TEDENSKO glasilo delovnega kolektiva iskra _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ azprava strokovneg o gospodarskem o ukrepih za egija nu je zalog ’ V torek, 29- junija je bila V ■programskem sektorju v Ljubljani' seja ' razširjenega strokovnega kolegija, ki • j q j e sklical gen. direktoj;. > Dnevni-red je vseboval gospodarski plan podjetja za letošnje leto in pregled ukrepov, ki setičejo sanacije se-' danjega finančnega stanja. Pročevalec je bil finančni direktor Alojz Vidmar. V peturni razpravi so na* vzoči direktorji tovarn in skupnih služb z gen. direktorjem pretresli predlog gospodarskega plana, ki ga je sestavila služba za plan in analize v finančnem sektorju.1' Predloženi osnutek sicer ni realen, ker temelji na skupni letošnji fizični proizvodnji &..spilijard. Le-la bo po vsej. vetjetnosti, zlasti zaradi novih ‘bližnjih 'zveznih gospo* darskih ukrepov, ustrezno zmanjšana, vendar kljub te* mu daje osnovo za letošnji gospodarski načrt. Navzoči na seji so izrazili pomisleke in pripombe: o preveHah finančnih vlaganjih v,bazični razvoj ZZA, X;er naj bi bilo težišče raje na aplikativnem razvoju, od katerega imajo tovarne korist1, o prevelikem neproduk-'uvnem delovnem času zlasti glede bolezenskih izostankov, o številu ; zaposlenih v podaje. ki naj bi bijo^pribiižno a 10% manjše od lanskega povprečja, o nesorazmernem povečanju OD v tovarni »Av-toelektrika«, o prevelikih ra* batih prodaje, o večjem izvozu za kritje lanskoletnega uvoza reprodukcijskega materiala, o zmanjšanih sredstvih, namenjenih Propagandni službi, o OD za mesec junij in splošnem znižanju stroškov. Predlog gospodarskega plana š terni pripombami in rebalansom bo gen. direktor predložil UO podjetja, hkrati' pa bodo tudi tovarniški samoupravni organi poslali svoje predloge in pripombe. V drugi točki dnevnega- reda je finančni direktor obrazložil ukrepe za aktiviranje notranjih rezerv kot 'Sredstev za obratovanje.:- Za normalno, obratovanje- podjetja ' MotW'' mo namreč;'sprostiti približano tri milijarde dinarjev, sredstev in zato bo potrebno. v naslednjem trimesečju likvidirati vse odvišne zaloge surovin in reprodukcijskega materiala, ki jih- imajo, tovarne itak, več na - skladiščih kot to določajo normativi, Ukrepi bodo obvezni, verjetno pri servisnem sektorju PSO pa problematični, ker mora podjetje glede na določila hraniti rezervni servisni material Vsaj pet. let. O podrobnostih ukrepov bo finančni sektor obvestil'vse tovarne. Marjah Kralji 6 Misel k 4. juliju — dnevu borca: Borci revolucije ne bodo pozabili, njene tradicije pa so dolžni razvijati predvsem za generacijo, ki dorašča, in za prihodnje. Ker temelji vse družbeno-politično in gospodarska življenje na revolucionarnih pridobitvah, ne bi smelo biti nobenega problema pri utrjevanju revolucionarnih pridobitev hi razvijanju njenih tradicij. Revolucijo je treba prikazovati na vseh področjih in panogah, predvsem za mlado generacijo, ki naj se seznani z njo, da bo znala ceniti njene pridobitve, da bo vzgojena v. duhu tovarištva, in da se bo znala boriti za-resnico in mirno sožitje med narodi .- Razvijanje tradicij N' Za 4. julij — dan borca — povzemamo vprašanje .;iurednjSt\a .revice«»Botec«, na katero odgovarja član predsedstva ŽŽB NOV Slovenije Boris čižmek. VPRAŠANJE: Razvijanje tradicij NOB je prav gotovo naloga vse naše družbe in vseh- družbeno-, političnih organizacij. Kaj je bilo na tem področju storjenega? Razvijanje tradicij NOB se danes ponekod vse preveč pojmuje : kot formalna zadostitev praznovanja posameznih pomembnih datumov iz NOB; ali pa, kakor^ ponekod to skušajo nekateri imenovati, nepotrebno vračanje v romantične čase NOB. Zanimajo nas dosedanji uspehi in problemi, s katerimi se srečujete, in kaj bi morala storiti Zve- za združenj borcev NOV v sodelovanju z. drugimi družbenopolitičnimi orga-- nizacijami, da bi razvijanje tradicij NOB . postalo . širša programska naloga družbenih organizacij, še posebej tistih, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. ' ODGOVOR: Naše družba se razvija v razmerah, .ki jih narekuje notranje in svetovno dogajanje, in je izpostavljena najrazličnejšim vplivom, V tem izredno dinamičnem razvoju se lahko primeri, da včasih' pozabimo aU premalo upoštevamo skrb za negovanje in razvijanje -etičnih -in moralnih načel, s katerimi je ^leženci letošnjih II- letnih športnih iger Iskre v Novi Gorici med otvoritvenim ce remonialom na stadionu zmagala revolucija, večkrat pozabimo, da je sedanja družba plod izrednih žrtev - vseh tistih udeležencev revolucionarnega vretja od oktobrske revolucije do zmagovite NOB in povojne socialistične graditve. Zaradi lega je izredno pomembno, da utrjujemo in razvijamo revolucionarne tradicije med tistimi, ki uživajo v tem dolgotrajnem boju pridobljene sadove m ki naj bi zagotovili nadaljnjo razvojno pot v socializem. Zato mora prevzeti nadaljevanje.revolucije predvsem mladina. Najlepši vzor za 'to ima v vsem dosedanjem revolucionarnem, dogajanju. Naša pretek, ost mora ostati njena najmočnejša in najbogatejša zakladnica ter najbogatejša dediščina, rta katero naj bi bila" ne samo ponosna, pač pa bi jo morala še povečevati. Razumljivo je, da sb glavni spodbudniki za razvijanje revolucionarnih tradicij „prav -tisti, ki so revolucijo vodili in se je udeležili, tisti, ki so v izredno težavnih pogojih ustvarjali etične zakone socialistične družbe in pripravljali množice za revolucijo. Prav ti ne bi, smeli biti ravnodušni do razvijanja revolucionarnih tradicij in zato je skoroda nerazumljivo, da bi revolucionar danes na to pozabi jak Ker temelji vse družbenopolitično in • gospodarsko življenje na revolucionarnih pridobitvah, ne bi smelo biti no* benega problema, niti pri utrjevanju revolucionarnih pridobitev z razvijanjem njenih tradicij niti pri reševanju zadev borcev. Naša družba j« (Dalje na 6. strani) Prispevek k reševanju problematike Iskre Že v prejšnji številki smo objavili krajšo vest o sestanku predstavnikov republiškega izvršnega sveta, bank in podjetja Iskra, dne 19. junija, na katerem so se udeleženci podrobneje seznanili s celotno problematiko 'ISKRE in razpravljali o zunanjih možnostih, še zlasti pa (^notranjih ukrepih, ki naj pripomorejo k čim 'prejšnji rešitvi položaja našega podjetja. V današnji številki prinašamo le nekatere bistvene ^nisli iz izvajanj udeležencev tega sestanka, v želji, da bi tudi člani delovnega kolektiva ISKRE bili seznanjeni s stanjem podjetja in ukrepi, ki bodo zagotovili njegovo dolgoročnejšo izboljšanje do tiste mere, da se bo podjetje naprej razvijalo in v normalnih delovnih pogojih prešlo k intenzivnejšemu gospodarjenju. - , Po uvodnih besedah predsednika DS podjetja, tov. Iva Stembergerjaun izčrpnem poročilu generalnega direktorja Tckre tov. Dušana Horjaka, o notranji problematiki Iskre, je najprej povzel besedo tov. Riko Jerman^ generalni direktor Splošne gospodarske banke. V svojih izvajanjih je med drugim poudaril, da je SGB o vprašanju obratnih sredstev Iskre dokaj obširno razpravljala in tudi izdelala določene predloge Narodni banki, kako naj bi to vprašanje v danem položaju čim bolje rešili, delno iz sredstev obveznega posojila, delno pa iz sredstev republike. Sanacija Iskre je nedvomno nujna, vendar mora k temu svoj občuten delež prispevati tudi samo podjetje. Pri tem je tov. Jerman opozoril na previsoko postavko, ki nam jo dolgujejo kupci, kar je dejansko v precejšnji meri problem splošnega medsebojnega zadolževanja v našem gospodarstvu, le, da je v Iskri še tem bolj pereč. Nadalje je poudaril, da so tudi v prevelikih zalogah vezana previsoka in Iskri tako potrebna obratna sredstva. Seveda je breme ukrepov za dosego ugodnejšega stanja zalog ih plačil s strani kupcev predvsem na samem delovnem kolektivu. Torej ni možno