še ni zgudl, se maja za zahvalt sam temu, me tisteh par telebanu, ke še liodja na leberalne shode, nima nč ku-rajže.«
■ »Pepe, ti nauš dan prcli gmaha, de me uš spet u jeza spravu! Ki se upaš ti men rečt tku, kokr de b res na biu nč uredn in de usi leberaln prvaki in usi tist, ke nas trpeja za prvakarje nisa nč uredn. Pepe, tu je ena huda beseda in če jest tula pu-vem mojmo prjatle. dohtar Ribnkari, ke sc tud štul med prvakarje, t prec ušesa pu-reže. kokr kašnmo žabčnrno kuštrunc.«
»Sej jest nism reku, de nisa nč uredn,
ampak sam mislm, de sa tist, ke hodja puslušat na vaše shode glih tulk uredn, kokr vi, al iz drugm besedam puvedan, de gliha skp štriha. Kar se pa gespuda Ribnkarja am tiče in negauga rezajna ušes, nej uja pa le brez skrbi, kokr sm jest zavle tega brez skrbi. Če b se gespud Ribnkar ker-kat na žabčne kuštrune zastopu, b mu na blu treba sojga antverha na kln ubest in sc jt za pumarančnga dohtarja punujat; ke sam ve, de če edn za ena reč ni in še clu za taka reč, ke se ja je učiu, je za kašna ciruga reč še bi za nč in mn za punucat. Če b na rotuš kašna Ipauka naredi za tr-žnga nadzornka, pa b ta reč tud nč slabš na upraula. Tku, zdej veja, pr čim de sa in zdej nej greja ud kodr sa pršli! Jest se nč rad iz takm ldmi, ke na ta viža sluvenska industrija na kojna spraulaja, kokr uni, preveč na pajdašem. Z Bugam!«
In gespud dohtar Uražen je udšou pr-hulen in puteftan, kokr de b s naenkat use soje grehe na hrbet naložu; skus urata notr je pa pukuku gespud dohtar Zerjou.
»Oh, Pepe, dejna mene brž naprej uzet; sej midva uva prec fertik!« .
»Ki ie pa gespud dohtar Ribnkar ustou? Kokr se jest vem spuminat, jc gespud dohtar Ribnkar dalš slanica putegnu, kokr ti!«
»Tojga bika jc šou mal puzdraut; jest sm pa ta prložnast punucu in sm h teb smuknil,« se jc dohtar Zerjou nasmehnil in
iz učmi pumežiku, kokr punavad tist pu-mežikujeja, ke se maja za bi nafrigane, kokr sa u resnic.
»No, men je nazadne use glih, kerga preh uzamem, sam glejte de uva hitr upraula in puvejte kaj vas je h men pr-nesl! Ltriske numare gvišn ne; vi znate brez numar terna zadet.«
»Ah, kaj terna! Jest sm pršou h teb sam zavle kšefta vole. Sej veš, de se jest pu stran, ket derehtar zveze sluvenskeh zadreg tud iz kepčija pečam. Ke sm pa sli-šu, al de pu pravic puvem, ke sm brau u > Sluvence«, de se ti na use šraufe zasto-peš in veš clu naprej kuku in kaj, pršou sm h teb, de se mal ud kepčije pumenma. Puglej, letašn puletje sm mou mal sreče; nubene rči nism mogu prou u gnar spraut. Hodu sm pu kmeteh, putegvou se za vera in se delu kristjana, de sa me bli gvišn usi angelni u nebeseh vesel; pa ta prave sreče le nism mou pr kepči; pousod m je zaje, čm rečt gespud prezident Knez al pa gespud Volta pot preteku in jest sm se giftu, de sa se že bal zame, de um u jetka padu. Viš. Pepe; tega more bt enkat konc! Jest nism za kepca rojen, kepčija m pa use glih na kaže pestet, ke m tku lepu notr nese, če gre al pa če na gre; zatu sm te pršou prost, de b m ti nasvetvu, iz kašnmo blagajn b se dal šc kej nardet, de b prec Volta sojga nusa not na uteknou in m zgaga na naredu?«
»Pregovar prau: kermo da Buli slu ba, temu da tud pamet!« sm reku jest m zafrkliv. »Kokr pa zdej videm, ute spravi ta pregovar iz dohtar Ribnkarja ured čist ub velava. Vidva sta pršla t' lolrka du lepeli služb, du ta prave pam pa kar na morta pridet in edin kar sta p metnga naredla u sojmo žeulejn je tu, sta se med leberalce prštulla, ke med I beralcem se čist lohka gvira, če se ma ježek kokr se sika.«
»Kua me uš tlela zmerju, če te pride lepu za svet prašat! Kua je treba eni leberalce, če če naprej pridet, jest bi vem iz lastne skušne, kokr pa ti; zatu pestima tu pr gmah in puvej m rajš, ku b jest naša zveza spravu du kašne kc čije?«
»Tu u pa težku, saj iz takmo blaga kokr ga zveza leberalneh zadreg pele, ute nč upravi, kc šc sena na znate ku Vaša zveza sluvenskeh zadreg b mo naprej spraut sam iz takmo blagam, kc ta iz nim na peča.«
»In ta blagu b biu?« je prašu gesf dohtar Zerjou ferbčen.
»Tiči mlek in pa žabja vouna! TI zdej sm vam puvedu. Zdej pa glejte, m greste z luč; pa gespuda dohtar Ri karja not pušlite, če sc je že puslovu mojga bika.
(Ta druh pa prhodnč.)
dolžitvah v obč. seji. Priča Emil Cič, železniški uslužbenec in obč. odbornik, izpove, da je osem dni pred dotično sejo kupi. od nekega mesarja 65 dkg. prekajene svinjine, ki je bila v sredini popolnoma črna, ni imela nobenega okusa po svinjini ter je bila nevžitna. Vrgel jo je psom. — Anton Ojster, vlakovodja v pok., izpove, da je kupila n egova žena pred 20 dnevi v mesarji Milialevski - Favaj klobaso za 30 vinarjev. Klobasa pa je bila v sredini popolnoma rumena in se je meso vleklo. Zgodilo se je že tudi, da je dobila žena meso, ki je bilp že skuhano, pa je še vedno smrdelo. — Alojzij Zaje, ve.etržec z vinom in obč. odbornik, pove, da sta občinska odbornika mesarja Bevc in Golob popolnoma molčala pri trditvah toženca in nista ugovarjala. — Rudolf Oroszy. trgovec v Sp. Šiški, izpove, da je dob;l iz mesarije Mihalevski-Favaj poleti in sedaj v zadnjem času meso, ki je bilo nevžitno, ker je smrdelo. — Gospa Draga Košmanc, soproga žel. uradnika, je poslala koncem septembra v isto mesarijo služkinjo po sveže svinjsko meso. Meso je bilo popolnoma smradljivo, bilo je že himeno in se je vleklo. Vsled tega ga je poslala po služkinji nazaj. Pomočnik v mesnici pa Je rekel služkinji: »Mi imamo samo smrad-Jjivo meso. Pri nas vse smrdi.« Drugega mesa služkinja ni dobila in ga 'e morala iti iskat v drugo mesnico. Zgod;lo se je že večkrat, da je dobila smrad jivo meso. — Veronika Novak, služkinja, je prišla v četrtek k Mihalevskemu po telečje meso, Mihalevski pa ji je rekel: »Tega-le imam, pa ga ne dam, ker bi ga poslali nazaj.« — Dr. Novak predlaga, da se zaslišita kot priči mesarja Bevc in Golob. Toženec Borštner predlaga, da se zaslišijo kot priče svetmk Zaje, Ivan Klemenčič, Ivan Zelenka, župan Anton Pogačnik, vsi iz Spodnje Šiške. Nato se je razprava preložila.
Državni zbor.
Dunaj, 29. oktobra.
Kriza.
Včeraj popoldne so se zbrali v mestni hiši zastopniki nemških strank v posvete, katerih so se udeležili tudi ministri baron Bienerth, baron Haerdtl, grof Sturgkh, dr. Weiskirchner in dr. Schreiner. Listi poročajo, da je dr. Lueger razpošiljal vabila na ta sestanek. Istina pa je menda, da je dr. Lueger le ustregel želji barona Bienertha, ki'ne more naprej, ne nazaj. Čudno in nenavadno je vsekakor, da se ministrska pogajanja vrše že v zasebnih stanovanjih. Morda še doživimo, da se bodo ministri s poslanci shajali v kavarnah ali gostilnah.
Kaj so govoril in sklenili, to je še nradna tajnost. Gotovo pa niso govorili o vremenu, marveč o sredstvih, ki naj bi omogočili delavnost zbornice. Eden članov pa je izdal, kar je itak bilo znano, da so vse nemške stranke zahtevale od barona Bienertha, naj cesarju predloži v sankcijo znane štiri zakone v varstvo nemškega jezika na Niže- tn Gor. Avstrijskem, Solnograškem in Predarlskem. Baron Bienerth je zahteval, naj bi se sankcija odložila do božičnih praznikov. Dotlej bi sedanja vlada morda le podaljšala svoje politično življenje. Bili so pa menda samo kršč. socialci, ki bi dovolili še 14 dni odmora. Vse druge nemške stranke pa zahtevajo, da vlada ne odlaša. Tej zahtevi hoče baje baron Bienerth ustreči, dasi s tem poostri blokado v zbornici. Ministrski svet bode menda že jutri sklenil, naj se omenjeni zakoni predlože v sankcijo. To priliko porabita češka ministra dr. B r a f in dr. Z a č e k , da podasta na zapisnik ugovor in obenem tudi demisijo. S tem stopi kriza v stadij aktualnosti. Baron Bienerth je prisiljen odstopiti z vso sedanjo vlado, ker češki radikalci brez dvoma takoj prično s hrupno obstrukcijo.
Danes pa je baron Bienerth lojalno poročal zastopnikom »Slovanske Jednote« o svojih namerah. Jezikovni zakoni bodo v kratkem predloženi v sankcijo. Potrudil se je, da bi sankcijo odložil do Božiča. Med tem bi se sklical zopet deželni zbor češki, kar bi omogočilo delo tudi v zbornici. Včeraj je bil še ta načrt, ki pa so ga prečrtali sklepi nemških strank v to-bakarni dr. Luegerja. Baron Bienerth se ie udal nemškim strankam, češ, da jezikovni zakoni ne nasprotujejo državnim temeljnim zakonom.
Kaj pa sedaj? Predsednik dr. Pattai je bil že naznanil na deski, da bode bodoča seja v sredo. Ob 5. uri pa je zginila deska, ker baron Bienerth hoče za pogajanja dobiti vsaj nekaj dni časa. Prihodnja seja bode šele v torek t e d e n , d n e 9. novembra, bodoči teden pa naj bi zborovali razni odseki. Še misliti ni, da bi bil sklepčen kateri odsek med akutno krizo, ki se prične v trenutku, ko odstopita češka ministra. Odločil bode vladar, ali sedanja vlada sploh še ostane nekaj časa in morda razpusti drž. zbor. Verojetnej-še pa je, da baron Bienerth sestavi novo, uradniško vlado, ki bi bila še vedno bolj po volji nemškim strankam, nego pa koalicijska vlada. Sicer pa je koalicijska vlada mogoča le tedaj, ako se stranke zedi-nijo o akcijskem programu. Vsako koalicijsko ministrstvo brez takega programa je mrtvorojeno dete.
Današnja seja
je trajala nad sedem ur. Skoraj do šeste ure zvečer so govorili še o draginji živil posl. dr. Renner, Staruh, Hoger, Čeh, Lang, dr. Ofner, Kunschak in Budzynov-ski. Zbornica je sklenila soglasno naj po*-seben odsek 52 članov proučuje to vprašanje in v šestih tednih poroča o primernih sredstvih proti draginji.
Socialno zavarovanje.
Socialni demokratje in nemški radikalci so nujno predlagali, naj se odsek za socialno zavarovanje proglasi permanentnim. Zbornica je temu tudi pritrdila.
Južna železnica.
Včeraj je bila dvanajstorica poslancev pri železniškem ministru Wrbi in mi-nisterskem predsedniku baronu Bienerthu, da najodločneje protestuje proti nameravanemu zvišanju tarifov na Južni železnici. Vsi govorniki so naglašali, da bode ta koncesija brez izdatne koristi za železnico, pač pa veliko breme za prizadete dežele in tudi za ostale kronovine. Podražil se bode ves uvoz prekomorskega blaga skozi Trst, posebno pa krajevni promet. Škodo bode trpela industrija, trgovina in sploh gospodarstvo, da dobe francoski in drugi delničarji Južne železnice višje dohodke. Minister Wrba je brez ovinkov priznal deputaciji, da je krava že prodana. Vlada je že pred meseci dovolila Južni železnici, da z bodočim novim letom zviša tarife. Doslej se je upirala ogrska vlada. Danes pa se že poroča iz Budimpešte, da v kratkem tudi ogrska vlada pritrdi zvišanju tarifov.
To je nov škandal, ki ga je zakrivila •sedanja vlada. Po splošni sodbi je ta afera za vlado mnogo grša, nego koncesija za bosansko banko, ako upoštevamo tajne vplive tu in tam. Glede na bosansko banko je baron Burian previdno naplahtal mero-dajne kroge. V sedanjem slučaju pa je vlada dobro vedela, da dela le za Rotšilda in njegove varovance. Govori se namreč, da sta francoski veleposlanik in baron Chlumecky kot predsednik Južne železnice uporabila ves svoj vpliv, da vlada dovoli zvišanje tarifov. In baron Bienerth niti ne ve, ali noče vedeti, kaj je sekcijski šef dr. pl. Schonka obljubil Južni železnici v imenu avstrijske vlade. Škandal je temvečji, ker naša država posredno prevzame poroštvo tudi za 900 milijonov, ki so investirani v italijanski progi Južne železnice. Jalov in prazen je izgovor, da se bodo tarifi zopet znižali, ko za Južno železnico nastopijo boljši čast. Pač pa bodo zvišani tarifi izdatno zvišali odkupnino Južne železnice, ako bode podržavljena. Torej vlada sama sebi meče polena pod noge. Ta dogodek je razburil tudi one poslance, ki sicer podpirajo sedanjo vlado. Eden vplivnih nemških poslancev je danes rotil tovariše, da morajo vladi odreči začasni proračun.
V današnji seji so isti poslanci na ministrskega predsednika vložili naslednjo interpelacijo: Vlada je Južni železnici dovolila najprvo zvišanje osebnih tarifov, sedaj pa tovornih tarifov pričenši z novim letom. To zvišanje bode znašalo do deset milijonov, kar bodo v prvi vrsti čutile južne dežele. To je vlada storila navzlic protestom kranjskega, štajerskega in koroškega deželnega zbora in sicer v času, ko draginja zahteva znižanje tarifov. Z ozirom na to vprašajo poslanci: ali hoče ministrski predsednik preprečiti za prizadete dežele pogubno in vso državo škodljivo zvišanje tarifov na Južni železnici?
Predlogi.
Poslanec dr. Hočevar in tovariši so nujno predlagali državno podporo po
toči poškodovanim posestnikom v šent-jernejski okolici.
Posl. Roškar, dr Korošec in dr. B e n k o v i č so predlagali zgradbo železnice Purkla-Št. Lenart-Ptuj-Rogatec-Brežice.
Posl. Pišek, Roškar in tovariši so predlagali, naj država prispeva k tro-škom za ljudsko šolo.
Pred novimi dogodki.
Ljubljana, 30. oktobra.
Prihodnja seja se naznani pismenim potom!
Proti vsakemu pričakovanju je včeraj naznanil zbornični predsednik dr. Pattai, da se prihodnja seja naznani pismeno, dasi je bilo napovedano, da ima zbornica danes tudi sejo. Vlada se je udala nemškemu pritisku in danes sklene, da predloži vsenemške deželne postave cesarju v podpis. Boji se pa slovanskih strank in pošlje državni zbor na — počitnice.
Nemške stranke, ki tvorijo s Poljaki neznatno večinico, so igrali zadnji čas jako grdo igro. Udinjali so si Bienertha, ki hočeš, nočeš, stori, kar Nemci zahtevajo. Sedanja večinica hoče vse ugodnosti vladnih strank, boji se pa posledic, ki bi nastale, ako bi dala državi, kar ji je dolžna dati kot večina.
Naš proračun za bodoče leto kaže ve-likansk primanjkljaj. Tisto igračo s Srbijo je vojna uprava izvrstno izrabila. Vse, kar je zahtevala leta in leta, je lepo izvedla pod roko s tihim pritrjevanjem obeh zbor-i nic, avstrijske in ogrske. Umevno, da bo imela zato država zdaj večje izdatke kakor prej.
Državna uprava hoče, da vzravna proračun, da vredi gospodarstvo. Za to potrebuje novih davkov. Te dobi le, če pritrdi državni zbor. Po svoji lastni krivdi j in nerodnosti razpolaga vlada le z malo, neznatno in trhlo večino, ki jo tvorijo stranke, ki niso nič kaj gotove bodočnosti in se boje, da prihodnje volitve pošljejo veliko poslancev sedanjih vladnih strank v političen penzijon. Novi davki niso priljubljeni. Umevno, segajo globoko v žep volivcev. Stranka, ki dovoljuje nove davke, je v nevarnosti, da si odtuji volivce, osobito še, ako niso zanesljivi, kar pa volivci strank sedanje vladne večine niso in bi bili še manj če bi dovolile skrajno nepriljubljene nove davke.
V svoji »lojalnosti« so se hotele nemške stranke odkrižati neprijetne dolžnosti, da dovolijo vladi nove davke, ki jih zahteva, ker jih potrebuje. Iznašli so češko nevarnost na Nižjem Avstrijskem in na Dunaju. S krutim nasilstvom hočejo dati Nižji Avstrijski in Dunaju samonemški značaj. Lex Axmann naj to doseže. Smešne demonstracijske otročarije so se po nemškem časopisju pretirano opisavale in nemški butelj je veroval. Otvori se jesensko zasedanje. Nemci pričakujejo, da izbruhne slovanski vihar v zbornici. A Slovani so združeni, močni. Spretno vodstvo »Slovanske Unije« izvije Nemcem orožje iz rok. Nemci so računali takole: Slovani bodo obstruirali. Vlada odgodi državni zbor. Uradniška vlada uveljavi nove davke s § 14. In kričal bo nemški časnikarski gozd nad Slovani, češ, krivi so, da ni državnega zbora! Skrivaj bi se pa smejali, češ, kako lepo smo vjeli »Slovansko Unijo«.
Prišlo je drugače. »Slovanska Unija« ni hotela pokazati svojih kart. O njenih načrtih ni nihče ničesar znal. Medtem, ko je izzival slabi nasprotnik, že opetovano poražen, je zbirala »Slovanska Unija« po načelih moderne strategije in taktike svoje čete in zakrivila svoje operacije s tistim molkom, ki ga predpisuje moderna veda o veliki vojni. Divili smo se, ki smo od daleč pozorno zasledovali razvoj stvari, spretni taktiki generalnega štaba »Slovanske Unije«. Uspeli se je zdaj že pokazal. Nemci so prisiljeni pokazali svoj vojni načrt hi — zbežali. »Prihodnja seja se naznani pismenim potom.«
2ivio § 14.
Ko zbornični predsednik naznani, naj se dela po odsekih in skliče prihodnjo sejo pismenim potom, zakliče posl. Fresl: Zi-vio § 14! Mož je najbrže zadel, ker je Nemcem veliko na tem, da se po § 14 dovolijo novi davki. Češka ministra sta se že poslovila od svojih uradnikov. Proti-slovanske postave se predlože cesarju v sankcijo. Bienerth bo poizkušal zaradi
lepšega nova pogajanja z ozirom na zasedanje češkega deželnega zbora, a ker sam ne upa na uspeh, državni zbor najbrže tudi 9. novembra ne bo sklican, marveč odgoden. Vladalo se bo s § 14, s katerim se uveljavi proračun, ki ne bo obsegal investicij, da zmanjšajo deficit. Tudi nove davke hočejo uveljaviti s § 14.
Nemci so zdaj lahko zadovoljni, ker se zgodi, kar zahtevajo in ker se bo, kakor njihova glasila trde, vladalo s § 14. Odstopi najbrže tudi sedanja vlada, ki ji sledi vlada uradnikov ali pa avktoritet, seveda takih, ki spadajo že davno v politiški muzej.
Nas ne straši bodočnost. Bolj kot kdaj je naša stranka združena in enotna. Absolutizem ne bo trajal dolgo in potem pride — obračun s hinavci, ki so v svoji figavo-sti vrgli orožje proč in se skrili, ker se boje, da bi dali državi, kar so dolžni kot trhla večinica. Nemci so se izkazali zdaj za slabe politike. Posledice bodo nosili — sami.
0
železnato 0{ina-Ymo
Higijeniina razstava na Dunaju 1900: Državno odlikovanje ln lastni diplom k Blati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni dobavitelj
■ TRST-BarkovlJe.
Proti katarom
■opilnih organov, pri nahodu, hri-pavoati in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	38 12 U.
ftffsB

