za i »Ljubljansko učiteljsko društvo« je prosilo deželni odbor, naj dovoli stanarinsko doklado tudi onemu ljubljanskemu učiteljstvu, ki je doslej nima. Deželni odbor pa je to prošnjo zavrnil. (Glej 19. številko našega lista z dne 24. decembra 1914!) Isto društvo je potem vložilo novo prošnjo na občinski svet ljubljanski, ki je o njej razpravljal na svoji seji dne 20. t. m.). O tej prošnji je poročal podžupan dr. Karel T r i 11 e r: Oženjeni učitelji v Ljubljani namreč dobivajo od dežele 50% stanarinsko doklado, česar pa neoženjeni ne dobe. Deželni odbor je zadnjič sklenil posplošiti draginjske doklade na vse učitelje brez razlike. Glede stanarinske doklade pa ima deželni odbor pomisleke, češ, da bo morala po novem šolskem zakonu, ki pa še ni sankcioniran, stanarino nositi občina, in je sklenil resolucijo, da bi deželni odbor sedaj z veseljem pozdravil akcijo mestne občine, ki jo je bil isti deželni zbor svoj čas odkbnil, da dobe ti učitelji kompenzacijo v podpori iz občinskih sredstev.. Zato predlaga, da se da učiteljem, ki niso deležni deželne stanarinske doklade, enkratna podpora v skupnem znesku 3400 K, zanika se pa obenem, da bi bila mestna občina zavezana dajati stanarinsko doklado učiteljem. K besedi se oglasi občinski svetnik tovariš Jakob D i m n i k rekoč: Slavni občinski svet! Z veseljem pozdravljam pravkar stavljeni predlog v prilog ljubljanskemu učiteljstvu ter se v imenu »Ljubljanskega učiteljskega društva« gospodu županu najtopleje zahvaljujem, da je postavil ta predlog na dnevni red. Poudarjam, da bo ta stanovanjska doklada, če bo dovoljena, d a r i 1 o mestne občine rnestnenui učiteljstvu; zakaj mestna občina ljubljanska ni! dolžna, dajati mestnemu učiteljstvu stanovanjskih doklad, ker spada vse mestno učiteljstvo po znani »lex Šuklje« pod deželno upravo in oskrbo. Če pa slavni občinski svet dovoli to doklado, bo s tem pokazal, da upošteva zasluge ljudskega učiteljstva za razvoj naroda in države in da ne pusti, da bii ta kulturni delavec v teh težkih časih stradal in trpel pomanjkanje. Ni danes časa za to, da bi na široko opisoval zasluge ljudskega učiteljstva za narod, domovino in državo. Dotaknem naj se samo zaslug učiteljstva v sedanji1 svetovni vojni. Kaj mislite, kje neki so se navzeli naši hrabri junaki ob soški fronti tistega navdušenega patriotizma in tiste neugasljive ljubezni do cesarja in domovine! Šola je tisto torišče, kjer se kuje avstr. patriotizem in ljubezen do cesarja in domovine. In učitelj je tisti faktor, ki uliva v mlada srca to gorečo domovinsko ljubezen. Učitelj je kovač bodočnosti naroda in države, berač pa, k"ar se tiče njegovih dohodkov! In če je leta 1866. zmagal pruski učitelj, smemo trditi z vso gotovostjo, da bo v svetovni vojni zmagal avstrijski učitelj. S svojimi nekdanjimi učenci stoji na bojriem polju s puško in sabljo v prvih vrstah ter tvega kri in življenje za cesarja in domovino, in razmeroma ne najdemo v nobenem stanu toliko čmoobrobIjenih imen, kakor v učiteljskem stanu. Samo slovenskih učiteljev je padlo za cesarja in domovino že petintrideset! In kaj pa mi doma? Mi doma bi pa lahko rekli: Morituri vos salutant! A navzlic vsemu pomanjkanju in trpljenju storimo, kar moremo in moramoi, zakaj zbrali smo na poziv naše organizacije že nad 39.000 K za »Rdeči križ«. Za 3. vojno: posojilo je bilo potom kranjskih ljudskih šol podpisanih nad tri in en četrt milijona kron. In znano je tudi, koliko kuhinjskih možnarjev. bakrenih, mesingastih in drugih predmetov se je nabralo po šolah. Samo v Ljubljani smo nabrali nad 300 kuhinjskih možnarjev ter 14 velikih zabojev bakra in mesinga. Pozabiti tudi ne sraeniO' na ogromno število božičnih daril za vojake. Iz Ljubljane se je odposlalo nad 6000 zavitkov na bojno polje. Merodajni krogi in drugi naravnost občudujejo patriotično delovanje ljudskega učiteljstva. In takemu patriotičnemu učiteljstvu velja današnja stanovanjska doklada. Naj ne bo izmed slavnega ob- činskega sveta nikomur žal za ta dar, za- kaj obrodil bo dober sad, ker je položen domovini, na oltar. Zato priporočam, da se predlog sprejme. Podžupanov predlog je bil nato sprejet. Ljnbljanski občinski svet je storil dobro delo, uvažajoč težavni gmotni položaj učiteljstva in priznavajoč njegovo plodonosno kulturno delovanje: dvoje edino pravih načel, ki naj bi odločevali vedno in povsod!