pričakovati, da bi zgolj pomoč zunanjih - činite-ljev zadostovala, da bi podjetje Iskra v doglednem času postalo likvidno ih lahko začelo ekonomsko ugodneje poslovati, pač pa je tudi znotraj podjetja obračunati z vsemi tistimi Slabostmi in stanjem, ki preprečujejo uspešnejše poslovanje. Končno je generalni direktor SGB prenesel na sestanek sklep upravn^a odbora SGB, da se bo s 3,5 milijardami lotila sanacije obratovalnih sredstev Iskre, ne glede na odločitve izvršnega sveta SRS v zvezi s predvidenimi posojili, vendar pa ob pogoju, da bo Iskra sama energično posegla po vsem, kar ji lahko zagotdvi boljšo notranjo ekonomiko poslovanja. Naslednji je v obširno razpravo posegel predsednik izvršnega sveta SRS, tov. Janko Smole, ki je v celoti podprl izvajanja tov. Jermana. Dejal je, da je družba dolž- na Iskri na nek način zagotoviti potrebna obratna sredstva, vendar .ob pogoju, da bo pri tem zagotovljena boljša rentabilnost poslovanja podjetja. ne pa, da bi ta dodatna sredstva bila nekakšna so-' cialna intervencija, ki na drugi strani Iskre ne bi. obvezovala v interni ekonomiki najti najboljšo možno pot. Pri tem ne gre prezreti, da v težavah z obratnimi sredstvi ni samo Iskra, pač pa, še vrsta drugih, industrij, ki jim je priv tako ob razpoložljivih proračunskih sredstvih treba pomagati, da bodo čim prej prišla do ugodnejših ekonomskih- rezultatov- Teh dodatnih sredstev pa nikakor ne bo lahko zagotoviti in tudi razdeljena na vrsto interesentov, ki nanja računajo, ‘ ne bodo mogla dati tistega, kar bi potrebovali, da bi sanirali vse, ki jim trda prede. Ta dodatna sredstva se bodo . pozitivno odražala le bb intenzivnih naporih delovnih kolektivov za povečano produktivnost, sprostitev obratovalnih sredstev z razredov — kupci in zaloge, torej ob nujnem hitrejšem obračanju sredstev, in še vsem 'ostalem, kar bodo morala prizadeta podjetja urediti sama za izboljšanje notranje ekonomike. Poseči bo treba po akumulativnejši, ren-tabilnejši proizvodnji in ?e odreči tisti, ki terja obsežna obratna sredstva, ne daje pa ustreznega dohodka. Nadalje je predsednik izvršnega sveta SRS, tov. Janko Smole opozoril tudi na resno vprašanje, kako hi Iskra ob sedanji višini letnega bruto produkta uspela odplačevati visoke kredite za dodatna obratovalna, sredstva, ko bi le-ti dospeli v plačilo, če se ne bo resno otresla vsega nezdravega v svoji notranjosti, kar predstavlja oviro za njeno rentabilnejšo poslovaiije. Ugotovil je nadalje, ne samo za naše podjetje, temveč na splošno, da se produktivnost pri nas ni dvignila skladno s porastom števila zaposlenih, kar je nedvomno nevzdržno. Treba bo povečati proizvodnjo, ali- pa prilagoditi delovno silo tisti, ki je za naše zmogljivosti dosegljiva, preostalo delovno silo pa usmeriti v druge dejavnosti. To je pojav, ki tare gospodarstvo, morda pa še v veliko" večji meri pa negospodarske dejavnosti, v celoti pa ' povzroča nevzdržna, problematična neskladja. Tov. Smole je med drugim govoril tudi o prehitrem letnem povečevanju proizvodnje v Iskri, ki je prav gotovo po svoje tudi precej krivo sedanjim težavam z obratovalnimi sredstvi. To je pravzaprav ekstenzivna proizvodnja, morali pa bi stremeti za intenzivnim gospodarjenjem. V nadaljnjem je spregovoril tudi o proizvodnem programu Iskre, ki ga bi bilo treba omejiti zlasti na dobro idoče izdelke, za katere bi lahko iztržili ali doma ali v tyjini ustrezne dohodke,. Pri tem je seveda-razumno voditi tudi politiko nadaljnjega investiranja, pri čemer je dosedanji način investiranja pogostokrat ogrožal * notran ji standard. Treba bo temeljito preveriti, katere investicije so nujne in take, da bodo lahko •v najkrajšem možnem obdobju začele družbi vračati vložena sredstva; Pri vseh sedanjih težavah, ki jih ima Iskra, bi se motali resno I lotiti urejevanja vseh notranjih problemov, ki utegnejo privesti do zaželenega izboljšanja, vsekakor pa pri tem ne