■IknUAm
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez. postaja, zdravilno kopallSSe pri Karlovih varlb Prospekti tastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vetjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalnge pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassnlku In Andrej Sarabonu, Ljubljana.	114 52—49
Revmatizem, protin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
CONTRHEUNIAN
Besedni znak za (mentholo-saliclliziran kostanjev izvleček),
II
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
šica 1 krono. Pri naprej vpošiljatvi K l'50 se pošlje i puslca franko » . . 5
. »■— » „10 „ Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRiiGNER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PBAGA III., St. 203. Pozor na ime Izdelka in Izdeiovateljal
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
Naročajte ..Slovenca"!
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno- železni sirup.
Ta jc Ze 40let uveden, zdravniško preizkušen ln priporočen zborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kaSeli in vzbuia slast. Pospešuje prebavo In redltev posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Zaloga skoro v vseh lekarnah.
®iJuuu?Hr;ft BAaH Ywoig; 1
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
inK- ŽCr 35IletxuvedJel?0 1" najbolje preizkušeno, boli lajša-vozne bolesti°dstran)a boleiine v "dih in kitah, kakor tudi ner-
Cena steklenici K 2 —, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. 2935 16—1
rr-sa. c j- *ji •	,	. . ' _ _	Lena steklenici K 2'—, po pošti 40 vinariev več za zavitpk 9oi'> i*
»li
Društva.
UČITELJSKA PROTIALKOHOLNA ZVEZA.
Poziv slovenskemu krščansko mislečemu učiteljstvu.
V težkih bojili sedanjega časa ljudstvo telesno, duševno in nravno povzdigniti, e tudi naloga slovenskega učiteljstva. Tudi ml smo poklicani, da delamo jez proti pu-stošenju, ki ga povzročuje predvsem alkohol. Po naši slovenski domovini se vali že dolgo časa nesrečna alkoholna povodenj! Vzemi slovenske časnike v roko, beri poročila z dežele, — žalostno! Žganje, ta demon, je dobil že, kakor kaže, vso deželo v svojo grozovito oblast. Gospodje tovariši! Kaj nas ne obhaja groza, ko vidimo, kako se širijo med naš'm narodom pretepi, nenravnost, rogoviljeivje, poboji! Potem pa porotne sodbe, dražbe! ... In kateri izmed kolegov še ni prišel do prepričanja, da so otroci pijancev skrajno slaboumni, jezljivi, k lenobi in postopan u nagnjeni, nepokorni, razmišljeni itd. Zdravstveno in moralno stanje naše mladine nI tako, kakršnega bi si želeli kot očetje, matere, učitelji in domoljubi! Nehote se ml usiljuje pri tem vprašanje: kakšno bo socialno stanje tako naraščajoče generacije? Da, alkohol je strup vseh strupov. Prav je rekel grof Moltke: Opojnine dajati otrokom je — zločinstvo! Alkoholno vprašanje je socialno-gospodarsko, vzgojno in učno vprašanje. In na kakšno stališče naj se postavi učiteijstvo ob njem? Naj stoji topo? Ne! Učenjak Leibmtz pravi: Dajte mi mladino in predrugačim stoletje. Nam učiteljem je izročena mladina, delajmo, da vzgojimo naraščajočo generacijo antialko-holno. Pred vsem se pa mora vzbuditi zanimanje za to pereče vprašanje med uči-teljstvom samim. Potrebno je 'tedaj društvo abstnenčnih učitel ev.
Spoštovani tovariši! Otmimo slovenski narod iz suženjskih spon alkohola, dvignlmo ga iz mlake!
Ker pa, kakor znano, nobene akcije m možno uspešno vršiti brez organizac:je, zato je potrebno, da se tudi učitelji-absti-nentje tesneje združijo — organizirajo v svojem društvu. Podoben oklic sem objavil že pred šestimi leti v »Slovenskem Učitelju«, pa žal, brez vidnega uspeha. Ponavljam ga tem potom z nado, da nas je sedaj že to iko, da si osnujemo društvo. Sprejemajo se v prvi vrsti popolni absti-nentje; v drugi pa tudi taki zmerni, ki imajo volo omejevati pijančevanje, ter sami vsaj žganja nič ne pijejo, druge pijače pa vselej zmerno in vsaj redno vsak dan ne (najmanj vsaj en dan v tednu ne).
Prijave sprejema podpisani in tudi tovariš nadučitelj Julij Slapšak v Vodicah.
Učiteljem-abstinentom pozdrav!
Ivan Štrukelj, nadučitelj v Dobrepoljah.
+ Slov. kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju. Slov. kat. akad. društvo »Danica« na Duna'u je na zadnjem občnem zboru dne 28. oktobra izvolilo sledeči odbor: Predsednik tov. exp. ak. Ivan Avse-nek, podpredsednik stud. iur. Ivo Pokoren, tajnik stud. iur. Jakob Mohorič. blagajnik stud. iur. Anton MeguŠar, knjižničar stud. iur. Filip Orel, gospodar cand. iur. Stanko Masič.
— Zabavni večer društva »Kranj«, ki se je vršil zadnjo nedeljo v »Ljudskem domu« v spomin stoletnice Ilirije, se je obnesel prav povoljno. — Središče je tvorilo predavanje g. dekana Koblarja o Francozih na Kranjskem, zlasti o njih tretji in zadnji invaziji leta 1809. Nas Kranjce je seveda najbolj zanimalo, kako so gospodarili Francozi v našem mestu. In prav o tem je povedal g. predavatelj več zanimivosti, na primer, kako je tedanji kranjski dekan Sluga moral gostiti veliko število francoskih častnikov, potem da je bila v župnijskem poslopju francoska gimnazija s tremi razredi, za katero se je oglasilo okrog 150 učencev, in več drugega. Pokazal nam je tudi kroglo, ki je leta 1813. priletela iz francoskega topa na pristavo Zurčeve hiše pod mestom, katero v tej hiši Čuvajo kot zgodovinski spominek. Na podobi iz tiste dobe, ki je visela na steni, smo videli, da jc bilo na prostoru pred cerkvijo in sedanjim »Ljudskim domom« tedaj več hiš, med njimi šola, ki je imela nad vrati ABC, in hiša za cerkovnika. Teh hiš seveda že zdavnej ni več. G. predavatelj nam je kazal tudi račune, ki jih je vodil dekan Sluga o stroških, ki jih je imel s Francozi in pastirsko pismo tedanjega ljubljanskega škofa, v katerem se verniki poživljajo, naj se ne ustavljajo več Francozom, ker jc tem po pogodbi z avstrijskim cesarjem Kranjska pripadla. Predavanje je bilo natančno zgodovinsko, skrbno sestavljeno in g. dekan Koblar je prejeto obilno hvalo v polni meri zaslužil. — Prav nič niso zaostajale druge točke. Mešani zbor, ki je parkrat nastopil pod spretnim vodstvom g. Mohorja, in solo-pevke so vselej Izzvali bogat aplavz. Enako jc tud. dcklamatorki »Ilirije oživljene« in »Zedinjene Slovenije« vse hvalilo radi jasne pronuncijacijc iu prikupljivega na-
stopa. Prosta zabava se Je gibala v prav veseiem tonu in je pričala, da smo domači med domačimi. — »Kranju« čestitajoč na doseženem uspehu, le želimo, naj nas kmalu zopet povabi — morda h kaki predstavi, katere že željno pričakujemo.
lj Pri sestanku »Društva slovenskih katehetov«, ki bo prihodnjo sredo, dne 3. novembra, bo predaval prof. dr. J. Demšar o letošnjem m o n a k o v s k e m k a t e h e t s k e m tečaju. Po sklepu bodo imeli katehetje na obrtno-nadalje-vavnih šolah pomenek o podrobnem učnem načrtu za posamezne oddelke. Začetek ob petih popoldne. Lokal: Mala dvorana Katoliške tiskarne, II. nadstropje. Odbor pričakuje obilne udeležbe.
— Petdeset kron je daroval »Društvu slovenskih katehetov« č. g. Mat. Aliačič, kapelan v lircnovicah. S tem velikodušnim darom je postal ustanovnik katehet-skega društva, in sicer prvi med gg. kapelam. Vneti g. katehet in kapelan, ki je s tem dejanskim zgledom dokazal, da uva-žuje in priznava veLki pomen našega društva, naj bi vzbudil še mnogo posnemal-cev! — Odbor.
!lj Prihodnja seja šentpeterske konference Vincencijeve družbe bo v torek, dne 2. novembra ob 6. zvečer. Prosi se ninogobrojne udeležbe, ker se bo posvetovalo in sklepalo o neki važni zadevi. --— i
S. K. S. Z.
Ij V torek k javnemu predavanju!
Prihodnji torek, točno ob pol 8. uri predava v dvorani S. K. S. Z. č. g. župnik Janez Kalan o jugoslovanskem vprašanju. Vse somišljcnice, vsi somišljeniki, k predavanju!
lj Predaval bo 3. novembra v »Šent-peterskern prosvetnem društvu« ob pol 8. zvečer v društven h prostorih F. Terseglav. Posetite obilno predavanje!
-f- Izobraževalnim društvom! Slovenska krščansko-soclalna zveza uljudno prosi vsa ona izobraževalna društva, ki še niso poslala »Vprašalnlh pol«, da to čimpreje store, ker se ista rabijo za sestavo društvenega koledarčka.
Ij Stenogralskl tečaj S. K. S. Z. se ; pričhe prihodnji petek, 5. novembra. Za- j četek točno ob 8. urj zvečer. Prostor: Slo- j venska trgovska Šola. Vse, ki so se priglasili k tečaju, se prosi, da pridejo takoj k prvi uri in se pouka sploh redno udeležujejo, da ne bodo posamezniki zaostajali in napredek pouka zadržavali.
lj Ljudska higljena, tečaj S. K. S. Z., se prične v sredo, dne 3. novembra v Zvezini dvorani ob 8. uri zvečer. Vabimo zlasti delavstvo k temu tečaju, saj Je ravno za delavstvo najbolj potrebno, da se pouči o zdravstvenem položaju svojega stanu, ker bo tako vedelo preprečiti bolezni, ki ! davijo delavske družine. Udeležba bo v i vašo korist, pridite torej v obilnem številu. Predava dr. Zajec.
š Slovenska krščansko-soclalna zveza v Mariboru priredi dne 7. novembra 1909 v dvorani katoliškega delavskega društva, Flossergasse št. 4, gledališko predstavo: »V Ljubljano jo dajmo!« Veseloigra v. treh dejanjih. Spisal Jos. Ogrinec. Med odmori svira godba na lok. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri. Predprodaja vstopnic v soboto zvečer od 7. do 8. ure v Flossergasse 4. — Cene: sedeži I. do III. vrste 1 K; IV. do VI. vrste 80 vin.; VII. do IX. vrste 60 vin.; X. do XIV. vrste 40 vin. Stojišče 20 vin. V dvorani je prepovedano kaditi!
Naši nasprotniki.
+ Taki so! Za svobodomiselnega mučenika proslavlja neko liberalno maza-ško glasilce Ferrera, organizatorja barcelonskih bestij, ki so med drugim ob znanih nemirih iztikale ženam očesa iz glave, kakor dokazujejo od sedanjega liberalnega ministra izdani sodnijski akti. Znači.no je pa tudi to, da se liberalno in socialno-demokraško časopisje sedaj od Ferrera odvrača in ga proslavljajo le še zakotni elementi, katerim se častno pridružujejo slovenski liberalci. Tako piše pravkar glasilo nemške socialne demokracije »Vor-wartj« cel članek zoper češčenje Ferrera In pravi: »Ni bilo in ni povoda smatrati Ferrera za moža prosvete in viš;e kulture, niti ni bil politično pomemben — nasprotno. Ferrer je pripadal »socialistiški« grupi, ki se je vedno bojevala zoper resnični socializem.« — Prvo liberalno glasilo v Nemčiji, »K61nlsche Zeitung«, piše v članku o Ferreru: »Mož, ki je objavil pismo, polno pretenj, da bo govoril z bombami in uprizoril celo vrsto teroriških dejanj, je zaslužil že zaradi tega dejanja samega smrtno kazen.« — Veleliberalni svetovni »Temps« doslovno pravi: »Truplo Ferrerovo se je izpremenilo v politiško geslo, ki je dokazalo, da obstoji v različnih deželah umazana in skrajno sumljiva agitacija.« — Tako zdaj splošno sodijo o Ferreru celo tisti krogi, ki so drugače cerkvi skra no nasprotni. Le slovenski II-I beralci od »Edinosti« pa do celjskega I »Dnevnika« in zadnje cunje se šc za Fer-
rera potegujejo ln njegova dejanja označujejo za velekulturna vkljub temu, da pravkar objavljeni sodnijski akti dokazujejo, da od časov Schinderhannesa in londonskega Jacka, trebuhoreza, ni živel na svetu večji lopov kakor je bil čedni muče-nec Francisco Ferrer. Ljudje, ki ga časti o. so ga tudi vredni.
-f Spametujte se vendar! Koliko psovk jc zadnje dni iz »Slovenskega Naroda« in »Tovariša« letelo na S. L. S., ker ni priznala Ganglovcmu demonstracijskemu predlogu glede regulacije učiteljskih plač nujnosti. Gonja Zavezarije, ki jc bila namenoma uprizorjena in namenoma je tudi Gangl svoj predlog sprožil — je vplivala celo na nekatere, na katere bi ne smela, kajti z napadi na S. L. S. in s pre-tenjem ne bo učiteijstvo nič doseglo. Ampak našel se je človek, ki v današnjem »Tovarišu« jemlje v pretres tudi — liberalce in konštatira, da liberalna stranka nima S. L. S. ničesar očitati, saj, ko je bila v moči in veljavi, ni za učiteijstvo prav nič storila. Člankar priznava, da liberalno učiteijstvo med ljudstvom nima nič ugleda, pa tudi med inteligenco ne! Zato sodi, da bi bilo najbolje, če liberalno učiteijstvo zopet zapusti liberalno stranko in gre med socialne demokrate ali pa med — Ferrerovce, kar namiguje takole: »Le en je bil, ki je znal ceniti in zna ceniti pomen in vrednost učiteljstva brez izkoriščanja; to je oni proletarec, ki je enak z učiteljstvom, brez pravic, zaničevan in teptan, ki se izstradan bori za svoje pravice in ga istotako izkuša izkoriščati slovenska oficialna javnost. Toda učiteljstva sedaj ne bodo strašile in navduševale bombastične oficialne tradicije; napravilo bo pod svojo prvo točko dnevnega reda črto in šlo dalje s prepričanjem svoje samozavesti, brez upa na vnanjo pomoč — brezobzirno, saj izgubiti nima ničesar več, ampak samo pridobiti more in mora!« Če liberalni učitelji mislijo, da bodo na ta »brezobziren« način prišli do veljave, se zelo motijo. Mi jim čisto prijateljsko povemo, da bodo v socialni demokraciji prav t&ki reveži, kakor so bili pod liberalno komando in bodo ondi morali še bolj jezik za zobmi držati. Liberalno učiteijstvo ni na višini časa in ne ume po-demokratenja šolstva, marveč živi še popolnoma v duhu šolske postave iz leta 1869. Vrhtega misli tudi, da je v protitar-štvu zapopadena vsa kultura in ves napredek. To je ključ do vse mizerije. Dokler bo tako, se jim ne bo nikjer in nikoli godilo tako, kakor bi se jim lahko. Učitelj je in bo služabnik ljudstva — servus ser-vorum populi. Lep poklic, kdor ga ume, in marsikaj sledi iz tega, do česar pa Zavezarji do danes še niso prišli.
-f- »Kulturarbeit« razširjajo Nemci po slovenskem Koroškem, kakor sami pravijo. Kako pokulturjujejo slovenske kmete, ki se jim dajo preslepiti, dokazuje sledeči dopis s.ovenskega koroškega kmeta, ki se poteguje za nemško šolo, v »Štajercu«: »Vsesovenj' praroč' fajntej' niemce mpa niems'o Špralio a'r pa tehud žehnano vodo. Al' se pa za 'šeft hantva, t'da jim pa niemŠ'a špraha 'oj po hvaP hod'. Pr' Cinhlc' 'mamo trdo niemš'o 'elnarco, Dremlu štontman s' je pa tud ano niem'o Ta uv vn šn'at peštelov. Po' rajnean št'-dent se naj raj' v niemšče da' lete zahalij'. Al' pa an sovenj fantč še sra-brne ure nema v haržet', se pa 'oj na te bližnejš niemš'o da'le obrne, da jo jim v C'lovc' up'. Prvaš'a hospoda sama zvo rada nemš' marnije, 'adr jej je trieba na tišam 'ej počejnčt. Pa še doval fajn jim hre niem'ša besieda. Mi te odnar l'di mpa naš otroc' b' pa na smel niemš' marnvat mpa šribat? Prov maj' test' starejš'. o svoje otroče v niemš'o šovo v Brovlen' pošilej', dab' se bol niemš nauči' a'r pa v ludsM šul' v Glijah, čir se morijo še rajns'o špraho ekstra v hvavo ubrat. Saj bo na-šam otročam niemš'a špraha bol h nuc' a'r pa vsa'a druha. Prov po šrift' sovenj a špraha je za naš 'raj čist' izbržna, zato 'jo mejn zastopmo a'r pa niedš'o.« — Taki backi polnijo nemški hlev.
Štajerske novice.
š Imenovanja. Stolni dekan dr. Ivan Mlakar je imenovan za vizitatorja dekani skih uradov Maribor levi breg Drave, Celje in Ptuj. Za naddekane in vizitatorje so imenovani kanoniki: Jožef Majcen za naddekanijo Maribor, levi breg Drave, ki obsega dekanije Jarenino, Št. Lenart v SI. goricah, Ljutomer, Marenbeg in Sv. Tomaž pri Veliki nedelji; Jernej Voh za naddekanijo Maribor desni breg Drave, ki obsega dekanije Dravsko polje, Maribor desni breg Drave, Stari trg, Vuzenico in Zavrč; Martin Matek za Savinjsko deka-nijo obsegajoče dekanate Braslovče, Gornji grad, Konjice. S.ov. Bistrica, Nova cerkev in Šaleška dolina; Jakob Kavčič za Savsko naddekanijo, ki obsega dekanije Kozje, Šmar e. Rogatec, Laški trg in Videm.
š Obletnica protestantovske reformacije. Mariborski losvonromovej so pretečem ponedeijek v nemškem kazinu obha-
. ali obletnico protestantovske reformac:je. Vrača se to slavlje vsako leto, to leto pa ' c bila mariborska losvonromovska druž-)a tako srečna, da je mogla na lastne oči videti vse postave štajerskih protestau-tovskih pastorjev in vikarjev, ki so se bili sto popoldne zbrali na protestantsko štajersko pastorsko konferenco. Glavno besedo na losvonromovskem večeru je seveda imel mariborski pastor Mahnert. V svojem govoru je pred vsem naglašal uspehe losvonromovske agitacije. L. 1875 e mariborska evangeljska cerkvena občina štela 164 članov, mesto samo 118 protestantov. Danes pa jih ie, če se vštejejo vse pridigarske postaje, 'blizu 2000 vernikov. Pozabil pa je Mahnert povedati, kakšne moralne vrednosti so ti-le verniki, posebno tisti, ki so odpadli od katoliške vere in padli v naroč-je koinodnega protestan-izma. Kako čudno zvenijo te-le Mahner-tove besede: Naši nasprotniki so na mesto železa in smodnika postavili srebro in zlato. S takimi žalostnimi sredstvi morajo svojo majajočo se zgradbo podpirati in varovati! Vsak poznavalec razmer se mora smejati takim besedam. Saj vemo, ka-<o se dela losvonromovska agltac'ja ln tako se ljudje pripravljajo, da postanejo sprejemljivi za zveličavni lutrovski evangelij." Narodna zaslepl enost igra tukaj veliko vlogo, posebno pri takih, ki so se Že prej izneverili slovanski narodnosti ter nekako nameravajo vsako sled svojega narodnega renegatstva zbrisati s tem, c'a se tudi izneverijo veri očetovi in gredo v t:sto versko družbo, ki tega pridevka niti ne zasluži, ker ji je namen narodna hujskanja, vera pa samo sredstvo in pretveza. Poleg narodne zaslepljenosti pa je gavni činitelj denar. Kam pa gredo tisti tisoči mark, ki jih protestantje iz rajha poš;ljajo svojim ljubim bratcem v Av-stri i? Vsega vendar ne porabijo pastorji za svoje telesne in duševne potrebe? Denar je torej agilna moč losvonromovstva; brez denarja ne bi bilo v celi Avstriji veliko nad tisoč odpadnikov. Končno pa ta umetna agitacija, pohajajoča iz politišklh motivov, nima za katoliško cerkev prav nobene nevarnosti. Protestanti postajajo tisti, ki bi itak postali brezverci, če bi jih Malmert ne spravil v svoj hlev. S to dc-moralizirano družbo naj se le Mahn)ert ukvarja.	, .