bi smeli zanemariti vprašanja delavcev v proizvodnji, pd katerih je v naj-;-večji mteri odvisen napredek proizvodnje. Končno pa bo znotraj Iskre treba' postaviti' 'čiste ekonomske 'odnose v v medsebojnem' poslovanju tovarn in enot, pri čemer so le tržne.cene -tiste, ki lahko Zagotavljajo vso enakost med sodelujočimi enotami. Nihče ne bi smel imeti občutka, da je zaradi neurejenih notranjih odnosov za kar koli pri-krajšap. . (Dalje prihodnjič) IŠČEMO NOVE SODELAVCE za redna delovna razmerja: PRODAJNO-SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA L šef 'izvoznega regiona (2 mesti) - Pogoji: visokošolska izobrazba, tehnična ali ekonomska fakulteta, zunanje trgovinska registracija, 3—5 let prakse in aktivno znanje angleškega in ev. francoskega jezika 2. Izvozni referent (2 mesti) Pogoji: srednje strokovna,izobrazba, zunanje trgovinska registracija in obvezno znanje dveh tujih jezikov, predvsem angleščine in nemščine 3. Korespondent (2 mesti) Pogoji: srednje strokovna izobrazba, znanje strojepisja in domače stenografije fer angleškega jezika 4. Referent v izvozni operativi ¿Pogoji: srednješolska izobrazba z znanjem vsaj dveh tujih jezikov (pasivno) in obveznim znanjem strojepisja Ponudbe sprejema ISKRA KRANJ, kadrovska služba Prodajno-servisne organizacije Ljubljana, Miklošičeva 10. Ukrepi v obratih »Avtomatike« V sedanji situaciji je vsak dinar, in to prav obrnjen, doprinos k zniževanju nepotrebnih stroškov. Iskra — tovarna za elektroniko in avtomatiko Pržan — ima v svojem sklopu tudi trk obrate: proizvodnja za tehnični tisk —: Ježica, proizvodnja VF elementov Višnja gora, proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev Mokronog. Bivši obrat radijskih sprejemnikov v Sežani pa se je že 1. januarja 1965 osamosvojil. Zaradi neugodne gospodarske situacije sot-samoupravni organi in Vodstvo tovarne v Pržanu informirali kolektiv o nujnosti zmanjševanja zaposlenih (v Višnji gori za 26, V Mokronogu za 42). Kakor smo bili informirani,.šobile za odpuščene v Višnji gori na voljo službe v Kartpriažni tovarni in v tovarni Motvoz in platno, — v Mokronogu, v či- gar okolišu se industrija šele prebuja, pa ni bilo moč po- • iskati oz. preskrbeti druga delovna mesta.' Za obrat Ježica je nabavljena nova oprema, ki-naj bi jo montirali v, obratu, vendar bi bila za to potrebna adaptacija, ki bi bila vezana na dokajšnje stroške. Sprejet je bil sklep, da' se proizvodnja obrata na Ježici preseli v Pržan. S tem bodo dokaj prihranili pri poslovnih stroških, ki so za dislociran obrat nujni (prevozi, telefon, režija) lahko pa bodo znižali tudi število zaposlenih na (ielovnih mestih, ki so duplirana. S tem bo proizvodnja pridobila na dinamičnosti, stroški izdelave bodo manjši, izpraznjeno stavbo na Ježici, ki'spada pod«, občino Bežigrad, pa bodo preuredili v stanovanja. ABC Reševanje reklamacij v naši servisni službi Servisna služba PSO je z. Zavodi »Crvena zastava« >v Kragujevcu po pogodbi: uredila vprašanje vseh reklamacij za avtoelektrične izdelke, dobavljene v letu 1964. Pred časom pa je prejela iz tovarne motorjev »21. maj« v Beogradu (le-ta se je pred nerjavnim odcepila od Zavodov »Crvena zastava« v Kragujevcu), ki za ZCZ proizvaja motorje za avtomobile Zastava 750 in 1300 čudno obvestilo: Obvestilu, da ima tovarna »21. maj« še iz lanskega leta za 30 milijonov avtoelektrič-nih izdelkov, ki ne ustrezajo potrebni kvaliteti, je takoj sledila pošiljka. Na servisno službo je prišlo nekaj na pol razbitih zabojev, v katerih je bila kopica zaganjalnikov, dinami, sklopk za zaganjalnike, «tikal, jenmenic, rotorjev in statorjev. Vse to je bilo brez reda in nezavito nametano v zaboje, le-ti pa so še komaj zaslužili ime zaboj. Skratka — celotna pošiljka je bila videti kot da je namenjena podjetju »Dinos«, ne pa za reklamacijo. Servisna služba je tovarno »21. maj« sicer takoj obvestila, da je z ZCZ reklamacije za lanske dobave že v celoti uredila, vendar je' pošiljko — verjetno kot reklamacijo prvo gradnje sprejet la, takoj pa tudi sestavila strokovno komisijo, ki naj bi material pregledala in zapisniško ugotovila utemeljenost reklamacij in stanje prispelih izdelkov. Ta' komisija je ugotovila, da je le za pičlo tretjino poslanih izdelkov iz tovarne »21. maj« bila reklamacija upravičena. Pii zaga- njalnikih je bilo opaziti g Novo mesto, 6. & £ fc uvrstili takole:', plod prizadevanj vseh udele- Kranj, 7_ Nova Gorica, 8. 1. ¿esen (Kranj), 2. Durjava žen cev7, ni pa pri tem manj- Horjul, 9. Naprave, 10. Seža- (Elementi), 3. Zevnik (Kranj); kalo" prijetnih' presenečeni, na, 11. Klub štipendistov, 12. 4. Zbil (Nova Gorica), 5. Bre- rajže« ih v ubijajoči vročini pogledal še k drugim .športnikom, kf. so tekmoyali;^na vročih odprtih igriščih ali pa v prav tako vroči'telovadnici in na kegljišču. kar nedvomno'še posebej ve Aparati. zar M., 6. Farkaš (oba PSO), 7. Brezar F. (Kranj), 8. ¡®‘ helič(Novo mesto), 9. M® korel (Nova Gorica), 10. Siri (PSO), 11. Tršek (Aparati); 12. Fon (Pržan). 13. Rib™; (Nova Gorica), 14. Petrovo* (ZZA), 15 Ravnic (Aparati); 16. Čeme (PSO), 17. Giannni (Aparati), 18. Žirovnik (P® žan); 19. Sluga (ZZA), 20. Pajnič (Nova Gorica). ,Mpških: strelskih ekip 5® nastopilo 13, zvrstile pa 'se za zmagovalno ekipo Kranja- takole: 2. Nova ca, 3. Sežana, 4. Pržan, 5. M® Ljubitelji odbojke so imeli v Novi Gorici 'priložnost videti vrsto, prav lepih tekem, saj so si ekipe kljub neznosni vročini prizadelave doseči kar najboljše rezultate vo'mesto, 6. Otoče, 7. Eleinen ti, 8rZZA, 9. Aparati, 10-PS9' 11. Naprave, 12. Horjul, Železniki, ženske, ekipe: PSO, 2. Pržan, 3. Otoče, Kranj, 5. Sežana, 6. Novah» rica, 7. Horjul. Mladinska konferenca poklicne in tehniške šole Povprečni učni Ker ha.m zaradi tehničnih ovir ni bilo- mogoče poročati že prej o'konferenci sami, je prav, da kljub rahli odmaknjenosti pišemo o njej, saj je odkrito reševala vse pro-bleme, jih nakazovala, ter se zavzemala za . to, da mladinci sodelujejo v reševanju vseh problemov, ki tarejo šolski conter. V svojem referatu je predsednik mladinske organizacije- na Tehniški srednji šoli predvsem nakazal delovanje mladinske organizacije v preteklem šolskem letu. Govoril je o izvenšolski dejavnosti, o uspehih na športnem področju, o tem, da so si dijaki ogle-1 dali nekaj gledaliških predstav v ljubljanski Drami ter o ■ šolskem koledarju. Sledil je referat predsednika mladinske organ izacij e na poklic- ‘ ni šoli, ki pa se ni bistveno razlikoval od prejšnjega. Po poročilih nekaterih komisij in sekcij,.so zbrani mladinci obeh šol prešli v 'razpravo, ki je bila za nadaljnje delovanje mladinske organizacije, ki bo od te konference predstavljala vse tri' šole. ŠC,. sila pomembna. Zanimivo je, da'je potekala temeljna razprava predvsem o statutu šol, za katerega se je izkazalo, da je sila pomanjkljiv, tako da bo treba temeljitih korektur Prav tako -so .dijaki odkrito razpravljali o šolskem koledarju. Predvsem je bil ' mišljen bi šolski ko-jedar tehniške šole, ki, jè bil -PO mnénju vseh mla-clncev predolg! .kot« najbolj utemeljen - argijment ¿a skrajšanje učnih dni so omenili dejstvo, da morajo kljub temu, da sc jim šola konča 20.- junija, opravljati, še počitniško prakso, tako da jim ostane: praktično le dober mesec počitnic. Za pri- javnost. Naj mu pri njegovih mer so navedli ostale kranj- iskanjih pomaga in ga usmer-ske srednje šole, kjer pouk ja. če bi-dosegli to, sem pre-korfčajo že okoli: desetega pričan, da bi bilo pojavov hu-jiinija, poleg tega pa počitni- liganstva, mladinskega krimi-. ške prakse nimajo. ' nala, posedanja mladih ljudi Problema. sicer niso rešili, v kavarnah . ipd. precej dejstvo pa je, da je dober manj,« mesec počitnic ha #ak način Konferenca, ki je trajala premalo za dijake, ki morajo več kot tri ure, se je konča-poleg tega, da poslušajo sko-. la s pozdravi vseh gostov, ki centra dosegli le zi vs.e leto teorijo, opravljati so konferenci prisostvovali. rezultate. Res je, uspehi Pouk v Šolskem centru naše tovarne.se je končal:in večina dijakov je že v obvezni praksi. Rezultati, ki nam jih je uspelo dobiti kažejo to, da so dijaki našega šolskega povprečje da bi bili Iskrino poklicno šolo T .Kranju je- obiskovalo 316 dijakov, rezultati pa so precej boljši kot pa na tehniški šo- li. Od teh jih je izdelalo 261 oz. 82,59% (1 odličen,, 38 prav dobrih, 149 dobrih. 