š Za Št. 111 v Slovenskih goricah ie Sudmarkina podružnica v Peggau-Deutschfeistritz poslala 1000 kron kot čisti dobiček svoje uspele veselice. Vsoto dobi naselili odbor. — Slovenci, hitite z darovi za naš narodno-obrambni sklad!
š Spodnještajerski grob v Mainzu. Danes, dne 30. oktobra je bil v Mainzu ob 11. predpoldan blagoslovljen skupni grob spodnještajerskih (večinoma slovenskih) vojakov, ki so umrli v Mainzu, kjer so jih skupno pokopali. Tu se gre za one vojake, ki so bili svoje dni v nemški zvezni trdnjavi Mainz. Nekateri od njih še živijo na Spodnjem Štajerskem in se spominjajo od-beglih dogodkov v svoji nekdanji garni-ziji.
š Štiridesetletnica samostanske šole v Št. Petru pri Mariboru. Za blagor duš vneti tukajšnji župnik, častni kanonik Marko Glaser, je ustanovil 1. 1869. po velikih ovirah dekliško šolo. Prevzele so jo čč. šol. sestre iz Algersdorfa pri Gradcu, ki so prišle k Sv. Petru dne 25. oktobra 1869. Dne 31. oktobra 1869 ravno v nede-ljo, kakor letos, se je nova šola slovesno blagoslovila in začetkom novembra so začele čč. šol. sestre svoje delo, naporno, pa tudi veselo in blagoslovljeno delo. Minulo je od tega 40 dolgih, veselih in žalostnih let, ki pa so obrodila za našo župnijo iz-vanredno veliko dobrega sadu. Hvaležni so jim zato vsi župljani, ki bodo to slovesnost primerno obhajali in postavili ji trajen spomin. V nedeljo, 31. oktobra t. 1., bo pa rana sv. maša za žive in rajne sestre, ki so pri nas v teh letih delovale, in za njih dobrotnike, posebno one duhovnike, ki so bili izpovedniki in kateheti samostanske šole. Prosi se, da se tudi oni njih spominjajo pri daritvi sv. maše. Občine in krajni šolski svet pa jim hočejo tudi ze sedaj očitno pokazati svoje priznanje, hvaležnost in spoštovanje in to tem boij, ker so čč. šolske sestre vsa leta brezplačno vzgojevalc in podučevale našo mladino. Brez šolskih sester bi se pač Sv. Peter ne bil nikoli vzdržal tako veren in naroden, kakor je še sedaj kljub nevarnostim bližnjega mesta. Kdo bi poznal naš kraj, ko bi ne imele šolske sestre sv >jcsm izbornega zavoda, kjer vzgojujejo dekleta iz raznih krajev Štajerskega, Kranjskega. Hrvaškega, Slavonije, Ogrske In celo n Albanije!
š Dr. Petritschek gre iz Celja, ker je položil sodni izpit in stopi v pisarno odvetnika dr. Kiese\vetterja v Slovenjem Gradcu. Celje izgublja svoj nemški značaj.
š Dr. Mayer ostane kot odvetnik v Šoštanju.
š Samoumor 141etnega dečka. 14'etm
vajenec Franc Wronec, Vj s; je z britvijo prerezal vrat. ker ga je oče ukoril, je v mariborski bo nišnici umrl.
Dnevne novice.
rb Deželni odbor o dr. Tavčarjevih govorih. V današnji seji deželnega odbora je pri razpravi o proračunu za leto 1910. hiterpeliral dr. Lampe deželnega glavarja, .kaj namerava ukreniti glede na to, da se •po ljudskih shodih od nekega deželnega odbornika razširjajo popolnoma neresnične trditve o gospodarstvu deželnega odbora. Navedel je iz govorov dr. Tavčarja več^prav kričečih slučajev. Deželni glavar .pl. Šuklje odgovori, da če bi kak deželni uradnik kaj takega zagrešil, bi že znal •proti njemu postopati, a deželnega odbornika more samo naprositi, da naj se tudi :v politični agitaciji drži resnice. Deželni glavar priznava, da je vprašanje dr. Lam-.petovo popolnoma utemeljeno in da si gentleman ne more dovoliti takega nastopa, kakor ga graja interpelant. Zlasti zavrača deželni glavar trditev dr. Tavčarjevo, da bi se morale deželne doklade zvijati na 90%. Za to ni prav nobene po-itrebe; ako se izpolnijo intencije deželnega -odbora, se bo moglo izhajati siploh brez zvišanja deželnih naklad. Sicer je pa dr. Tavčarju dana priložnost, da se o neisti-•nitosti svojih trditev prepriča in deželni glavar ga naprosi, naj svoje napačne trditve primernim potom popravi. Dr. Tavčar se izgovarja, da poročila v listih o njegovih govorih ne odgovarjajo resnici, da je pa dolžan kot ljubljanski poslanec braniti interese Ljubljane. Dr. Lampe odvrne, da popolnoma priznava upravičenost tudi najostrejše stvarne kritike, a to mora zahtevati, da se ne razširjajo izmišljene neresnice. To se je zabeležilo v zapisnik.
+ Za kranjske vodovode in ceste. V deželnem odboru je poročal danes deželni glavar pl. Suklje o svoji intervenciji v poljedelskem ministrstvu glede nesrečnega odloka, s katerim se je odrekla podpora kranjskim vodovodom. Izvedel je, da se je to zgodilo le pomotoma vsled neprevidnosti nekega podtajnika ob nenavzočnosti odločilnih uradnikov. Deželni odbor je sklenil danes obširno spomenico na' tministrskelga predsednika, v kateri zahteva od države še mnogo izdatnejšo podporo, ne le za vodovode, ampak tudi za ceste. Deželni odbor poživlja ministrskega predsednika, da se sestavi komisija, obstoječa iz zastopnikov ministrstev za poljedelstvo, za javna dela, za ivojno, za trgovino in za finance ter iz zastopnikov deželnega odbora pl. Šuklje-ta in dr. Lampeta, ki naj izdela načrt za obširno državno akcijo za kranjske ceste in vodovode.
:+ Trasna revizija za belokranjsko železnico se bo, kot izvemo iz zaneslji-ivega vira, vršila še letos, da se prihodnje leto gotovo prične z zgradbo.
Muzejskim asistentom v provizo-ffični lastnosti je imenoval dež. odbor dr. iGv. Sajovica, profesorja II. drž. gimnazije.
+ Ustanovo za eksportne akademike (je podelil dež. odbor eksportnemu akademiku Avseneku.
!+ Iz deželnega odbora. Deželni od-lbornik dr. Lampe gre za tri tedne na dopust zaradi informativnega potovanja. V jiradnih stvareh se naj ta čas oglašajo stranke pri gospodu komisarju Škarji.
+ K naši narodno - obrambni enketi. Na naši narodno-obrambni enketi je bil sprejet predlog g. dr. Janka Brejca, naj se referat o našem narodno-obrambnem delu, o njegovem načinu in o sredstvih, katerega je podal referent narodno-obramb-tiega odseka ljubljanske S. K. S. Z., Ivan Stefe, natisne in razpošlje onim zaupnikom, ki se za to delo zanimajo. Referat bo te dni razposlan. Prosimo vse one, ki referat dobe in ki imajo morda še kaj predlogov o eventualnih novih sredstvih in o načinu dela, da to takoj javijo uredništvu »Slovenca«. Storili bomo vse, da se to delo krepko in živahno začne i'
+ Za narodno obrambo. Nemški kapital vedno huje deluje na uničenje slovenskega življa ob meji. Vsak dan slišimo nove napade, ki se gode v naših obmejnih krajih. Ne moremo tega mirno gledati, srce nas boli pri pogledu na vedno bolj izginjajoče slovenske hribe in doline v nemškem' morju. Z vso odločnostjo se moramo vreči v boj. Žrtev, velikih žrtev zahteva ta boj, in kako jih naj naši obmejni celavci sami zmagajo. Zato se spominjaj-mo pri vsaki priliki obmejnih Slovencev z doneski. Posebno udom Mohorjeve družbe •Polagamo ua srce: Spominjajte se meje!
rf Tržaško cvetje. Krogi »Edinosti«' so se nekoliko streznili, ko so uvideli Kakšnega kozla je njihovo glasilo ustrelilo s Ferrerjem. Dočim glasilo kot tako še 'Vediio nori, je okoličanski poslanec dr. Wilfan v sinočnj seji tržaškega mestnega sveta glasoval zoper predlog svetnika lUrniutza, naj se imenuje ulica Sv. Nikolaja odslej ulica Francisco Ferrer. Utemeljeval je to s tem, da se slovenski okoliški poslanci ne identifikujejo s Ferrer-ovimi nazori. Hitra izpremeimba, kaj? fEdinost« je dva tedna kar norela žalosti m navdušenja za velebarabo Ferrera in še zdaj jo popolnoma ni zapustila njena ma-nija, da je Ferrer bil prosvetljen mož, ko-
jega nazori pomenjajo »luč« in »prosveto«! Ali je »Edinost« zdaj, ko sta se celo »Vorvvarts« in »Temps« izrekla zoper Ferrera, uvidela, kakšnega razbojnika je častila, ali pa je dr. Wilfan uvidel, da njegovi volivci nikakor niso zadovoljni, da se »Edinost« zavzema za anarhiste in podobno sodrgo? Ne motimo se, če mislimo, da je slednje prav. Drugo vprašanje je seveda, ako bo »Edinost« mogoče njene norosti trajno in popolnoma ozdraviti
I Gabršček snubi Lahe! Tržašk »Piccolo« objavlja pismo, ki ga je pisa general pobite liberalne vojske na Goriškem, veliki botegar Gabršček, vsem liberalnim laškim volivcem veleposestniške kurije. V tem pismu roti Lahe, naj ne glasujejo za klerikalne kandidate, da ne bo še veieposestvo padlo v »'klerikalne« roke in bo vsa Goriška »črna«. V pismu opozarja Lahe, da je knezoškof hudo »klerikalen« in da je profesorja teologije na goriškem semenišču, dr. Tarlao, odstavil, ker je volil v Gradežu liberalce. Gabršček roti liberalne Lahe, naj, ako že nočejo voliti liberalne slovenske vele posestniške kandidate, se volitev vzdrže. — Velikemu botegarju pa se njegova fehtarija pri Lahih ni posrečila, ker ga ti po »Piccolu« opozarjajo, da bodo volili, kakor bodo sami hoteli.
+ Za polkovnika pri domobranskem polku štev. 2 je imenovan naš rojak gospod Franc B e z e 1 j a k.
—	Kako naročajmo »Slovenca«? Somišljenik nam piše: Dolgo časa sem že naročnik »Slovenca« in mnogo tudi delam na to, da se razširi. Ze pred leti, ko še nisem bil naročnik, sem ga rad prebiral, in sčasoma sem se tako navadil, da sem ga moral brati. Toda naročnina se mi je zdela previsoka za celo leto 22 K 40 vin., ali po pošti prejenian 26 K. No, sčasoma mi je šlo tudi to v glavo. Če sem hotel brati »Slovenca«, sem moral iti v gostilno, letati k svojemu prijatelju itd. Začel sem premišljevati: če ne grem v gostilno, prihranim nekoliko desetič, s temi deseticami si lahko kupim »Slovenca« že za več dni. Posamezna številka »Slovenca« stane 10 vinarjev, v gostilni pa zapravim desetkrat 10 vinarjev. Torej se naročim in ga berem doma. Dopoldne sem kadil po dve smodki, kar mi je pa pravzaprav škodovalo. Cemu naj kadim dopoldne, ko mi nič ne koristi? Torej ne bom kadil, a si bom zato naroči! »Slovenca«. Sedaj sem pa vzel papir in sem začel računati: vsak drugi dan pustim gostilno, prihranim recimo 40 vinarjev, na leto 73 kron; dopoldne ne kadim več, to je 14 vinarjev, na leto pa 51 K 4 v. Prihranim torej skupno celo 124 K 4 vin Ta račun me je presenetil! Takoj drugi dan sem šel, pa se naročil na »Slovenca«.
—	Od državne železnice. Cesar je amenoval vladnega svetnika in podravna-telja pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu za ravnatelja in dvornega svetnika istotam. Zlati zaslužni križec s krono r podeljen Karlu Neudeck, strojnemu nad-komisarju in načelniku kurilnice v Gorici, Rudolfu Hrabal, nadoficijalu in podnačel-niku pri obratnem vodstvu v Spljetu. --Imenovani so: Kurschel Jurij, stavbni nad-komisar v Gorici za načelnika c. kr. sekcije II. za vzdrževanje železnice v Ljubljani, pl. Van Crasbeck Oskar, stavbni nadkomisar v St. Vidu ob Glini za podna-čelmka pri kurilnici v Gorici, Hess Edvin strojni komisar v Hutteldorfu-Hockingen! za načelnika kurilniške ekspoziture v Divači.
—	Nov odvetnik v Trstu. Te dni je
bil vpisan v imenik odvetnikov v Trstu gospod dr. Feliks Kovačič. Novi odvetnik odpre pisarno s 1. novembrom.
—	Kranjska industrijska družba izkazuje za leto 1908./09. 1,231.734 K prebitka, dividende znašajo 80 kron.
—	Smrt siromaka. Mrtvega občinskega reveža, pristojnega v Bohinjsko Srednjo Vas, starega 78 let, je dne 24. t. m. našel Matija Beznik iz Gorjuš. Revež je šel že 28. septembra z doma, baje nabirat drv za zimo. Zašel je med podrte smreke v gozdu; skoro gotovo je vsled pomanjkanja toliko oslabel, da je lakote umrl. Pokopan je bil 26. t. m. na Kopriv-niku. — Siromak je bil tudi na jedno oko slep. Opetovano je prosil pri županstvu podpore; bil je je tudi potreben in vreden
—	Otroci zažgali. Pretekli torek (26. t. m.) je bitje plat zvona ob poldnevu spravilo vso vas Besnico na noge. Velik ogenj jc nastal na Trati v Spodnji Besnici, ki je v par urah upepelil trem kajžarjem vse imetje, tako da razven otrok iii ž^ine niso rešili ničesar. Najhujše je seveda za cerkvcnika, ki je pri tej nesreči kot mizar izgubil vse svoje orodje, ki mnogo stane. Ta nesreča je tem občutnejša za vse prizadete, ker so jim zgoreli vsi spravljeni pridelki za zimo. Zažgali so otroci, kakor se govori, ko so prižgane žvepljenke metali skozi okno na skladovnico drv, kjer je bil tudi lan izpostavljen.
—	Novo brzokrižarko »Admiral Spann« so danes v Pulju spustili v more.
—	Vinska trgatev v krškem okraju
'bo tudi letos prav dobro izpadla, zlasti v krajih, koder se vinogradniki s trgatvijo
niso prenaglili, marveč čakali boljšega vremena. Vsled nagajivega deževja v prvi ! polovici tega meseca se je trgatev v tem okraju zavlekla za dobra dva tedna. V idrugj polovici je pa nastopilo trajno krasno vreme in s tem je grozdje mnogo pridobilo na sladkobi in trgatev se je bolj skrbno .izvršila. Mošti v drugi polovici tega meseca trganega grozdja so imeli po 15 do 18 odstotkov sladkorja, kar odgovarja 95 do 11-5 odstotkov alkohola. Nekateri večji posestniki 'bodo s trgatvijo šele prihodnji teden gotovi. Radi tako pozne trgatve se je moralo tudi priredbo vinskega semnja v Krškem odložiti, a se isti priredi gotovo v drugi polovici novembra, kakor hitro se mošti nekoliko očistijo in dovolj razvijejo. Kupci se pa že oglašajo in se je tudi že nekaj kupčij sklenilo.
—	Razne nesreče. Janez Kozina, celogruntar v Čirčicah, je bil 24. t. m. ponoči pred Lučkovo gostilno v Kranju o priliki prepira od neznanega napadalca težko telesno poškodovan. — Še ne dve leti stari otrok Vida Blažič, skladiščnega delavca v Ljubljani, je padel na neki štre-melj posekane meje, si predrl vrat in se smrtnonevarno ranil. — Matevž Kržmanc, 75 let stari vdovec v Novem Vodrnatu, se je med tem, ko je hodil po sobi, spodtaknil in si pri padcu pohabil levo roko.
—	Žrtev alkohola. France Tomažič, 64 let stari oženjeni posestnik iz Most pri Kamniku, je šel zvečer okoli 7. ure precej pijan iz vasi Suhadole po stezi, ki pelje ob potoku Pšata proti domu. Ker je bilo precej temno, je zgrešil pot, se spodtaknil in padel v precej narasli potok ter utonil.
—	Kam roka pravice sega. Franc Novak 21 let stari delavec v Ljubljani, je lepakarju Francetu Parkeljnu, pri katerem je služil, poneveril od pevskega društva »Slavec« plačanih 3 K 20 vin., od Ane Regalijeve nad 6 K in od deželnega odbora kranjskega 41 K 40 vin., vrhu tega je pa še gospodarju izmaknil 30 K vredno obleko. Mislil si je, da mu na Bavarskem nihče nič ne more, a zmotil se je, kajti v Monakovem so ga prijeli in izročili ljubljanskemu deželnemu sodišču, katero ga je na šest mesecev težke ječe obsodilo.
—	Seznami tvrdk najpomembnejših trgovskih mest v srednji in južni Ameriki, Mehiki, zahodni Indiji in Avstraliji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom zaupno na vpogled.
—	V ječi se je obesil v nedeljo, 17. t. m. v Šibeniku Ivič Filip iz Drinovaca, občine Drniške, ki je bil zaprt vsled sodelovanja pri zločinstvu umora 4. marca t. 1. v Kadini. Obesil se je nekoliko dni pred porotno razpravo. Bil je na glasu kot zločinec, ki je odsedel v koprski ječi že več let. Prepeljali so njegovo truplo v rojstni kraj.
—	Našli so se. V Blažičih nad Reko so se trije pretepači več časa iskali eden drugega, da bi se pograbili. Minuli ponedeljek so se pa našli pred neko gostilno in se tako pograbili, da so enega med seboj, Mate Blažiča, tako z noži in kamenjem nasekali, da je drugi dan umrl v reški bolnišnici ; ostala dva je pa orožništvo odgnalo v zapor.
—	Agenti banke »Slavije« agitirajo med ljudstvom v Istri z »oberagentom« Hribarjem, češ, da ie_ »največji slovenski mož«, slovenski »bog«, kar reče Hribar, to kakor en mož pritrdi cel slovenski narod, ki časti Hribarja, kakor še nikoli nobenega svojega sina! Če bi Istrani vedeli resnico! —
—	Prvo predstavo smo imeli prete-čeno nedeljo na Blokah. Dekleta Marijine družbe so priredile igro »sv. Neža«, ki se je vsestransko dobro posrečila. Diletan-tinje so se znale vglobiti v svoie vloge; •krasni so bili kostumi. Udeležba je bila naravnost ogromna. Prostrani Modicev magacin je bil skoraj premajhen. Lahko •rečemo, da je prišlo do pet sto ljudi. Pavze ,so spopolnile deklamacije. Vso prireditev je nekako povzdignilo še ljubko petje vrle Dekliške zveze iz Loškega potoka pod vodstvom njihovega gosp. kaplana. Veselo se je razhajalo ljudstvo, želeč, da bi se kmalu kaj podobnega priredilo. Upamo, da se bo!
—	Sodni paznik — tat. Iz Zagreba se poroča: Šc nedavno so pisali hrvaški listi o neredu in surovostih, ki se dogajajo v zagrebških sodnih ječah. Tako je jetnika Jovoviča nek paznik tako pretepel, da so ga morali oddati v bolnico. Kaki so zagrebški sodni pazniki, nam kaže zopet nov slučaj: Paznika Tenšeka so zaprli vsled tatvine. Poslan je bil z nekim kaznjencem, Metzgerom, v stanovanje predsednika Tarabochije, da izvrši nek posel. No, mesto tega sta stražnik in kaznjenec izvršila tatvino. Ukradla sta Tarabocchiji obleko, ki sta si jo bratsko razdelila. Kaznjenec je dobil hlače, a paznik suknjič in telovnik. Tatvino so opazili iti našli pri obeli ukradene stvari. Oba sta sedaj v preiskavi. Kljub temu je to značilno za zagrebško sodišče,
—• Pasjo kontumacijo je okrajno gla- j varstvo v Kočevju razveljavilo po vseli j občinah tega okraja razen Sodražice. |
Ljubljanske novice.
ODRETI SE NE DAMO!
V oštariji pri Rastoharju je dr. Tavčar proglasil: »In vselej, kadar bomo prišli skupaj, bomo peli našo himno: »Odreti se ne damo!« To himno bodo peli pri vsakem shodu, otroci v šolali se je bodo morali naučiti in kadar bo šla godba mimo rotovža, jo bo morala igrati. Mi smo v srečnem položaju, da lahko žc priobčimo besedilo te himne, tudi na note je že postavljena. Glasi se pa tako:
Na Gradu počil je kanon in boben poje: Rom, pom, poin! Napočil je krvavi dan, Ljubljančan, zdaj ne bod' zaspan: Odreti se ne damo!
Oj kmečka vojska prišla je, da nas na gavge spravi vse, pa preden nas pobesijo, zavpijmo šc enkrat glasno: Odreti se ne damo!
Hribar podira rotovž že, da kmet nam vanj ne vsedc sc. Poljane, Udmat, Kurja vas, kričite vendar vsi na glas: Odreti se ne damo!
Iz mesta že vsi frakarji se peljejo s fiakarji, naprej pa Tavčar korača in Bolčev Pepe godrnja: Odreti se ne damo!
Oj, bratec, brž en glažek še, ker se mudi, Ižanc že gre, na tvoje slabo zdravje izpijem ga po kravje: Odreti se ne damo!
Poje se pa ta lepa pesem v narodnem duhu tako-le:
Z občutkom, a ne prepočasi.




Na
Gra-du po - čil je ka-
i
3EŽEŽE
non,
in


m
t
bo-ben po - je rom-pom
H*—p;

i
pom na-po-čil je kr-va-vi dan.Ljub-

m

ljan-čan zdaj nc bod' za-span: O-

dre - ti sc ne da
mo!
lj Novi rotovž ali slepi občinski očetje in slepo »Narodovo« uredništvo. Sedaj, ko se po »Slovenčevi« zaslugi vsa Ljubljana dviguje proti temu, da bi se podrl stari rotovž, kakor je bilo črno na belem zabeleženo v od župana projektovanih in od občinskega sveta sprejetih novih posojilih, včerajšnji »Narod« piše: »Vseli teh razprav bi seveda potreba ne bilo, ko bi bil »Slovenec« iz županovega tiskanega poročila priobčil ta-le odstavek: O tem, v kakšnem slogu naj bi se nova mestna hiša postavila, meni ne kaže govoriti, ker bode to stvar projektanta; vendar pa moram reči, da bi meni slog, v katerem je sezidana sedanja mestna hiša, jako ugajal, ker je to nekak zgodovinski slog ljubljanski.« — Čudni ljudje! V županovem predlogu je vendar bilo, da se hiši štev. 1. 2 in 27 na Mestnem trgu podero in naj se na to mesto postavi novo mestno hišo. In štev. 1 je stari rotovž, kar menda vsi občinski očetje niso vedeli ter so županu kimali. Čcinu namesto starega rotovža postavljati novo poslopje v slogu starega rotovža? In to je župan hotel! Kje ostanejo potem zgodovinske vrednosti? Nc — stari rotovž naj stoji! Poleg njega ali pa drugod naj stoje nova magistratna poslopja !
lj »Slov. Narodu« v pojasnilo. Odličen somišljenik - strokovnjak nam piše: »Slovenec« sc je zavzemal za staro mestno hišo in zahteval, da se ta ohrani, ne le zaradi »sloga«, temveč kot zgodovinski objekt. Vandalizem ne obstoja v tem. da se nova hiša gradi eventuelno v novem slogu, temveč v tem, da se sploh misli na to, da se podre velevažni in še trdni kulturnozgodovinski spomenik. Notica v »Slov. Narodu« z dne 29. oktobra pa ravno dokazuje, da naši mestni očetje res •mislijo na to, da se sedanja mestna hiša podre, samo to jim ni še jasno, v katerem slogu bi novo postavili. To mora vsak normalno in logično misleči človek izvajati iz navedene beležke. To pa nikakor ne soglaša z izjavo g. občinskega svetnika Milolmoje v našem listu, poročevalca v tej zadevi, ki trdi, da se šc ui nič skic-
palo in da bo stvar treba še natančno premisliti. Mi in z nami pretežna večma ljubljanskega prebivalstva smo tudi poročevalčevega naziranja, tudi zoper g. župana Hribarja. To pa naj še naglasimo, da se »Slov. Narod« zelo moti. trdeč, da smo zavzeli napram temu projektu odklonljivo stališče samo zato, ker je demoliranje sedanjega rotovža predlagal g. župan Hribar. Tako osebni nismo bili nikdar Mi bi to odklanjali tudi tedaj, ako bi dr. Šuster- | šič kaj takega zahteval; seve, da nas ta mož s svojo vsestransko omiko nikdar ne bo spravil v to zadrego.
Ij K stavbi novega rotovža. Prejeli smo: Slavno uredništvo! Dovolite meni kot trgovcu besedo v zadevi novega n-tovža. Stari rotovž naj seveda ostane, že iz umetniških razlogov, v tem smo vsi edini! Cire se torej, kam z novim rotov-žem, ki je brez dvoma potreben! Opozarjam na to, da so vse manufak'urne trgovine v Ljubljani v bliž ni sedamega rotovža na Glavnem trgu, v Stritarjevih ulicah, v Lingarjevih ulicah in tudi Felix Urbane je v podaljšanih Stritarjev h ulicah. Premestitev novega rotovža bi torej miela za posledico občutno oškodovanje sedaj cvetoče manufakturne trgovine. Kaj bi se zgodilo? Nekateri trgovci bi otvorili v bližini novega rotovža svoje filijalke — ti bi bili srečnejši! Imeli bi sicer dvojne stroške za režijo, pa vendar približno iste dohodke kot sedaj! Tisti, ki b ne mogli otvoriti filijalk, bili bi pa reducirani na polovico svojih dohodkov. Razen tega b se odprla na stežaj vrata novi židovski konkurenci, ki bi se potrudila dobiti najlepše lokale poleg novega rotovža, in bi jih naj-brže s svojo lokavostjo tud; res dobila! S tem bi bilo staro dobro ime ljubljanskega trga ubito, ker bi prišla nesolidna konkurenca v deželo! Z ozirom na to bi bilo naj-umestnejše, da bi se postavil novi rotovž poleg sedanjega, na mestu starih mestnih hiš poleg sedanjega rotovža, in ta nova : stavba naj bi se spravila v sklad s starim | rotovžem, ali pa na mestu nekdanjega knežjega dvorca, kjer ni daleč naokrog nobenih prodajalniških lokalov dobiti! Sicer pa — caveant consules! — Slovenski trgovec.
lj Mestno gospodarstvo. Kakor se vidi, je za odkladaire raznega kamenja in enake ropotije izbrala rotovžka- gospoda najlepši prostor, kjer se steka petero ulic, to je Marijin trg. Dva meseca so tu kopali in zidali podzemeljsko shrambo, kjer so zdaj zvezani električni kablji; nad to shrambo bi se imel postaviti kiosk, skozi katerega bj vodile stopnice do dna shrambe. Mesto kioska, katerega bi zdaj že lahko dobili iz Amerike, postavljena je tam nekaka pasja uta, ob stopnjišču frančiškanske cerkve je pa celo skladišče raznega kamenja. Ali mesto res nima pri-pravnejšega prostora za skladanje take ropotije, vsak tujec se mora zgražati na tem, da se najlepši trg celega mesta s pasjo uto in pa s tako šaro raznega kamenja zabarikadira. — Kdor opazuje tiste prelaze, ki se nahajajo po našem mestu, mora se vprašati, kakšen namen vendar imajo; kajti večina teh kamenitih prelazov jc v tako škandaloznem stanju, da bi pešci ob slabem vremenu — im za tak čas so vendar namenjeni — morali imeti tiste znane japonske, z diljicaini podložene čevlje, ako hočejo suhih nog priti čez te z blatom in lužami preplavljene prelaze. Kakor čujemo, morajo na rotovžu štediti, kajti ves drobiž jim je že pošel, kjer se je Je moglo, so pumpalj na vse pretege, izčrpali so vse rezerve, blagajnice so prazne Kakor žejen jelen mrzle vode, tako živo potrebuje mestna občina posojila, da bi s prejetim denarjem mogla zamašiti tiste številne luknje, katere je Hribarjevo razumno gospodarstvo napravilo v kratkem času v mestno blagajnico in razne rezerve. Ako bo šlo tako naprej, niti denarja ne bo za odvažanje snega, ki se nam že vsaki dan ponuja in treba bo ga prepustiti solncu in dežju, da ga spravita iz mestnih ulic ln trgov. Tu je na mestu, da »Ljubljana protestira«. Najbolj pa k »protestom« kliče škandalozna cestna uprava, ki je zakopala ljubljanske ceste v tako blato, da se ga niti po vaseh toliko ne dobi. Tudi cestna uprava magistratova vsak dan bolj kaže svojo popolno nezmožnost.
lj Pevci »Ljubljane« se zbero danes v društvenih prostorih točno ob pol 8. uri z v e č e r. Treba je točnosti in pol-noštevilne udeležbe! Odbor.
lj Pevske skušnje za veliki koncert »Ljubljane« se prično za moški zbor prihodnjo sredo, za ženski zbor prihodnji četrtek. Vabimo vse somišljenice pevke in somišljenike pevce, da pomagajo pri proizvajanju tega konccrta, ki bo imel vele-odličen spored.
lj Razstava hrvaških umetnikov društva »Medulič« se otvori v sredo,'3. t. m. v Jakop.čevetn paviljonu. G. Rašica je žc gotov z arangementom svojega posebnega oddelka, v katerem Je zastopanih 50 slik razne tehnike in genrea. Ostali aran-gement vodi g. Vidovič.
lj Konierenca »Sodalitatls in honorem Sst. Cordis Jesu« za dekanijo ljubljanske
okolice bo dne 3. novembra t. 1., ob 10. uri dopoldne v knezoškofijski palači.
Ij Novo mašo bo daroval jutri, 31. oktobra, o!b 8. uri v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega P. Bazilij Borštnik. Gospod novomašnik je brat 20. septembra obstre-Ijencga dijaka Borštnika.
lj Društvena sveta maša, ki se bo darovala za vse člane Šentpetcrskega prosvetnega društva, se ne vrši na dan Vseh svetnikov, marveč dne 31. oktobra, v nedeljo, in sicer/v cerkvi Sv. Petra. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. K tej sv. maši se vsi člani vab.jo, da se je polnoštevilno udeleže!
lj V sredo zapusti Ljubljano ravnate j c. kr. ljubljanske tvornice g. Hiavaček, ki je pozvati h glavni direkciji tobačne režije. Ravnate! Hiavaček si 'je pridobil v kratkem času svojega poslovanja v Ljubljani splošne simpatije. Rado ga ima tudi u . vsivo. Bil e odločen načelnik, oc r i t, k je imel srce na jeziku in se ni sramoval občevati z delavstvom. Upamo, da tudi na novem namenjenem mu visokem mestu ohrani Ljubljano in jubliansko tobačno delavstvo v najboljšem spom ini. Bog ga živi!
lj 75-letnica ljubljanske tvrdke. Tvrdka I. C. Mayer praznuje te dni svojo 75-letnico, kar je pač redek jubilej. Leta 1834. e ustanovil Jakob C. Mayer majhno manufakturno trgovino za nadrobno prodajo. Ze pet let kasneje je pridružil- svoji trgov ni oddelek za en gros prodajo, leta 1S54. pa menjalnico. Leta 1858. je vstopi, v tvrdko sedan i starejšinski načelnik Emerich C. Mayer, ki je po očetovi smrti leta 1877. prevzel tvrdko v svoje lastne roke. Pod njegovim spretnim vodstvom se je tvrdka vedno lepše razcvitala in razširjala svoj deiokrog ter obstoji sedaj iz samostojne banke in veletrgovine z en gros prodajo in dvema nadrobnima trgovinama. Od leta 1877. je števi.o tvrdknih nastavljence poskočilo od 9 na 49, ki so skoro samj domačini. Tvrdka ima svoje trgovske zveze razpredene po vsem našem jugu ter zalaga z blagom v velikem delu Kranjsko, južno Štajersko, Koroško, Istro, Dalmacijo in Hrvaško. Leta 1898. je pristopil Mayerjevi tvrdki kot javen družabnik Anton Szalay, leta 1902. pa Emerich Mayer ml.
Ij Prestavljena sta iz Ljubljane v Galicijo domobranska poročirka gg. M o -ž i n a in Prašek, prvi v Stry, drugi v Stanislav. To je menda zaključek ostre preiskave, ki se je uprizorila proti njima samo zato, ker sta na tukajšnjem kolodvoru pred letom dni bila navzoča, ko je neka družba pela »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina« in se nista mogla takoj umakniti. V Zagrebu smo bili navzoči, ko je odlični poveljnik Grba pri sviranju »Lie-pe naše domovine« vstal in ploskal, nekoliko manj odlični ljubljanski domobranski poveljnik pa je menda drugega mnenja. Radovedni smo sedaj, kako se bo merilo lovskemu poročniku Aschmannu, ki je nedavno provociral Slovence in Hrvate, opetovano zahteval in ploskal Rakoczy-jevi himni. Prestavljen je v Galicijo tudi .lovoimenovani poročnik gospod Ravnikar. Zadnje leto je bilo prestavljenih iz Ljubljane v Galicro sedem domobranskih častnikov, na njihovo mesto so pa prišli nemški častniki, izmed katerih nekateri besedice ne znajo slovenski. Alj je to v korist dobri vojaški vzgoji?
lj Potresi na Kranjskem. Ljubljanska .potresna opazovalnica bilježi že od 22, oktobra skoro vsak dan bližnje potrese, katerih središče je oddaljeno 50 do 80 kilometrov. Zanimivo bi bilo natančneje določiti izvore teh potresov.
lj Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 1. novembra, zjutraj ob 8. uri v stolni cerkvi sv. maši za bivše umrle, člane.
Ij Slovensko deželno gledišče. Danes,
v soboto, se poje drugič d'Albertova opera »Nižina«; jutri, v nedeljo, popoldne se ob znižanih cenah igra »Mlinar in njegova hči,« zvečer pa šestič opereta .»Dolarska princes a,« 'ki se potem za več časa odstavi z repertoarja.
lj Prestavljen je g. Matko Miklič, dc-finltivni azistent Južne železnice iz Trsta v Ljubljano.
lj Slaščičarno je prenesel g. Bogoslav Kalaš iz Sodnijske ulice 1 na Franca Jožefa cesto zraven Elektro-radiografa Ideal.
Ij Skrajna netaktnost ljubljanske go-stilničarske zadruge. Ljubljanska gostilni-čarska zadruga prireja neki kurz za ser-viranjc. Za take kurze sc zadruga obrača vedno na naše poslance, naj izposlu-jejo kake podpore, in obrača se tudi na deželni odbor. Ze prvega naznanila o tem ktirzu pa naš list ni dobil iu smo šele pozneje izsilili, da nam je tajnik zadruge moral poslati tako naznanilo. Sedaj so zopet o tem kurzti neke notice, da sc kurz vrši od 3. do 13. novembra. Tudi te notice ! nismo dobili. Ali hoče tajnik zadruge, neki P i n t a t, ki je znan po svojih kamniških uspehih, napravljatt s takimi kurzi i s pomočjo raznih podpor, liberalno poli-
tiko? Ta bi bila lepa, da bi se pri takih priredbah šopirilo liberalno strankarstvo in liberalna ošabnost! Opozarjamo s tem naše gg. p o s 1 a n c e in deželni odbor, da se ozirajo pri podeljevanju podpor tudi na to, kako je stvar, za katero se prosi podpore, v svojili objavah nestrankarska. Pintarju naj se zadruga zahvali, ako bomo odslej ž njo postopali tako, kot ji je to Pintar preskrbel.
Ij Diplomo k zlati medalji jc dobil od Splošne razstave za kuharstvo in. zdravstvo« v Teplitz-Schonau g. Ivan Morč za njegovo sodavico.
— Nove cerkvene klopi. V tukajšnji frančiškanski župni cerkvi so postavili zadn e dni prav lične, mojstrsko izdelane nove klopi. Rczbarska elela so izvršena z umetniškim zanosom. Klopi imajo veliko vrednost in služijo v poseben okras lepi frančiškanski cerkvi.
lj Aretovan je bil_ 21-letni delavec Alojzij Lah rodom iz Cadrama, pristojen v Oplotnico pri Celju, ker ie na sumu, da je na Poljanski cesti pokradel nekaj obleke. Ko so ga natančnejše pregledali, so .prišli na to, da. ga tudi preganja v pp.icij-skl tiralnici celjsko okrožno sodišče^ kjer ima prestati štiri mesece zapora zaradi hudodelstva javnega nasilstva.