43 zadostnih). Tistih’ pa, ki bodo morali med počitnicami še pogledati v knjige, je 54. Od teh jih je bilo z eno nezadostno 36, z dvema. 16, s tremi pa dva. Torej skupno-17,09%. Neocenjen je bil en še prakso. Tudi tu se je iz- Omenimo naj še, ,da bo lahko boljši — toda, če bi se kazalo, da prakfično izvaja- odslej le en sam sekretariat hoteli spuščati v razpravo zanje pravil ne odgovarja sta- mladinskih, aktivov vseh treh kaj rezhltati niso boljši, bi tutu šole. šol, kd bo pri vseh akcijah se kaj kmalu znašli pred ko- Mladinei--so ,v nadaljevanju zastopal vse tri šole ŠC. Pre- pico problemov, ki tarejo ta- konfefence živo razpravljali pridani smo, da je bila tako ko dijake, kot predavateljski dijak. tudi o izvenšoiski dejavnosti pomembna konferenca dober zbor in kot kaže so le-ti vsaj jj • tehniški šoli so rezul-članov mladinske organizaci- smerokaz novemu sekreta- zaenkrat še nerešljivi. Pred- slabši šolo je obiskova-je. Eden' izmed mnogih, ki riatu, ki'bo sklepe konferen- vsem se je šola znašla'pred ..i0'- ||||učencev' in lahko reče- je stopil na govorniški oder, ce tudi dosledno izvajal. velikimi težavami s prostori. ^ ^ SQ na ^ je dejal takole: Želimo, da bi bilo takih Lahko bi govorili o iaborato- mj ’ smo navedH ž« konferenc čim več; naj rešu- rijih, delavnicah, .strokovni ggg|j: ^ hujši. Uspeš-jejo mladi ljudje probleme, knjižnici, problemu honorar-s katerimi se vsak dan sreču- nih predavateljev itd. Prav »Mladinska organizacija naj bo tista, ki bo Reševala probleme mladih -ljudi. Naj skuša mladega človeka zainteresirati tudi za izvenšolsko de- mladinske organizacije! B Š. povprečni. nih dijakov, se' pravi tistih, M so izdelali, jfe bilo 98 ali jejo. In prav to je namen zaradi tega so uspehi pač le 59 03 o/0. En dijak je bit odli- N Obvezen prispevek za izobraževanje? Izkušnjekažejo, da dosedanje izločanje sredstev za izobraževanje, ki je prepuščeno delovnim organizacijam, ni rodilo zaželenih rezultatov Splošno podporo poslancev je doživel predlog tez o novem sistemu financiranja izobraževanja, ki ga je na skupni seji 23. junija v Beogradu obravnavalo pet odborov prosvetno kulturnega zbora zvezne skupščine. Zvezni sekretar za prosveto in kulturo Janez Vipotnik je med drugim poudaril, da bi nadaljnjega financiranja te družbene koristne dejavnosti ne smeli prepustiti nenačrtho-stiy marveč da mora biti družbeno uskladeno in usmerjeno; V ¿¿datlji; fazi: vsaj kakor kažejo izkušnje, izločanje -sredstev za izobraževanje, ki je prepuščeno delovnim organizacijam, ni rodilo zaželenih rezultatov. Zato je' treba določiti stopnjo obveznega prispevka. V predlogu predvidevajo teze dve alternativi: določitev največ 2% prispev- ka ali na znesek bruto osebnih dohodkov ali na sredstva, ki gredo za razširitev materi-' alne. osnove proizvodnje, standarda oziroma družbenih služb.-' Tako zbrana4 sredstva bi se-' stekala ■ v občinske in republiške sklade, iz katerih bi na podlagi posebnih pogodb financirali šolej Poslanci so podprli splošna načela predloženih tez in med drugim opozorili - ná potrebo, da bi še jasneje 'določili,-kateri del sredstev pojde v republiške ali Občinske sklade in katere oblike in stopnje izobraževanje se bodo financirale iz enih in drugih skladov. čen, 20 prav dobrih, 72 do-.brih, 5 zadostnih, 67 pa jih ni izdelalo (48,97%), kar kaze na to, da je šola sama v dokajšnjih težavah, za katere .nekateri; celo menijo, da bodo postale nepremagljive. 