VLADNA KRIZA. Demisija čeških ministrov. — Bienerth gre. — Negotovost.
Dunaj, 30. oktobra. Danes popoldne ob 5. uri se vrši'ministrski svet, v katerem se bo obravnavalo in sklepalo o po-nemčevalnih predlogah takozvanih nemških kronovin. Češka ministra Začek in Braf bosta zoper sankcijo teh postav vložila protest in ga utemeljila ter svojj izjavi pustila protokolirati. Ko bo ministrski svet sklenil, da te postave predloži cesarju v sankcijo, bosta češka ministra predložila ministrskemu predsedniku Bie-nerthu svoji demisiji. V nedeljo bo potem cesar sprejel v avdijenci barona Bienertha, ki mu bo poročal o demisiji čeških ministrov in sploh o celotnem politiškem in parlamentarnem položaju. Splošno se sodi, da si bo cesar demis:jo pridržal in je ne bo takoj sprejel. V poiitiških krogih se smatra popolnoma za izključeno, da bi Bienerth se zopet v parlamentu mogel pokazati. O tem, kdo mu sledi in sestavi novo vlado, ni prav nič znanega.
KDAJ SE ZOPET SNIDE DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 30. oktobra. Ni gotovo, da se snide državni zbor že 9. novembra. Splošno se širi rned poslanci po vladnih strankah širjena govorica, da bo državni zbor •sklican šele 22. novembra, a tudi, da ga sploh ne skličejo, marveč, da zavlada § 14. O Bienerthu splošno sodijo, da odstopi. Ministrski predsednik je bil včeraj navidezno jako dobre volje. Smejal se je in pripovedoval, da ne ve, kako bi rinil državno ladjo naprej. .
BILINSKI IŠČE HRIBARJA ZAMAN.
Dunaj, 30. oktobra. Včeraj se je zgodilo na kuloarjih zbornice nekaj, kar je vzbudilo splošen smeh v zbornici. Po ku-•■ioarju je nepričakovano dolgo hodil finančni minister Bilinski in nekoga iskal, a ga ni našel. Poslanci so se radovedno povpraševali, katerega kolego da išče finančna ekscelenca. Ker so poslanci zelo prebrisani, so tudi uganili in eden je glasno vzkliknil: »Ekscelenca Bilinski išče ljubljanskega župana Hribarja, ki ga cel teden ni bilo na Dunaju, dasi zboruje državni zbor.« Porednež je še dostavil: »Hribarja zato hi na Dunaj, ker je na Bilinskega ne-volj.en, ki ga je, kakor ie dokazal »Slovenec«, pri obrtni šoli tako diplomatiško speljal na led.«
VOLITVE V GORIŠKEM VELE-POSESTVU IN TRGOVSKI ZBORNICI.
Gorica, 30. oktobra. Danes je volivna komisija, sestoječa iz samih liberalcev, proglasila rezultat volitev iz veleposestva. Komis.ja je, da je mogla spraviti na vrh liberalno listo, razveljavila več naših pooblastil. Glasov je bilo oddanih po štetju komisije lil, v resnici pa 110. Od teh so dobili: Klančič 59, Franko 58, Rutar 59, naši Volko 51, Zuchiati 51, Grča 52, 1 glas jc bila za Pavletiča. Večina deželnega zbora bo volitev iz veleposestniške kurje najbrže razveljavila.
Gorica, 30. oktobra. Trgovska zbornica jc kot svoja zastopnika za deželni zbor izvolila dr. Pettarina in Josipa Vcnuti.
REVOLUCIJA NA GRŠKEM. Razpor med častniki. — Kretsko vpraša
nje. — Uporni mornariški častniki.
Atene, 30. oktobra. Znano je, kako so častniki prisilili kraljeve prince, da so izstopi i iz vojske. Sedaj se brzojavno poroča, da e nastal med častirki razpor in jc izbruhnila revo ucija. Med častniki ste dve sftriiji. Pristaši polkovnika Zorbasa so za miren preobrat na Grškem. Pristaši .majorja Symbrakhlisa pa odločno zahte-
vajo, da se odstavi sedanja vlada In odpokličejo dosedanji poslaniki na evropskih dvorili. Zahtevajo tudi, da se uvede d k-tatura in se zapro poslanci in konservativne osebe, ki jim niso všeč. Tej struji tudi ni po volji sedanja dinastija, ki -jo hočejo nasprotno s Zorbasovimi pristaši pregnati s prestola. Boj med višjimi in nižjimi častniki v grški vojski je pridobil Symbrakalisu mnogo pristašev. Bati se je zelo resnih dogodkov. K vsem tem težavam se je pridružilo tudi vprašanje zaradi Krete. Javno sp govori, da so dnevi grške dinastije šteti, če se no bo kretsko vprašanje kmalu rešilo z zmago Grške.
■ Včerajšnje brzojavke iz Aten poročajo, da jc grozil mornariški častnik Tybalao's z nekaterimi podčastniki, da S3 bo polar stil arzenaia. Vojaška liga je izdala sledečo izjavo: »Mornariški kapitan Tybalaos, član lige, je prelomil skupno prisego ter je zahteval, naj liga doseže, da bo vlada predložila v zbornici zakon glede spremembe mornariške uprave. Ne da bi čakal, da bi mornariški minister predložil zbornici načrt, je Typaldos kategorično izjavil, da hoče biti sam imenovati za mornariškega ministra, in na ta način uspešno in energično delal za povzdigo mornarice. Dostavil je, da bo napadel brodovje s tor-pednimi čolni, ki so pod njegovim poveljstvom, ako se ne ugodi njegovi zahtevi v 24 urah. Postal bo na ta način gospodar položaja ter izvedel svojo voljo. Liga ie mnenja, da je Typaldos stavil svoje zahteve pod vplivom ljudi, ki so zelo tuji zadevam v vojski in ki hočejo uporabiti Ty-'balda samo kot orožje, s tem, da grozi. Uporni častnik je skušal z grožnjami in obljubami zapeljati mornariške častnike. Liga je sog asno sklenila, da Tvba.du ne pripozna upravičenost njegovih zahtev, izključuje ga iz imenika svojih članov ter stavlja vsled veleizdaje pred vojno sodišče.« — Tybaldos je šel in zasedel arze-nal v Salamisu z enim torpednitn čolnom jn 300 mornarji. Brodovju, ki je bilo usidrano v bližnji luki, ni stavil nobenih pogojev.
Danes se poroča iz Aten: Tybaldoš se je polastil mnogo torpednih čolnov. Torpedne čo.ne upornikov bombardira o zveste vojne ladje in vojaki. Uporniki odgovarjajo z ognjem. Eden tlorpednili čolnov se je potopil. Arzena! je zopet V rokah vlade. Upa se. da se bodo uporniki udali. M'esto Atene je mirno. Vlada je y dogovoru z nekaterimi vojaškimi faktorji odredila, da se z vojaki zasede proga Pha,-Jeron-Elensis. Poklicane so tudi vojaški čete iz province v Atene, da bodo zadušile upor. Med uporniki je devet častnikov. Moštvo velikih ladij je ostalo zvesto. — Tako se vrši velik preobrat na Grškerti, ki bo bržkone pripeljal državo do splošne revolucije.
Atene, 30. oktobra. Boj med upornimi torpedovkami in vladi zvestimi bojnimi ladjami je trajal 20 minut. Na strani vladnih čet sta dva ranjenca, kolike so izgube pri upornikih, ni znano. Vladno brodovje križari po Pireji. Vkljub vesti, da je arze-nal v rokah vladnih čet in da so se tor-pedovke udale, vlada velikansko razburjenje in strah, ker se govori, da hočejo uporniki napasti Kreto. V parlamentu je, ko je ministrski predsednik naznanil, da bo kar najodločnejše nastopil, nastal strahovit vihar. Kralj je vlado poklical predse in jo ostro posvaril, ker ni pravočasno storila primernih korakov. Vsa dežela je v plamenu.__
KOŽNE BOLEZNI
ki jih ni lahko ozdraviti, kakor izpuščaji in otekline, so mnogokrat posledice slabe bolestne krvi.
SCOTT-OVA EMULZIJA
je najboljše .0
trm
• r m i hm
■ Ulh
■
Pristna lc s to znamko — ribičem — kot garancijskim
znakom SCOTT-ovc-ga ravnanja 1
sredstvo za pomnoženje in ojače-nje krvi ter premaguje tozadevnih bolečin.
Učinkujoče sestavine, ki sp spojene po neprekosnem SCOTT-ovem ravnanju v lahko prebavno emulzijo, so. pridobile SCOTT-OVI EMULZIJI na daleč in široko sloves vzor-emulzije in se ista povsod smatra za najboljše sredstvo proti tem boleznim.	2615
Gena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah.
Mirna stranka, brez otrok, išče za
takoj ali 1. december
3045 2-1
stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kopalne sobe in pritiklin. Ponudbe na: „E. R." upravništvo,,Slovenca."
Meblovana soba
s hrano ali brez hrane se odda s 1. decembrom. Natančneje: Sodna ulica 12, I. nad' i stropje, levo.	30« 2-1
Mednarodni portretnl zavod na Dunaju VI1'97, Stiftgasse 15, postaja od dne do dne bolj priljubljen. V svojem današnjem oglasu nudi tvrdka zopet take pogoje, ki jih mora vsakdo uporabit' Nešte-vilna zahvalna pisma so najboljši dokaz za zmožnost in poštenost tvrdke.
Opozarjamo na oglas 'kurilnih peči, ognjišč, štedilnikov in strojnih štedilnikov izborne kakovosti od dvornega maš.nista Rudolf Oeburth, Dunaj VII., Kaiserstrafie 7 1.
3021 1-1
Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubljeni oče, stari oče, stric in svak, gospod
Matija Arko
nadučitelj v pokoju,
danes, dne 29. oktobra ob 2. uri po noči previden s sv. zakramenti v 68. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb drazega nepozabljivega ranjkega se bode vršil v nedeljo, dne 31. oktobra iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Venci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo.
Šmartno pri Litiji 29. okt. 1909.
Žalojočl ostali.
3035
Zahvala. 1-1
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube ljubega soproga, oziroma dobrotnika-očeta, brata, strica in svaka gospoda
Karola Puppo
trgovca, veleposestnika Itd. itd.
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo tolažilo in spremstvo na poslednjem potu.
Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, g. dr. Edvardu Savnik za njegovo požrtvovalno oskrb povodom bolezni pokojnika, dalje mestnemu zastopstvu na čelu z županom cesarskim svetnikom g. Karolom Sav-nikom, požarnim brambam iz Kranja in Dupelj, Narodni čitalnici v Kranju, zavodu Salezijancev na Rakovniku, Dijaški kuhinji in podružnici slov. trg. društva .Merkur", ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
Iskreno se zahvaljujemo tudi g pevcem narodne čitalnice za ganljive žalostinke in pa vsem darovalcem krasnih vencev.
Konečno srčna zahvala vsem, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti.
V Kranju, dne 29. oktobra 1909.
Žalujoči ostali.
3047
Zahvala.
i-i
Povodom smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta in tasta gospoda
Ivana Šuntarja
okrožnega zdravnika v Idriji,
izrekamo podpisani za vse izraze sočutja ob nenndomestni izgubi tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so dragega rajnkega spremili na njegovi zadnji poti, predvsem častiti duhovščini, blag. g. dvornemu svetniku Josipu Pilleku, c. kr. uradnikom in profesorjem, učiteljstvu, zastopstvu mestne občine in zdravstvenemu za-stopu, meščanom, pevcem, požarni brambi in sploh vsem, ki so pokojni-ku na ta način izrazili svojo zadnjo čast.
Konečno bodi presrčna hvala tudi darovateljem krasnih vencev, dr. E. Papežu, slav. kazinskemu društvu iti požarni brambi v Idriji.
Idrija, dne 29. oktobra 1909.
Jlna Šuntar, soproga. Berta Šuntar, hči. Kar-1 Svoboda, c. kr. rudarski svetnik, zet.
2959 3-1
suha in soljena, za vse vrste klobas, se dobe v mestni klavnici ali pri Jož. Bergmannu, Poljanska ccsta St. 83 v Ljubljani.
več vrst, velike
in majhne, stare
.	- - - in nove - - -
ima na prodaj J. Buggenig, sodarski mojster,
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
___2957 3-1
Jflijm posteljehV^Msanis:
Slroka K 10- " ft!? "^ «19V£ £ dolga, 140 cm Široka K 13 -, 15 - ,8
za eno p^« • b^lK g^Tffi2*8£ prosto po povzetju od K l<j- naprej'. Zamenja aP|?n^ai se vzame le prot/ povrnitvi postnih stroškov. 3K3 6 Benedikt Sachsel, Lobes 910 pri piznu Češko.
yinske!sode
Prav dobre
^aSfe%!reoSdaToaln?z0ki0 S'°d
Ljubljana, Šelen-burgove ulice 6.
Fran Casclo
^ Zakaj ravnate ^ s svojim želodcem tako neskrbno
kot da ne bi bil ravno tako važen, kakor drugI organi, in vendar ako želodec ne prebavlja, zaspi delavna
zmožnost celega telesa, Preizkušeno Iz Izbranih najboljših in uspeSnlh zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavl|nnje pospeSujoCe in lahko odva|a]oCe domaČe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorefico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja f Pragi.
SVARILO I Vsi deli embalaže
—-- Imajo postavno
deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKRRMfl
B. FRRGNER-ja,
L.
c. in kr. dvor. dobavitelja,
»Pri frnem orlu", PRRGR, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice. C-S" Po pošti te razpošilja viak dan. -&J) Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpoSilj. K 1-80 se poSljc mala steklenica, za K 2 80 velika steklenica, za K t 70 2 veliki steklenici za K 8 4 velike steklenice, za K >2 14 vel. steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogr. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.
Pristen le tedaj, Ce je trioglata steklcnlca zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen 1!
w. MAAOER-ja
* x prlMtaa.0 61m«o * *
Veliko zalogo hrastovih, fino izdelanih
vinskih
proda po najnižji ceni Anton Zaje, po-sojilniški tajnik v Trnovem na Notranj-skem.	2989 2-1
H Pozor kmetovalci!
M. IKSMT & [L
I" Sveže odpadke od kuhanja sliv in hru-K šek, izvrstne za krmo , . ..	prašičev, kakor tudi
za gnojenje njiv, oddaja v vsakih množinah in po vsaki ceni
Karla Planinška
s>
20 1

3088
pražena kava
K jc za poznavalce naiboljš^
ribje olje
(v zakonito zajamčen opravi)
rumeno, steklenica K 2 — balo, „ „ 3-—
pri
Viljemu Maager-jn
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splogno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo:
W. M a a gor, Dunaj, 111/3, Heumarkt 3.
SSSf" Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo.
V Ameriko in Kanado

Pozor!
Naznanilo!
Pozor!
Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem moio slaščičarno iz Hnw danjih prostorov Sodnijske ulice št. 1	J oiascicarno iz dose-
preselil na Franca Jožefa cesto
(zrgven Elektro Radiograf Ideal).
Zahvaljujem se cenjenemu občinstvu za dosedanjo mi izkazano zaupanje ter prosim obenem mi isto tudi še nadalje ohraniti. - Skrbel bodem vedno za sveže in okusno pecivo ter vsakovrstne druge stvari. - K obilnemu obisku se priporočam spoštovanjem
3046
Bogoslav Kalaš, slaščičar,
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 1.
vožnja s
H 544 52
zložna, cena in varna
Cunard Line
Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Carpathia, 9. novembra, Ultonia, 30. novembra, Carpathia, 21.
decembra 1909. Iz Uverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 6. nov., 27. nov., 18. decem. 1909, 8. jan., 26 febr., 19. marca 1910. Mauretania, 20. nov., 11. dec
1909, 29. jan., 19. febr., 12. marca 1910. Pojasnila in vožne karte pri Rndrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
obstoječe iz 4 ali 5 sob, poselske sobe, kuhinje in z vsemi drugimi pritiklinami, opremljeno z vsem modernim komfortom, da se s februarskim terminom v najem.
irflfjaialna z eIektl'>čno in plinovo raz-jll UulljUillll svetljavo, pripravna tudi za pisarne, da se takoj v najem. Naslov pove upravništvo tega lista.	3020 4—1
Vsem cenjenim odjemalcem tem potom vljudno naznaniam, da sem z današnjim dnem opustil zastopstvo valjičnega mlina
gosp. Viko Maji
in da bodem nadalje prodajal vse mlevske izdelke najboljše kakovosti iz mojega lastnega
katerega sem popolnoma preuredil in opremil z najmodernejšimi stroji.
Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za njihovo dosedanje zaupanje in naklonjenost ter upam, da mi isto ohranijo še nadalje.	^
Postrežba točna.	Pisarna in skladiščej Cene zelo ugodne.
Vegova ulica št. 6 (v Kušarjevi hiši poleg realke).
Telefon hiter. št. 129.
KOHTORISTn-SLOVENCA
o mlajšo moč, ki rad dela, z lepo naglo C? ' pisavo, sprejme tovarna v Pragi.
Trgovska šola ni potrebna. Mes plača K 120. Voznina do Prage se nagradi.
Ponudbe s prepisi izpričeval in sliko, ki se vrne, naj se pošljejo pod šifro: 3S448956 poste restante Praha Vlil. PoStnl urad Praha 22. 3016 3-1
Odda se separirana
___ w „	meblovana
mesečna soba ali neme.
blovana v bližini Kolizeja. Uporaba kopalnice in vrta, ev. svoje kuhinje po dogovoru. Izve se pri uprav, tega lista. 3048 1—1
Kupijo se: [

Slavnento p. n. občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da sem
prevzela in otvorila v nedeljo, dne 24A. m.
i^mU
Priznano najcenejši nakup
M
(Hotel „pri Maliču")
v kateri ločim izborna Zajčeva pristna vina in je dcbro poskrbljeno za izboino in ceno kuhnjo.
Ker Belil pHp že voft h t vodila v spi« šao jzadovoljnost p. n. gostov restavracijo „Fii z*ntl riiii" v Stritarjevih ulicah, se tudi še nadalje priporočam za mnogobrojen obisk slav. p. n. občinstva.
Posebno i o ledriiškh pr dsta ah bodn rlpr vlj na vsakivrs^a gorka ln mrzli Jed la.
usi in čr
K. H. Kregar zaloga usnla
Ljubljana, Sv. Petra c. 2,
v palači zavarovalnice Assicurazioni Generali
nasproti čč. oo. franCiSkanov.
(lavna zaloja Jirimii čist (tireif.
Išče se
3026 3-1
Marija Rozman, voditeljica.
že rabljeni a dobro ohranjeni
mizarski stroji,
ene zimske enovprežne
sani
in
konj
najmanj 15 pesti visok, ne pod 5 let star, zanesljiv za vožnjo in tek. Ponudbe in popis z označeno_ceno na 3040 upravništvo ..Slovenca". 4—1
Ai	m -1 r-ii»- r-	i
Najcenejše in najbolj učinkujoče
Filipa Neusteina poslalene odvajalne krogliice
(Neusteinove Elizabetne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogliice, proste vsakih škodljivih primesi, vpo-rabliajo se z največjim uspehom pn boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče kri CisteCe; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje m obenem povsem neSkodhivo, da bi preprečilo	3006
izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi
U2,Vai°Skatl)iMCs 15 krogljlcami st.ne 30 vin. ovoj z 8 Skatljic. torej 120 krogi ic, stane lc 2 K. Ce se pošlje naprej K 2-45, se pošl)e franko 1 ovo)!
Cirivllnl Nujno se svari pred ponare-OVaniU! janji. Zahtevajte Filipa Neu-1 steina odvajalne krogljice". Pristne le, Ce P nosi vsaka Skatlja in navodilo na5o znko-nito varstveno znamko v rudeCe- Črnem u tisku .Sv. i.eopold" in po pis »Filip Neu-| steln, flpotheke". NaSe trgovsko sodnij. zavar. embalaže morajo imeti na5o tvrdko
Filipa Neusteina lekarna .pri sv, Leopoldu'
Dnna) I., Plankengasse 6.
2aloga v Ljubljani: H hard Sušnik,
lekarnar, in v več drugih lekarnah.
Prostovoljna prodaja zemljišč.
gova M	Itm, fsIH^S
obč Skofjaloka, št. 77. kat. obč Sopotnica, št. 61. kat. obč. Puštal st. 108. kat. obč. Suha
in št. 193. kat. obč. Godešiče, na javni nadrobni prostovoljni dražbi
Posestvo obstoji iz hiš št. 14. in 15/v mesta in št. 13. na Studencu z žago, mlinom
in fužino, iz pristave o Karlovcu, iz travnikov, njiv in gozdov......
Vodna moč na jezu jc konstantna, ima okrog 100 konjskih sil in se bi lahko dala
izrabljati tudi za kako električno napravo.. . Dražba se odredi
na dan 11. novembra t.1.
in se bo pričela točno ob 9. uri dopoldan v notarski pisarni v Škofjiloki, ter se bo — razun pri gozdih — če se bo izkazala potreba, nadaljevala na licu mesta.
Izklicna cena za posamezne predmete je razvidna iz dražbemh pogojev, ki so vsakemu na ogled v navedeni notarski pisarni.
Prodajalec si pridrži pravico skozi tri dni prodajo odobriti ali ne. Vsak dražitelj ima pred ponudbo položiti 10°/o izklicne cene kot varščino. Prvo polovico kupnine je plačati v 14. dneh, drugo s 5°(0 obresti pa v treh mescih.
Zemljiškoknjižno zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice ohranjene ne glede na
prodajo.
Skofjaloka, 29. oktobra 1909.
Niko Lenčck, l.r.,
3022 2_i	c. kr. notar kot sodn. komisar.
duhoven v pok.
ali deficijent, ki je še zmožen pomagati pri oskrbovanju male slovenske župnije na Koroškem. Dolžnosti so: opravljati ob nedeljah in praznikih službo božjo, poučevati v enorazrednej šoli in oskrbovati še ! nekaj drugih duhovnih del. Plača po dogovoru od 30 do 40 kron na mesec, prosto stanovanje v župnišču, mal vrt in intencije vse proste. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«.	3013 1—3
i Neprekosljivo
za snaženje črevljev in usnja je danes
H
(t
katero da hitro lesk in obdrži usnje mehko. O Kregar InSeljak.Ljubljana
m STuemsji
za februar event. za januar termin se oddajajo v novo zgrajeni hiši blizu kolodvora in vojašnice v Prisojni ulici, obstoječa iz 3 sob event. kop. soba, 2 sob in 1 sobe ter pritikl. Več se izve na Poljanski cesti Št. 10/1. 3005 3-1
.i !
P. n
iip™?

Lepa meblirana
3043 1-1
mesečna soba
s posebnim vhodom na ulici se odda s 1. novembrom. Kje, pove uprava ,.Slovenca".
2 čevljarska
pomočnika
sprejme takoj v trajno delo in dobro plačo Tosip Kaplan, čevljarski mojster, Krško. *	3030 2-1
Svojim cenjenlfti odjemalcem vljudno naznanjam, da oddam s 1. novembrom 1.1. svojo zalogo in zastopstvo mlinskih proizvodov tvrdki v • v
Mline za žito
za rabo na gepelj in roko svojega lastnega 3017	izdelka priporoča
Ljubljana, Emonska cesta 2
katera bode isto v nespremenjeni obliki dalje vodila.
Zahvaljujoč se za mojemu dosedanjemu zastopniku nospodu Jakobu Bončarju v Ljubljani izkazano zaupanje, najuljudneje prosim, da jo ohranijo v neskrajšani meri mojim novim zastopnikom in se priporočaj
z odličnim spoštovanjem
P. Majdič
valjlCnl mlin na par in turbino Jarše-fflengeS.
Razglas.
se razpisuje v Tomišlju pri Ljubljani. Služba znaša nad 800 K in prosto stanovanje. Zaslužek ima tudi še posebej lahko pri posojilnici. Župni urad Tomišelj, 28. okt. 1909. p. Studenec-Ig._3039 2-1
Lepo stanovanie
v solnčni legi, obstojeCe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta se orlda takoj za november termin na Dunajski cesti Itev. 60.	3041 3-1
Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1909/10:
a)	iz ustanove rajnega gospoda Franc Rapoca deveterim visokošolcem podpore v
. znesku po K 300.
b)	iz čistega dobička upravnega leta 1908 v spomin petindvajsetletnice zavoda trem
visokošolcem podpore v znesku po K 300.
Pravico do podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, predvsem iz mariborskega
in šoštanjskega okraja.	.... . .... .
Prošnje obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o izpitih m z
indeksi naj se vlože pri posojilnici v Mariboru
do 20. novembra 1.1.
v Mariboru, dne 30. oktobra 1.909.
3042 1—1
Josip Cretnik
izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel.
3015
Proda se še nova
3-1
hiša na Savi
štev. 145 blizu tovarne, s 6 stanovanji in 500 sežnjev velik vrf. Več pove A. Pretnar, na Savi 93 pri Jesenicah, Gorenjsko.
Vajenec
za pekarsko obrt, v starosti 14 ali 15 let, poltenih starišev, se sprejme tako). Naslov pove upravništvo »Slovenca". 3023
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
J. C. Mager, Ljubljana, Stritarjeve ulice,
Manufaktuma trgovina na debelo in drob o. |
Zaloga :
vseh vrst sukna, | platna ter manu-® fakturnega blaga.
3027
020131320130000002300123
Domate slovenske tvrdke
Pasajilnioa.
Kmetska posojilnica SffJK:
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica *8Kj
MlklošICeva cesta 8. — inserat.
Vzajemno ps?e?
podporno druStvo, Kongresni trg 19
inserat.
Razna tvrdka.
Jager Ton'. trgovina ročnih del, Židovske ul. 5.
Kollmann F&n!gea porcelana in 8teklen,ne:
Incin KnŠmPrl prva jugoslovanska tvor-i\uailici 1 nica drož priporoča svoje izborne droži (kvas).
Lekarna Trnkoczy
tovia
zraven ro-
A/fp^npiri	trgovina s špec. blagom In
delikatesami. Sv. Petra cesta
Xt. 37. In 42.
Obrtno pomožno društvo fcesnitrg
Pnctnii Filip« slikar za napise, črke in grbe, ITI lolUU Prešernova ul. 50.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Ifihprf A« nal'večja zaloga čevljev domačega Iz-filVGll delka, Prešernove ulice.
Mirna stranka brez otrok, samostojna in priletna išče za februarjev termin 1910
2054 3-1
lepo stanovanje
z 2 sobama in pritiklinami. Želi se blizu trga. Ponudbe na upravništvo „Slovenca".
Nova, moderno urejena
z vrtom, kletjo itd. na najboljšem pro-_	w štoru v Višnjigori,
se odda takoj v najem ali tudi proda.
Potrebna pojasnila daje JI. Perko, župan v Višnjigori.	3003 3_,
Dobava jestvin.
2979 1—1
Odda se po naročilu deželnega odbora zakupnim potom zalaganje potrebnega blaga za brano prisiljencev za leto 1910, in sicer:
Blago	Za prisiljence v	Za oddelek pri-
	prisilni delavnici	siljencev
	franko Ljubljana	franko Javornik
Goveje meso.........	5700	740
telečje meso..........	100	—
svinjska mast ogrska......\ » » domača ...... j	4600	510
moka za prežganko .......	5000	370
» » cmoke . .......	5000	700
srednja moka ....,»»,.	30	—
koruzna moka.........	4700	620
pšenični zdrob.........	620	80
fižol.............	6100	1230
krompir, kolikor se ga že letos ne bo		
preskrbelo ... *.....	22120	6780
	1200	230
ješprenj........., .	1670	200
ješprenjček......... .	20	—
	150	70
	3100	400
kava t » » . t .......	10	—
kumen ...........	50	8
Poper ............	10	4
češplje............	120	460
kaša............		620
To blago je dostavljati v skladišče v prisilni delavnici, oziroma v ono prisiljenskega oddelka na Jesenicah.
Ponudbeni pogoji in uzorci blaga, katero se mora zalagati, so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega ravnateljstva, ter je ponudbam pristaviti izjavo, da se ponudbenik podvrže tem pogojem.
Postavno kolekovane in v dveh zavitkih, od katerih mora imeti zunanji naslov podpisanega ravnateljstva, notranji pa ime ponudnika in pripombo »ponudba za zalaganje jestvin«, zapečatene pismene ponudbe vložiti je
do 15. novembra 1909 v pisarni ravnateljstva deželne prisilne delavnice v Ljubljani.
VINSKE SODE
iz hrastovega lesa, zdrave, močne 295 3—1 od litrov 56/65 100/120 200/220 „ 600,800
nadalje 8 komadov prav močnih, zdravili hrastovih sodov z vraticami v obsegu hit. ^6, 36, 39, 39, 40, 16, 12 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni tvrdka M. Bosner & Co, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne.
Odda se takoj v najem »ffuntigamska pivnica" na Sv. Jetra cesti št. M pod ugodnimi pogoji, koncesija je na hiši, prostori so vsi opremljeni. 2987 i—l
Sprejme se takoj za večje delo
• V » •
pri g. Mikoliču, Novomesto. 2900 3-1
solicitator
z raznovrstno, mnogoletno prakso, (30 let star), išče službe v odvetniški ali notarski pisarni ali pa kako drugo primerno mesto. Vstopi lahko začetkom decembra ali pa tudi pozneje. Cenjene ponudbe na naslov: Štefan Kamenšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17.	3008 3-1
Dve
sa prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 13
Vinske sode
iz hrastovega lesa, zdrave, 2 leti rabljene z vinom od 425 do 436 litrov ima na prodaj Franjo Puc, Vič št. 73.	2998 2-1
Katoliška Bukvama v Ljubljani
SL


t

Wailace - Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. 4 K 50 v.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. 60 v.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. 60 v.
3.	zvezek: Sienkie\vicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achtleitner, Med plazovi. 60 v.
4.	zvezek: Detela dr.. Malo življenje. Povest, 1 K. vez. v platno 1 K 60 v.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. 1 K 60 v, v platno vez. 2 K 60 v.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. 20 v.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. 90 v, vez. v platno 1 K 70 v.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. 2 K 20 v, vezana v platno 3 K 20 v.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. 40 v, karton 60 v.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. 40 v, karton 60 v.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaškili gora. 40 v, karton 60 v.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. 40 v, karton 60 v.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 v, karton 60 v
6.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 v, karton 60 v.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. 60 v, karton 80 v.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. 60 v, karton 80 v.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih inisijonov. 60 v, karton 80 v.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade A ^ barja Velikega. 40 v, karton 60 v.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. 40 v, karton 60 v.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz inisijonov v Koreji. 60 v, karton 80 v.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. 60 v, karton 80 v.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. 60 v, karton 80 v.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. 40 v, karton 60 v.
priporoča sledeče knjige:
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. 60 v, karton 80 v.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. 60 v, karton 80 v.
18.	zvezek: Preganjanje indijskih misijonarjev. 60 v. karton 80 v.
19.	zvezek: Mlada mornarja. 60 v, karton 80 v.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Romati.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski iani-čar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda.
—	III. Jesenska noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja slovenskega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov Iutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. —
IV.	Vrban Smukova ženitev. Humori-stična povest iz narodnega življenja. —
V.	Golida. Povest po resnični dogodbi.
—	VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kraniskih Slovencev. — II Grad Rojinjc. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz IS. stoletja. .— IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški v.ilpet. Povest. — lil. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Pe-Iter pokoro delal, ker je krompir kradel.
VII. Črta iz življenja političnega agi-
Tatorja.
9. i^ezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
11. zvezek: 1. Tugotncr. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Dcseniška. Tragedija. IV. Pripovedne pesmi. Cena: broširano a I K 20 v, elegantno vezano a 2 K.
Andrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih.
30 v.
2.	zvezek: Matevž Klander — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro —> doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika zaporoških kozakov. 30 v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčev sin. — Berač. 30 v.
Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplcmenitba Tcliarčanov. Povest. 80 v.
Cigler, Dcteljica ali življenje treh kraniskih bratov francoskih vojakov. 60 v.
—	Kortonica, 'koroška deklica. Povest. 60 v.
Kržič, Anglejček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.—XV. kart. a 1 K.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a 4 K.
—	Zgledi bogoljubnili otrok iz vseh časov krščanstva. I,—III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez.
1	K 45 v, kart. 1 K 20 v.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti. 20 v.
Šmld Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest. 30 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov. 40 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889. IS90. Kart. a 4 K.
Zakrajšek. Ogljčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. SO v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino
in ljudstvo. I K 70 v. Mati božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 vin. Krašovec F„ Utrinki. Črtice in potopisi.
2	K.
Rihar F., Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra v petih dejanjih. 80 v, 10 izvodov 5 K.
Za križ iu svobodo. Igrokaz v petih dejanjih.
50 v, 5 izvodov in več po 35 v. Slovenski A. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju. 80 v., trdo vez. 1 K 20 v. Hitra vožnja. Knjiga s podobami za otroke.
1	K 60 v.
Leposlovna knjižnica:
I. zvezek: Bourget, Razporoka. Roman.
2	K. vez. 3 K.
2 zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. 1 K 20 v, vez. 2 K 20 v.
3.	zvezek: Prus (Aleks. Glowacki), Straža. Povest. 2 K 40 v. vez. 3 K 40 h.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširan 3 K. vez. 4 K 20 v.
5.	zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim nvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. 2 K 40 v, vez.
3	K 60 v.
6.	zvezek: Champol-Levstik, Mož Simone. Broš. I K 90 v, vez. 3 K.
7.	zvezek: Sevčenko - Abram, Kobzar II. del Hajdainaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. I K 50 v.
6. in 7. zvezek skupno broš. 3 K 40 v, vez. 4 K 50 v.
8.	zvezek: Siieehaan-Bregar, Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. Broš. 4 K 20 v, vez. 5 K 80 h.
Sienkievvlcz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. 6 K 40 v, vez. 9 K 20 v.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delili. Broš. 5 K 20 v. vez. 7 K 30 v.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman.
4	deli. Broš. 4 K 50 v, vez. 6 K 50 v.
—	Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki. Broš. 10 K, vez. v dveh zvezkih 12 K 60 v.
—	Mali vitez, Pai1 Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. 7 K, vez. 8 K 40 v.
Medved, Poezije, I. del. Broš. 3 K 80 v, vezano 5 K.
—	II. del. Broš. 4 K, elegantno vez. 5 K 40 v. Sardcnko Silvin, Roma. Poezije. Broš. 2 K,
elegantno vez. 3 K 20 v. Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pin-
lar. Broš. I K, vez. I K 40 v. Lenard, Dr. l.cop.. Nemščina brez učitelja ali slovensko-nemška slovnica za samouke. 1 K 20 v.
m
M
i>Vt
i i

Kdor želi kupiti
dobro slamoreznic
&
ali kaki drugi poljedelski stroj, ier sploh železnino vse vrste za stavbe, orodje i. t. d. naj se obrne na tvrdko
Karol Kavšeka nasl.
Schnelder&V
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 16. ■
Točna postrežba, nizke cene
S3S3
3-1
Vsled prošnje dedičev po dne 23. septembra 1909 v Ljubljani umrlem gospodu dr. Ivanu Milanu Hribarju se vrši
prostovoljna sodna draži
v zapuščino spadajočih premičnin posamezno, kakor: zlatnine in srebrnine, obleke in perila, pisalnih strojev (3), leposlovnih in juridičnih knjig in raznih muzikalij, hišne oprave in lovskega orožja
dne 3. in 4. novembra 1909 in event. naslednje dni
vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne v hiši št. 2 v Sod-nijski ulici.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri podpisanem sodnem komisarju in pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 36 med uradnimi urami.
Dr. Franc Vok,
c. kr. notar kot sodni komisar.
, St. 5S9/pr.
Razpis.
3001 3-1
Pri deželnem odboru kranjskem je namestiti
dravstvenega tajnika
s prejemki V., za deželne uradnike veljavnega plačilnega razreda t. j. s plačo letnih 3.600 K in z aktivitetno doklado letnih 966 K.
Prosilci za to službo vlože naj svoje prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, domovinskim listom, z diplomo o doktoratu vsega zdravilstva, z dokazili o dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika, do
Dobava
"2980 1-1
Za prisiljence v Ljubljani od 1. januarja 1910 naprej se po naročilu dež. odbora kranjskega z dne 28. oktobra 1908 štev. 11193 razpiše in sicer:
1.	dobava na leto okroglo 90.000 komadov soržnega kruha po 56 dg narejenega napol iz pšenične moke št. 6 napol iz ržene moke št. 2 in
2.	dobava belega kruha za bolnike, za poboljšek prisiljencev in za cmoke iz že-meljske moke.
Ponudbeni pogoji so v vodstveni pisarni na ogled, ter je v ponudbi izjaviti, da se ponudnik podvrže tem pogojem.
Cene jc nastaviti za vsako vrsto kruha in sicer za soržni kruh od komada, za beli kruh od kilograma.
Z zdražiteljem dobave sklepa ravnateljstvo prisilne delavnice običajno pogodbo, katere veljava je odvisna od potrdila deželnega odbora.
Postavno kolekovane ponudbe in po en uzorec dobavnega kruha vložiti je do
15. novembra 1909
pri ravnateljstvu deželne prisilne delavnice v Ljubljani.