46 dijakov je imelo eno nezadostno oceno, 16 dijakov pa dve. Trije dijaki bodo razred ponavljati, en dijak pa je bil neocenjen. . Takšni so torej rezultati ob koncu šolskega' leta v kranjskem šolskem centru. Kljub temu, da so le-ti povprečni (3,05 in 3,01) lahko premišljujemo o tem, kakšni bodo .prihodnje leto.. Na vsak način ne boljši, če SC problemi, ki .tarejo šolski center, ne "bodo hitro reševali. . O rezultatih. V: Ljubljani bomo poročali kasneje, ker še nismo prejeli podatkov. B. Vrstni red strelcev posamič pa je bil naslednji: Tov. Jože Cestnik je bil duša rseh priprav športnih iger. sicer hi bilo peSalov, Pač pa priznanje v tem, da so igre lepo uspele Ženske: 1. Potokar (PSO), panja, 35. Strnad Danijel 2. Novak (Novo mesto) 3. (oba ©toče), 36. Bizjan (Hor-Kostjukovski (Elementi), 4. jul), 37. Rotar, 38. Peki jajf Bernetič (Sežana), 5. Dolenc (oba ZZA), 39. Kumpačnik (PSO), 6. Beguš (Otoče), 7. (Elementi), 40. Kavšek (Pr-Dolinar * (Pržan), 8. Rate Žan), 41. Stanišič, 42. Mesarič (Kranj), 9. Bah (Pržan), 10. 43. Vogelnik (vsi Naprave), Berce (Otoče), 11. Zevnik 44. Malovrh" (Horjul), 45. Mi-(Kranj), 12. Malovrh (Hor- helčič (PSO), 46. Rihtarčič jul), 13. Orel (Sežana). (Železniki), 47. Gaberšek Moški: i. Malovrh, 2. Na- (Horjul), 48. Frelih (Železni-. giič (oba Kranj), 3. čeme Id), 49. Kranjc (PSO), 50. Černe Sergej fNova Gorica), Kenda (Železniki), 51. Rauh (PSO), 4. Peternelj (Kranj) 5. (Aparati). 6. Jakše (Pržan), 7. Skrt (No- y finalnih srečanjih nogo-va Gorica), 8. Mahne (Seža- metašev (finalisti so bilizma-na), 9. Spinčič (Nova Gorica), govalci iz predtekem med eki-10' Pirc (Aparati), 11. Mar- pamf posameznih tovarn) so kič (Kranj), 12. Železnik zasedli prvo mesto nogome-(Horjul), 13. Miklavčič (Apa- taši ZZA, sledili pa so jim: rati), 14. špicar (Pržan), 15. 2 Nova Gorica (izredno pre-Slemenšek (Aparati), 16. Gart- senečenje), 3.. Aparati, 4. ner (Železniki), 17. Podgor- Krani nik (ZZA), 18 Milič, 19. Stoj- v • , ■ . 11M kovic (oba Sežana), 20. Pir- Seštevek dosezemh točk v nat (Otoče), 21. Ižanc (Ele- vseh tekmovalnih disciplinah menti), 22. Puh (Naprave), 23. ie dal naslednji končni vrstni Pekleniic (Elementi), 24. Ka- red: 1. Elektromehanika stelic (Novo "mesto), 25. Be- Kranj, 2. Avtomatika Pržan, linger (Nova Gorica), 26. 3- Avtoizdelki, Nova Gorica, Munder (PSO), 27. Želih (Oto- 4. Zavod za avtomatizacijo, če),'28. Habič (Elementi),.29. Ljubljana,-5. Prodajno servis-Novak (Novo mesto), 30. Kr- na organizacija, 6. Elementi, šinar (Pržan), 31 Strnad (Se-. Ljubljana, 7. Aparati, Ljub-žana). 32. Grmek (Novo ine- ljana, 8. Radijski sprejemniki, sto), 33. Škulj (ZZA), 34. La- Sežana, 9. Elektronski instru- v Zmagovalna nogometna ekipa Zavoda za avtomatizacijo menti, Horjul, 10. Elektronske naprave, Ljubljana, 11. Usmemiške naprave, Novo mesto, 12. Elektromotorji, (Železniki), 13. Instrumenti, (Otoče), 14. Klub štipendistov, 15. Uprava podjetja. Naj večji pokpl — pokal-podjetja si je tako priborila trajno last ekipa športni- kov Elektromehanike Kranj, zmagovalne ekipe v posamezni disciplini, kakor tudi najboljši posamezniki pa so prejeli prav tako pokale in diplome. II. letne športne igre ISKRE so dobro uspele ih s svoje strini dale ustrezen po-udarek dvema pomembnima obletnicama. —C— Razvijanje tradicij NOB BS® IS (Nadaljevanje s 1. strani) storila' že zelo mnogo za reševanje socialnih in stanovanjskih zadev bivših borcev, vendar bi lahko bilo več teh vprašanj, ne glede na izredne težave in napore v socialistični graditvi, hitreje rešeno, če bi borci pa tudi drugi, ki so na ustreznih mestih v našem gospodarskem in družbenem življenju, pri svdjem delu vselej upoštevali ta načela. Tudi ni dovolj, da se vloge in potrebe po razvijanju tradicij zavedajo samo organizacije borcev, ne pa tudi