• ; iSSSg^gssi
na času,
na kurivu
lil boljša krma:: to so najvočfe preteti istem.
Zahtevane cenil! Dopisoie sestale!
2994 12-1
■ ■
. novembra t. 1.
pri podpisanem deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 23. oktobra 1909.
do naših cenjenih, mnogoštevilnih odjemalcev, ki so pred vsem pripomogli, da se je naše podjetje tako izredno razširilo in dobilo značaj svetovne hiše, smo sklenili, izdelati zopet popolnoma zastonj vrsto naših slovito znanih slik za dobo štirih tednov. Onim bravcem tega časnika, ki še nimajo take slike zastonj, pojasnjujemo, da se v tej ponudbi ne gre morda za kako navadno barvasto sliko, ali za kako brezpomembno sličico brez vsake vrednosti, marveč pošljemo vsakomur okolu 40/50 cm veliko, ne-retuširano in brez kartona — torej
kdor nam pošlje svojo sliko ali kogar izmed svojcev. — Marsikdo bo neverjetno zmajeval z glavo napram tej ponudbi in si mislil: Nemogočih stvari ne more napraviti človek. Mi pa moremo. To storimo deloma iz hvaležnosti za vsa počaščenja od strani naših odjemalcev, deloma pa zato, da seznanimo z izdelki naše po vsej Nemčiji in flvstro-Ogrski slavno znane in sodno protokolirane tvrdke vedno širše kroge. Za plačilo prosimo samo to, da se naša tvrdka priporoča v krogu znancev in prijateljev ter se ji pripomore še do večjega slovesa. - Da razpršimo vsak dvom o morebitni nereelnosti naše ponudbe, izjavljamo tem potom, da smo voljni plačati vsakomur vsoto
otovini
kdor nam dokaže, da slike, ki jih v smislu te ponudbe pošiljamo zastonj, niso povsem podobne nam poslanim slikam. — Pošljite nam tedaj sliko — bodisi staro ali novo, naj si bo posamna ali skupina — poleg svojega natančnega naslova, in dobili boste od našega zavoda, proti povrnitvi naših stroškov v višini 70 vinarjev, ki se'lahko v znamkah prilože k sliki, činipreje sliko skoro v naravni velikosti poštnine prosta
Ob vposintvi slike naj se izvoli paziti na to, da se večje slike kot oblika po-setnic frankirajo z 20 v. (inozemlje dvojno) in da se pri slikah, ki predstavljajo skupino z -j- označi oseba, ki naj se poveča. Doprsne slike se lahko napravijo v vsakem poljubnem formatu. Kot najboljši dokaz za priljubljenost in zmožnost naše tvrdke pona-tiskujemo spodaj nekaj zahvalnih pisem, ki nam dohajajo v veliki množini vsak dan. Določenega roka 4 tednov za to ponudbo zastonjskih slik ne bomo pod nobenim pogojem kršili. Vsakdo naj se torej požuri da se posluži te izredne prilike tembolj, ker pač ni lepšega okraska za sobo, kot je slika ljubega sorodnika, prijatelja ali dragega pokojnika.
Trgovsko-sodno zaznamovana tvrdka.
Dunaj, VILI97, Siiitgasse 15. Telefonst.io.isi.

Narodno gospodarstvo.
BRZOPARILNIKI »ALFA«.
Ko so vsi stanovi napredovali, ne more niti kmet več tako gospodariti, kakor so delali nekdaj naši očetje. Za norca bi imeli vsakega, kdor bi zdaj zametaval železnice, umetna gnojila in druge iznajdbe novega časa, s katerimi si je tudi kmet izboljšal svoje stanje.
Vsak gospodar tudi ve, koliko so razni stroji olajšali kmetovo delo. Nobenemu ne bo prišlo na misel tajiti veliki pomen strojev za naš razvoj. Tovarne so hotele vedno kaj novega napraviti, da bi kmetu pomagale, še bolj pa, da bi sebi koristile in dobile dovolj odjemalcev za svoje izdelke. Nastalo je za vse panoge gospodarstva mnogo novih strojev raznih tovarn, izmed katerih hvali vsaka le svojega. Kmet nima dosti denarja in mora dobro pomisliti, kaj mu bo v resnično korist. In tega, kar spozna za dobro in koristno, se mora držati, in si nabaviti potrebne stroje, če so tudi' dragi.
Znana tvrdka za mlečne posnemai-nike »Alfa« na Dunaju mi je poslala ponudbe za novi brzoparilnik za krmo, ki le s parom skuha krmo.
Pisal sem na Dunaj, naj mi pošljejo stroj za poskušnjo. Poskusil sem res s kuhanjem vsakovrstne krme in prišel do sledečih uspehov:
1.	Delo kotla in vseh drugih priprav je res solidno, vporaba tako priprosta, da je vsakemu jasna na prvi pogled. Prava posebnost je mala poraba vode in lahko izpraznjenje po parjenju. Kotel se postavi lahko na vsak prostor, tudi na prosto.
2.	Prihrani se veliko drv. Več kakor polovica zgori manj pri teh strojih, kakor pri naših navadnih kotlih. V času, ko so drva tako draga in jih že navadno na kmetih manjka, je to velikega pomena.
3.	Izparjeno je vse v pol ure. Popred smo kuhali 2—3 ure. Ta prihranek časa je posebno važen za gospodarja, kateremu manjka delavnih moči. V času velikega dela je menda vsak v zadregi.
4.	Izparjena krma se iz kotla kar zvr ne v mečkalnico, kjer se z okrožnimi sekali na drobno zdrobi. Popred se je tolklo in tolklo v pominkih, škafih in raznih tru-gah, zdaj se delo zmečkanja prav igraje izvrši.
5.	Izparjena krma je prav dobra in živini izvrstno diši. Drugi pravijo, da ostane krma na ta način do šest tednov dobra in da se odpravijo vse napake pri zaduhli in že nagniti krmi, česar pa sam nisem skusil. Zdi se mi pa po mojih poskusih verjetno.
6.	Zavoljo hitrega segrevanja se da stroj tudi prav dobro porabiti za pranje in segrevanje vode za rezanco.
Za kmeta je vprašanje: Ali mi stroj prihrani toliko na drvah, na času in mi da toliko drugih ugodnosti, da se mi izplačajo nabavni stroški?
Kolikor sem dozdaj skusil, bi mogel to potrditi in stroj vsem naprednim gospodarjem prav toplo priporočati.
Št. Lorenc, 22. oktobra 1909.
Anton Oblak, župnik.
■ ■
■ ■
i Mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite sc zanesljivo na domačo slov. tvrdko!
Veliki novi cenik zastonj.
TS« Novost: Ploščnata, tenka, prava nikelnasta ilnker-Hos-kopf na6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4*50. Srebrne ure od 6 K naprej. VeCletno jamstvo. — flko blago ne ugaja, se vrne denar nazaj.
Sokolske verižice s slovensk. trakovi nikelnasta K 1"20 srebrna K 5 — _ 21—1
Išče se
pomočnik m učenec
za konfekcijsko in boljše delo. Nastop takoj. Naslov pove uprava Slovenca. 2967 3-1
f
■ »wmmnmtlnBnmBt,t,„,
Zaščitna znamka „Sldro"
Unlment. C miti comp.
2733	-----------».........IT-
Nadomestek za Sldro-Pa!n-Sixp£Her
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-žujoče in odvodno mazilo pri prehtajenju
itd.; cena 80 v., K 140 in K 2 - sc dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko ,,Sidro" potem seje gotovo prejel or. izdelek.
DrJcMiipa Mlini prizlatem favu" v Pra^i
Llizubetna cesta Stev. !> nova

idro" i
k. p-L-J
m
'"» s
Želiva se oceniti
samo s tako damo, ki naroči opremo od tvrdke bratov Jfre/car v D obrusi- Naj si torej vsaka nemudoma naroči vzorce prekrasnega barhenta, flanel, kakor tudi lanenega in bombažastega blaga najboljše kakovosti. Izjemna reklamna prodaja. 6 kosov obeljenih rjuh brez šiva izbor ne kakovosti v velikosti 150j200 cm K 13-50 2887	dokler je še kaj v zalogi.
t-i
St. 1554.
EHZPIS
2978 3—1
Podpisani deželni odbor razpisuje
službe okrožnih zdravnikov
v 1. Fari (okraj Kočevje), 2. Grosupljem (okraj ljubljanski), 3. Kočevju in 4. na Raki (okraj Krško).
S temi službami je združena plača, in sicer ad 1. in 2. 1600 K, ad 3 1200 K ad 4. 1400 K in aktivitetna doklada 200 K.
Dosedanji zdravnik v Fari je dobival od zdravstvenega zastopa šc priboljšek v znesku 1000 K za posebna službena opravila.
Zdravniku na Raki gre po nekem volilu naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom na h. št. 40 za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 21. novembra 1909
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 22. oktobra 1909.
H? nafc?iš'e novelje H!egov?ga
c, in kr. Iposto!. Veličanstva.
XXVII. c. kr. državna loterija
Za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje 18.386 dobitkov v gooviniv skupnem znesku 514.800 kron.
biteTznaša 2© O® O O© lSTOU.
Srečanje nepreklicno 18. tfecemta 1008. - - Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtstr 7 v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih-, poštnih-, brzojavnih- in železniških uradih v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. - Srečke se pošiljajo poštnine prosto
Ofl c. kr. loterijskega ravnateljstva. {Oddelek za itrlavae loterije.)
Za večnost!
N«f.w-York i„ London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu niačilu delavnih inoči. Pooblaščen sem izvrSIII ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 13-80 in sicer: 6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško kllnjo; 6 kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 'f kom. amer. pat.srebrnih kavinih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemulnico za juho;
1	kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko: 6 kom. ang. Vlktoria čaSic za podklado;
2	kom.elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom.cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša sipalnlca za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13-80.	„
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K 80'— BI
ikc Hoti ?cda> doblti P°lei minimalni ceni PU K13-80. Amencansko pat. srebro je znano, jc skozinskozi bela koviua, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-td inserat ne temelji na nikakršni sleiariji. zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek m naj nikdor ne zamudi ugodne prilike da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno* prikladno kot prekrasno
božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v A. Hirschberg-a
eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga
na Dunaj! II., Rembrandstrasse 19 0. lelelon 14397
Pošilja se v provincijo proti povzetju, aH če se znesek naprej vpošlje. - Čistilni prašek za njo 20 vin.-Pristno le z zraven natis- c njeno varstveno znamko (zdrava kovina), - Izvleček iz pohval, pl- V	jL
sem: Bil semspošiljatvijo krasne « Sg* _ garniture jako zadovoljen. Ljub- ^ * Ijana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik j JF ^ v 27. pešpolku. - S pat. srebrno ~ 7" garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc dekan v Mariboru. - Ker je vašu garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošlje e se eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn "«<««>» deZ; Pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 19OT.	2929 5-2
-
Radi preselitve
se po ceni proda še po ena omara
s predali (chiffonier), visoka omara za obleko in omara za perilo (skoro novo).
Sp. Šiška št. 26 (hotel Vega)
I. nadstropje desno.	3012 i_i
vseh sestavov,
železne konstrukcije
Sfreh, mostov in drugo izvršuje
tovarna na stroje v
i v-
Praha. m. mim
- Fričova ulice štev. 892. -
gradnja železn. cvetličnjakov, tudi kurjava dotienih s toplo
2449	V0d0.	13-1
Stažna kurjava za stanovanja z 2, 4 do S sobami.
Novost:
patentni razpraševaki.
V lepem kraju na Dolenjskem se odda dobro idoča	2988 3—1
gostilna
z zalogo pive.
Pismena vprašanja pod šifro „zaloga pive" 1000 na upravništvo tega lista.
L
Samo 6dni
.1
Havre New-York
Odpotuje te Iz Ljubljano vaak torek. Vozne liate In pojnsnlln daje sam«
SE d. Šmapda
obl. fconc. potovalna pUarna LJublJnnn, Dunajska eoacfia it. 18, nasproti znane gostilne pri „FSgovou". 1873 20—24
II
Ivan Pretnar
prej Otalmber, Mlino, p. Bled.
Podpisani si usoja slavnemu p. n. občinstvu vljudno javiti, da je prevzel prej Oberhuberjevo mizarsko delavnico ter jo opremil z najmodernejšimi stroji, da more izvršiti vsako, v stavbeno in pohištveno mizarstvo spadajoče delo od najfinejše do najenostavnejše izpeljave.
Priporoča se za obila naročila, zago-favljajajoč solidno, trpežno delo, natančno po naročilu in po najnižjih cenah. 2991 2-1 Velespoštovanjem
Ivan Pretnar.
Dne 11. novembra letos se bode na Javni sodni dražbi na Brdu prodalo
posestott Jerneja v Pečati it. 17
Začetek ob 9. uri. Posestvo je zelo pripravno za gostilno in prodajalno, sploh najbolj prikladno v celem brd. okraju. 2963 3—i

V Zagozdacu h. St. 18,20,27 prodam iz proste roke hleve, kleti, Skedenj, svinjak, kaščo ■>1 5 S? kakor tudi 27 lia 43 a in 55 m* fll JJkll zemljiSCa, obsteječ. iz 114 parcel: ^ njive gozdlrkoSenine, steljniki in pašniki. Pri hiši je dober vodnjak in velik sadni vrt. Vse v dobrem stanu; cesta in vodovod se gradita v kratkem. Cena 8000 kron, takoj se plača le 2500 kron. drugo po dogovoru. Več pove lastnik Ivan MiheliC v Starem trgu pri KoCevju. 2910	2-1
Češki bršketi,
niso najcenejši, ampak kurjava z istimi pride najcenejša. 6000 kalorij, samo 4% pepela, nerazpad-ljivi, kurjava kakor z navadnim premogom, brez vsakih komplikacij. 1000 komadov za K 16 priporoča samozaložnik J. Paulin, Ljubljana, Nova ul. 3. Kurite peči le s češkimi briketi! 2972 6
iospiiafslco društvo
v M«, pssta razni,
posreduje brezplačno pri prodaji
n svojih udov. Cena je nizka. Vino VAIJLal jG bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(29*3 i)
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	1021 (l)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
V Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznanjati,
da sem svoj brivski in frizerski obrt preselil
:: v hišo na Sv. Petra cesti št. 32 ::
poleg kavarne „Avstrija".
Salon za dame s posebnim vbodom ln se-parlranimi oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno frlziranje in barvanje las, priporočam svoj gorki in mrzli zdravniški priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Vpletke (kite) striženlh in zmešanib las v veliki izbiri. Z vsem spoštovanjem se priporoča
M. Podkrajšek
frizer za gospode in dame. Sv. Petra cesta 32,
podnjem
v obsegu 103 oralov (77 oralov njiv, 20 oralov travnikov, šest oralov gozda) vse arondirano, v ravnini, v bližini mesta in mlekarne, z velikimi poslopji in z najrazličnejšimi gospodarskimi stroji, se zaradi lastnikove bolezni ceno proda. Ponudbe pod „rentabel" na upravo lista.
3010 09
priporoča
priznano dobre kakovosti.
Tropine in sladne cime kot naiiziior-

Domača elektrotehnična obrt
FR. S JIX
elektrotehnik Gradišče štev. 17
priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt
slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih ln varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo Jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno In točno.
Pokličite me, ako je VaS električni obrat moteni
2139	Velespoštovanjem	(1)
FR.SHX, domača elektrotehnična obrt Ljubljana
GradiSCe štev. 17.
Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. Škarda v Brnu.
Izdeluje zlasti: cerkvena okna različne
izvršitve.
Ceniki In strokovni
svet brezplačno.
8 krat odlikovani s prvimi darili.
KUJ1£RIC*
ki je služila že več let v župnišču želi stopiti v enako službo ali h kakemu duhovniku ali pa h kaki boljši družini. 2974 3—t
posteljno vi a Jo
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ,,S«nlfas" Velburg P 347 Bavarsko.	2843 1
Q|Q
nove, letošnjega pridelka, mehko lušin-jate in belozrnate kupuje v vsaki množini po dnevnih zanesljivih cenah tvrdka
Iv. 71. Hartnanna nasled. Hvg. Tomažič
Liukllana, Marije Terezije cesta št. Z.
Tvrdka priporoča zopet ugodno priliko za nakup praznili, izborno ohranjenih, močnih 2792	in trpežnih	io-t
deloma enkrat rabljeni, deloma popolnoma novi, od 300 do 400 litrov in od 600 do 700 litrov večje množine, po jako nizkih cerlah, takoj dobavni.
Betonsko podjetje
Ivornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja.
ZAJEC & HORN
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73, Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metaUique~ plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d.— Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralyth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta bbgo. CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE Nil ZAHTEVO.
Tacitol
zobozdravnika Hvgusta Schweigerla,
nalboliSa lila za
Mroli za človeštvo.
1220 (1)
IMUa zonoOola več
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENA STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Mager, Piccoli, 'v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.
Zunanjim naročnikom — najmanj štirih (4) steklenic — se odpošlje voda poštnine prosto (franko).
Zahtevajte povsod sledeče izborne snažilne in čistilne predmete:
Za ievlie: mast za
HCItio v prid družbi Sv. UjlIJt Cirila in Metoda. Ilirija kremo, Praxin kremo.
Zakovine: čistilo
Sv. Cirila in Metoda, Po-lerin čistilo in Ilirija čistilni prašek.
Za mrCes: Prašek
Dalmatin škatljicah.
Te predmete, ki sc dobe v vseh n trgovinah izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
□
lkK
Golob & Volk, Hipa.
Kakovost izborna. Cene nizke
H
Usojam se p. n. občinstvu vljudno javiti, da se preselim s 1. novembrom t. 1. iz Št. Vida v svojo lastno hišo k sv. Frančišku v Savinjski dolini na Štajerskem. Imel bom ondi kot doslej gostilno in trgovino ter prosim, da se naslavljajo vsa pisma na naslov:
Alojzij Roječ
Sv. Frančišek v Savinjski dolini žel. postaja Rečica na Paki
Štajersko.
2951
3-1
posredovalnica v Kranju
ima na prodaj:
lepo hišo na Bledu
v Gradu. Hiša je enonadstropna, ima 2 kleti, 2 kuhinji, več sob in 1 oral vrta. Sezidana je na novo ter se proda po ceni. — Nadalje se proda lepa stavbena parcela na Savi, p. jesenice, Gorenjsko. Kraj zelo pripraven za trgovino ali gostilno. — Na prodaj je tudi več posestev na Gorenjskem. Vsa pojasnila o prodajah in nakupih daje protokol, posredovalnica L. Rebolj v Kranju.	2904 3-1
2513 1
Za jesen in zimo
priporoča tvrdka
« f
svojo bogato zalogo
iitovljenil
za gospode in dečke
ter mične novosti

v
Ceniki zastonj in franko
Telefon št. 287.
Telefon št. 287.
m
Tvrdka
& Predovič
Ljubljana, Stari trg št. 19
priporoča najboljše in najokusnejše v
2951
Y»
raznovrstno, prekajeno in sveže svinjsko meso od mladih domačih pitamh prašičev, dalje raznovrstne klobase.
Hrenovke in safalade vsak dan dvakrat sveže. Poštne pošiljatve po povzetju od 5 kg naprej.
Za izborno blago, točno postrežbo in solidne cene jamči in se
priporoča zgoraj navedena tvrdka.
mm

Podružnice Spljet, Celovec In Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve m™ 2	Podružnice 1 Spljet, Cclovec 1 ln Trst - |
	nudi promese na komunalne srečke a K 16-— k žrebanju 2. novembra gl. dob. K 300.000-—. Sprejema zglasila zfflH S/ 0/ zastavnih pisem bulgarske narodne VZ OA.jTA na novo emisijo /g /3 banke po originalnih pogojih za kufs O«/ «11/ za nom. 100 frankov v zlatu do 30. oktobra t. 1. Za te zastavne liste jamči razun bolgarske narodne banke tudi Bolgarska kraljevina.	
- DelnISka glavnica -K 8,000.000.		Rezervni fond - | H 300.000. - |
mm izpeljava mm
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in kreditnih pisem
za vsa olavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
menjalnična delniška družba
* M PPriTO i osrednja menjalnica:
MlMZ* Jl^ U £(1 dunaj i., wollzeile 1.
nnrl,,„ % M}ro, Badcn, ČeSka Kamnica, Češka Lipa, Brno, litomerico, Moravski Zumbnrg, M od I in g,
rUUrUAIULK. Novi JlCIn, Pl?en, Prana, Graben, in Praga, Mala stran, Libercs, Cvltava
nakup in prodaja
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
^ ZavarovaniG proti izgubi pri žrebali srecih in vredn. papirjev.
^Prospekte in cenike premij zastonj in trauko. b
Vsak kmetovalec
naj bi se v svojo lastno ker st poučil o
Wegmann-ovi patentni krušni peči.
Pri tej peči se prihrani 50 do 80 odstotkov kuriva in prostora ter peče izboren domač kruh, kakor tudi vsako drugo pecivo. Sadje in sočivje se v njej lahko suši, tudi meso se more izredno lepo peči. Te patentne krušne peCi se grade od 4 hlebov (za 100 K) do 40 hlebov in se lahko postavijo v kuhinji, na hodniku, v šupi itd.
v •; ^.-:' "* ■ ■ J
Vsaka peč se da 6 tednov na poskušnjo.
Cenike pošilja brezplačno obenem z zaželjenimi pojasnili
f r. Kalmus * f. p. Vidic * Komp., Ljubljana.
SSIS
JVIarija Sattner

I
izdelovanje cerkvenih paramentov. \
£iubljana, dunajska cesta 10, H. stop., II. nadstr. (JKedijatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi s naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi i|| bandera in bal da h i ne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov _tudi zadovoljno prevzame.	:::
i
52
lj
Skupna rezerva sklepom 1908 Upravno premoženje sklepom 1908 čez už- čez stotrldesettisoč kron.^ oar tri milijone šeststotlsož kron, ts*
Zadružnikov čez 600.
Glavna Posojilnica
reglstr. zadruga z neom. zavezo v LJubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
31 01 4 0
4
t. j. K 475 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se
obrestovanje pretrgalo.
Ima domače hranilnike.
Uradne are od 8. do 12 dopoldne in od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v .Rvstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Račun poštne hranilnice štev. 49086.	Telefon štev. 135.
Odda se takoj
2930 3-1
lepo meblovana mesečna soba
s posebnim vhodom. Poizve se: Židovska ulica št. 1, 1. nadstropje.	2930 3-1
Zasebniki i naj ne zamude ugodne prilike
Hgovci	za naročb°
KroinjorliI ostankov
naravnost iz tkalnice!
1884 Posebna ponudba: 12-1
40 met oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze, Prima kakovost, pristno barteno le K 15-40.
40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le U 18 40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno plafno, brez konkurence, za le K 2-25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstcrica robcev z atlas-robom K l-25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne naj se vsak na
Julija Miillerja tkalnico, Herra. Mčstac, Čeko.
iiišdsMino
P^r- se kupi v mestu ali tudi na deželi. — Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „100" na upravo „Slovencau. 2944 3—1

5ladi ogromne zaloge
prodajam že sedaj pod tovarniško ceno:
obleke, površnike, pelerine in zimske suknje za gospode in dečke; jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, krila in bluze za dame in deklice. - Velika izbira kožuhovinastih ali s kožuhovino podloženih predmetov kakor: kratke, mestne in potne kožuhe za gospode; jopice, boe, mufe in garniture za dame in deklice.
0. Bernatovič, Angleško skladišče oblek, LJubljana, Mestni trg 5.
2894
Tovarna
F. L. P.
za čevlje
Znamka F. L. P.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodaja za Kranjsko:
JULIJA STOK. Ljubljana, Prešernove ul.
ZnamkaF.L.P.

Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur,
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
Ceno posteljno perje
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d.
Specijaiiteta: valjični zastorl in soinfine plahte po najnovejšem sistemu s samodvioalniml oporami brez vijakov'
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski
cenilec. 195 52-1
fcdelovaielj %irurgičnih in orto-padičnih predmetov in tfandaj,
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo zalogo obvezil 30 zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov 30 inhalacije 5 paro in mr^lo, sterelizirane obveze in pamuka, ka^or tudi nogavic za kfčne žile, /fa/ne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk- Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in disketno dopošiljajo. — Galvan'čniponiklovalnizavod Z motornim obratom. Popravila izvršu-ejo točno in ceno.	3 5
tovarna dežnikov k
Ljubljana, Mostni trg 15. i!
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
M m B	m m H 2900 52-1 n n m
Preden kupiš ali izposodiš
aaaaaaaaaaoiMBaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaara^^ 3 46852-1	Izvolite pisati po vzorce! -»aj	a
potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrdki
JILFOMZ BREZHIK tna^l!
Prepričal se o blagoglasnostl ln najtrpežnejši konstrukciji mojih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic.
VI BiH v Bil PK III ni I d roaeoramn imrni p
aaaaoaaaoaaaaaaaaa oaaaa aaaaa aaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaa
§ Izvozna tvrdha priporoča \m\m in modnssa maja v raziiči vrstali: § Samo pri nas pristno!
□aaaaaaaaaooaaaaaaaaaaaaaaaanaoaaaaaaaaaaaaaaaaa _ ,0 3 Modno sukneno blago H
§aaaaaaaaaaaaaaaacaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
n Jesenske 190910 zimske novosti § DoDiis najboljšo! JM
aaaaaaaaaaaaaaaaaaacanaaaaaaaaaaaacjaaa	" J%ffiw
| Bartiont I Opreme a neveste g m | JflnHtSff
aaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
a Vzorci franko. — 1 zavoj 40 m pralnih ostan- S ---
jj kov okusno odbranih za K18,—franko po povz. g	mSh.tt>- •	•
aaaaaaaaaoaaandaa^a^oanaancjoanoa ■*'	" ""	"
f Stambflije
M vseh vrst za urade, jSL društva trgovce itd.
fa|| Anton Černe
jB^S^? graver in izdelovatelj kavčuk-štambilje v
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
Ceniki franko. 3450 521
SmMi^nimSKsmmm
Kot strokovnjak in udtelj Glasbene A\atlce In zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije jamCIm za vsak instrument, ki sem ga preizkusil sam. -
Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke brez zadatja
Ustanovljeno 1862. Teleton 584,
Najcenejša in najhitrejša vožnja v ilmeriko je s parniki
C. IN KR. DVORNI MAŠINIST Ka'sers,rasse žtBV'71' vogal Burggasse.
•1'	največja in najbogatejša zaloga vseli vrst
ffltrili^ill mofsi P°sebo finih v vseh barvah, v KLUIlMllll jjiKblj ognjuemaii.znikeln.montažo
peči sa reguliranje (Fiillofen) oil 15 K višje,
peči za trajno kurjavo za premog «
Več vrst sodov ima naprodaj R. HEPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: liehn dor Grofle. :: :: ■ Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ..
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58

v vseh velikostih
žetapečispečnicai
za dve ali tri sobe
peči ln Kamini za plin.
Ceniki zastonj in franko. 2442
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1 I
F. HITI pred Škofijo 20. jj
Zunanja naročila se točno izvršujejo, ti
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta
1.	Vitek •ov ,,Imraer jung", rudečk. rujave in črne barve.
Barva takoj ln trpežno, i kart. K 4'-.
2.	Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica KI'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Ldino pristni iz kem. laboratorija
FH. VITEK & Co. PRHGfl. mi
Vitek-ov Jmmerjuno" Vitek-ov ..Immerjiing"
Priporoča se
Sla«'fe&sa	V ^UlUUVuAaslUl Ulliail 31. J3.
nasproti občeznanc gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, A\exiko, California, rtriona Utah, Wyoming, Kevada, Oregon, in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colotnbo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1"20 K naprej.
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	484 52-1
2184 20-1 I
TT^TES C?'C*\ FC* 1PPT puškar v Ljubljani | IL JDL®	W	Židovska ulica št. 8 |
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi Sj belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi i
-- —~—------ glede strela vse druge puškarske izdelke. —-_.	|
Posebno dobre so lahke trocevke in puške	J
'■ ■,,, • i.-•	z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika	K
izbirapuškbrezpetelinov(Hammerles).Naj-	|
novejši topiči, velika z:\logavseh lovskih po-	I
j trebšcin kakor tudi potrebščin za ribiče,	|
_ »" ' %v:7>'\< :	strelivo po najnižjih cenah na razpolago,	9
,	Popraviln izvršujem naj- ■
':{ ...	ceneje, točno in zanesljivo	B
i,( •''. "':':•!■. '	K&iJS^ v lastni delavnici. Od zunaj	B
' \	naročene stvari odpošiljam	E
' ' ••	s povratno pošto.	1
• • ..v;.,^ i,-.: ' X;: ' >	a
.S,-:1- v -	Ceniki na zahtevo zastonj	H
in poštnine proste.	P
^	2048 1
najboljšega
^lOJOs J 6 sistema,
ilirse in sfisScaSoace
za jjcor.djc; in sadje.
Pred uporabo.	Po uporabi.
Zahtevajte lcVitkovc izdelke in odklanj. odločno vse drugo. Dobi sc pri: flnt. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana,
= čevljarski mojster = LiuMfana, Rajskega cesta i
Priporočam se velečastiti duhovščini in slnv. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila, lzgotavljain natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročilo. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmcrnel Postrežba točna!
3292
druv/o° lefesnino ::
dobavlja po najnižjih CT
cenah slovenska vele-	^TttpiCa
trgovina z železnino » £jubljani, Jrtarijj
3"«rczijc cesta što». t.
11 Ravnokar so IzHe nove dvo-i i S stranske slovenske plošle S
Cena 4'— krona in po 2 K 50 t Velika zaloga
Zaloga kole®
Pucti, (štvriB), gio&ds, Regsnt in ornaih Specialnih zenmk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
trojem koles za emaJMe, : PBiklaale ter popravite :
solidno in oeno.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno
cenihe gramofonov
ln raznih plošč, urar in optik .♦.
LJubljana, Stari tra 26

Doji^ečja zaloga
2818 12-1 1000 do 2000 K
letnega zaslužka
s pletenjem na naš najnovejši ple-tilni stroj. Potrebna glavnica 130 K Delo zajamčeno. Oddalje ne ovira. Zahtevajte prospekt. ČeSk. domaČa industrija ..samostojnost"
Praga II. Vencljev trg 63 35.
valjični mlin v Kranju,
^fanjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.	2916 52-1
Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
©rta, ftucmi trg 3 ::: pedi Deue meste, CJlauni trg,
rusmces
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni l,««^ in krogljami, teža 1 3/» kg	—•
Pošilja se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko.	(1
Frac Dnšek, os-slsine, fipofiio 89, feko.
Lepa zračna
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
vsake vrste, z 1, 2 aii več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na I^redovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, S:	v Ljubljani.	::
Telefon 177,
v najnovejših f&conah in velikih izberah 112	priporoča	52-1
c. in kr. dvorna založnika
zaloga piva
v Spodnji Šiški pri LJubljani.
Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
priporočata
d H B B 9jt Bi- ^ 1$ sa SMoJfla « ga tfi * bil
n na ogled razpošiljam svoja K O L E S ii
po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri, Iluzt. ceniki franko.	2351
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr,
tovarna koles,
Opočno štev. 85, na Češkem.
Najcenejše
3«6 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini —
ki so izredno praktične :: za porabo. ::
v Lfublfanl
Preti stolijo st. t Stari M su Prem ulice si 4
- Popravila točno in ceno. -
Del. kap. 7,000.000 K
Telegrami: .Sporobankn'. Deponiranje kavcij in : vsdij rasnih vrst : Eskont ntcnjic samo : denarnih zavodov : Rankovne informacije : in svete brezplačno :
paro-tovarna za milo, surovi marflaiin, kristalno =- sodo in stearinske mh =====
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRiV4 in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt1
:_-—,	moderne kemije zato neprekosljivo blago. .......... ......■■•• '
večje In Mafstarejše slovensko podfetje!
Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" in ..SUPERIOR".

JLJLJLJSJJLS-
« ra ekj m n m H ra
SK 53
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Fuch-kolesa:
„SpecijaI" Paok-kolcsa.......K 150 —
„Curier" kolesa............ 115"—
Najboljše pneumatike Eciikoffer-jove. — Najnovejši 527	Šivalni stroji od K 66- naprej.	(i)
Za preknpovalce ista cona, kakor v tovarall
Ker protlaiiim Ivnz potnikov, vsled tega vae blago vellSo oeaaja.
Ceniki zastonj ln poštnine prosto.
odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
nrar ln trgoveo v LJubljani.
Slopenci, pozor!
pri nal^upop anju vencem.
■ w
£jubljana, tra n
priporoča največjo zalogo krasnih
in trakov z napisi.
Eunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. ::
- Gene brez konkurence! -
2977
= Slovenska modna trgovina =
modni sai za modne damshe iie
A. VIVOD - MOZETIČ, LJUBLJANA
Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj-vdanejSe priporoča velecenjenim damam.
Klobuke sprejemam v popravilo.
52-1
815 52—1
Mla ln fr na starejša H
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
šiedilna ognjišča in peči
preproste ln najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah ln vzorcih najbolj strokovnjaSki, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ZupnišCem, samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago-
telSSSSJMaanniaM

BgtgaBcarjjpaa« ffLSaKSKSISB


n

o>
fm+m
JsSSi
;.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem tloma f LiMlljSHi na cesti M-18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,117.344-75
obrestuje hranilne vloge po 41
2 o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema li MM vlose na tekočI račun v zvezi s čeHovnlm urnima ln lih obrestuje na dne m flo Hae Mfi,
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad .	K 17,102.911.27
Upravno premoženje............K 17,519.98393
Posojuje na zemljišča po 5l/«% z l'/a°/o na amortizacijo	aH pa po 6«/«°/o brez amortizacije; na menice po 6°/0.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8—12. in od 3.-4. izven nedelj lil	in praznikov.	52-1

mnw li
SE UMI
z modernimi, velikimi brzopamiki iz
Liliane m flntv/erpea ? ffew-York in čez fintwerp8ii v Oaston.
je proga
Na naših parnikih «FinIand», «Kroonland», »Vaderland*, «Zeeland», „Lnpland\ „A\enotni-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrano, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
MM iz Ljnliijane vsak torek popoldan.
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Cez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega | kolodvora na levo pred znano gostilno pri ♦Starem tiSlerju- 183 (52—1)
M
Li-M.
•JSSSKSSHSKK!} rSSKKKTCEKrSJ BSSSSE?aBSR31IKZSSZZZZZZI Kscx3r;; J
j M I Hačrti la izvršitev le pri | S | =
1 i domači specialni tvrdki. f M | p
-	## ,	j ra I TeJmlske ocEne in načrl!
kanalizacije, kopališča [fflf za«, kes« poverijo.
9 ČSS5."S5X5S553frfTTTT^Vn.vaii fSSKFS
Inžener-hidrotekt
i s Konrad Ladinik, Ljubljana j 1
j B58thoveno¥E ul. 4. Brzojavi: Lachiilk, Ljubljana.
Delniška družba, idrnženlh pivovarsn Žalec in Laško
Specialiteta:	(črno pivo a Ja monakovsko). ~ Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187)
-t^rrrrr:. Poftiljatve na dom s»rejcro» restavrater „Narodnsga doma" g. Kržišnflt. (Telefon it. 82.) ____—-
nmoimmiiiin
Ponudimo vsako poljubno mnoiinoi
480
.Zarezane strešnike (prve vrste) torouoplom
strojno opeko, Portland-cement, peči, Štedilnike, Samotne plošče za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d.	a
F- P- VIO E C & Komp. Ljubljana.
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
"»nanzviii IJSSMUV
najnovejše Ahlnlfn jesenske in narejene OUIsIl« zimske, za gospode, dame, dečke ln deklice po naj nižji ceni edino	. -
2629 i konfekcijska trgovina JI. Minil,
naaBBBBaBai a—aaBHraMTOBiai—■
e^r
jtsr
Javna knjižnica strok, društva v Tržiču
razprodaja po jako nizki ccni knjige.
Društva, katera si mislijo ustanoviti knjižnico, imajo tukaj jako ugodno priliko za nakup knjig. Prodajo se skupno ali posamezno. — Pojasnila daje g. Jakob Koprivnik, TržiC, Gorenjsko.	2939 3-1
Družbe
sv.Cirilainletoda
za Istro
izvrstno sredstvo proti vsakemu
kataruinkašlju
Dobroidoča
Zavitek 20 vinarjev.
Dobi se povsod, s
Glavna zaloga: Pavel siaar, Varaždln na Hrvaškem, jn
na deželi se s 1. prosincem odda v najem, event. se tudi celo posestvo proda. V hiši je tudi koncesija za žganjetoč.	3002 3—1
Kje — pove uprav. „Slovenca".
				
				
cTfirasm RloBuRe za dame,
RaRor tubi za doRlica in otroRo, najnovejše mode, v največji izBiri priporoča po zeto ugodniR cenaR
modni Balon dfflagdič
JŽjuGljana, nasproti glavne pošte, JSjuBtjana.





ca
ra
B3 ta B> f«
Se priporoča za Izdelovanje kožuhov vseh vrst kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov.
V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spa-dajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah.
Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 21
j. V7MEK,

KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje =======
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
po 4Vlo
KONGRESNI TRG 19
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 1 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn1 kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.
Delniški kapital 120,000.000 K
Podružnica
Rezervni zaklad 66,000.000 K c. ki*, p p i v i I*
ijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev9 9.
Sprejemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti hranilnim knjižicam,
izdaja obrestujoče se blagajninke liste, dovoljuje posojila na tekači raftun, dalje stavbna po« r.oiila, carinska posojil«, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, zdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje In prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, služ> bene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe ČSafe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete £precijoze) v hranitev,
zavaruje srečke in Izžrebajoče efekte proti Izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje In blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovsko informaoije v tu*
In inozemstvu itd. itd. itd.
1912 12
Centrala na Duiinji.
Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldklrch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lwow, Moravska Ostrovlca, Olomuc, Opava, w Pulj, Praga, Podmokll, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.
mmmmm