druge. Če-postavimo torej, da je razvijanje tradicij dolžnost vseh činiteljev, lahko trdimo, da ni družbene dejavnosti, v kateri ne bi mogli tako ali drugače ustrezno in prilagojeno sedanjemu razvoju razvijati in utrjevati revolucionarne pridobitve. Vsak bivši borec, vsak udeleženec revolucionarnih dogodkov j e, tor e j na svojem službenem mestu, v družbenopolitičnih organizacijah itd. dolžan skrbeti za razvijanje tradicij. Borci revolucije ne bodo pozabili, njene tradicije pa so dolžni razvijati in utrjevati seveda ne zase, ampak predvsem za generacijo, ki dorašča, in za ' 'prihodnje. To ie torej v'prvi vrsti skrb za Strjevanje tradicij med mjpdino, od univerzitetne, srednješolske, do mladine po tovarnah, zavodih m na vasi. Filmov iz NOB npr. ne delamo samo zase. Revolucijo lahko prikazujemo na vseh umetniških področjih in panogah; predvsem" za mlado generacijo, ki naj se . seznani z njo, da bo znala ceniti njene pridobitve, da bo vzgojena v poštenosti, borbenosti, v—fluhu tovarištva, da ^se bo znala boriti za resnico in mirno sožitje med narodi. Zato ji moramo dati zglede, ki jih lahko prevzame v svojem konkretnem družbenem delovanju, pri samoupravljanju, v mladinski organizaciji itd. Tu smo.mnogokrat grešili. Dogajalo se je, da smo mladini servirali bogastvo naše revolucije na ta način, ki ni bil zanjo vabljiv in privlačen. Mladini našega. načina življenja,' ki je temeljil na drugačnih razmerah, rte $)ine-mo vsiljevati, prav pa je, če jo seznanjamo z bojem naše partije, tako, da bo vse pozitivno v zavestno prevzela in koristno uporabila.! Ce kje;' moramo predvsem pri seznanjanju mladine. z našimi revolucionarnimi tradicijami izključiti kakršnokoli improvizacijo in kakršenkoli primitivizem. Zaradi kritičnosti mladine je potreben pristen stik z njo v najrazličnejših oblikah,. od pripovedovanja, spominov ob' tabornem ognju, na • partizanskih pohodih, pri predvojaški vzgoji, do proslav, srečanj z bivšimi borci itd. V vseh teh oblikah7dajemo možnost mladini, da- prevzema pobudo in da se bivši borci udeležujejo teh mladinskih manifestacij kot dobrodošli gostje in tovariši. Ugotavljamo namreč, da so vse partizanske prireditve, ki jih organizira mladina sama, izredno uspele, če sodelujejo'na njih bivši borci kot gostje in kot njihovi vzorniki. Mladina potrebuje proste roke v akciji, potrebuje pa tudi vzore, da se ravna po njih. Mi smo’ ji torej dolžni omogočiti, da si* išče ustrezen način, da jo seznanjamo z vzori, ki so jih dali, naši padli heroji in ki jih dajejo vsi, ki so delali in še delajo za splošen napredek. Ustrezne oblike in vse možnosti za to, da se mladiča seznanja z revolucijo in njenimi pridobitvami, da se med mladino razvijajo revolucionarne tradicije, so pa predvsem dolžni nuditi tisti, kj jo neposredno vzgajajo v šolah, .kolektivih, mladinskih organizacijah itd: Poleg že naštetih vzgojnih činiteljev, ki odločilno vplivajo na formiranje-miselnosti mladine, so pomembna zlasti tudi komunikacijska sredstva, društvene oblike življenja (RTV, gledališče, film, knjige, prosvetna društva, delavska univerza, pevski zbori, glasba nasploh itd.). Za razvijanje tradicij lahko učinkovito izkoristimo tudi kulturna področja od književnosti, glasbene in likovne ustvarjalnosti, do reprodukcije. Umetniška ustvarjalnost je bogastvo našega naroda in je lahko odlično in izredno učinkovito sredstvo za razvijanje revolucionarnih tradicij, seveda le tedaj, če bo vsa naša kultura dobila - obeležje revolucionarnega boja. Razen kulturnih dejavnosti imamo še "številne druge oblike razvijanja revolucionarnih tradicij, ki so prav tako pomembne, ker so poleg tega še del rekreacije. Sem štejemo v prvi vrsti obisk partizanskih krajev, javk, bojišč, spomenikov, .muzejev in raznih-športnih prireditev. Moramo namreč najti način, kako prikazali mlademu človeku na stvalnem primeru to, kar mu teže povemo s predavanjem ali pa ga seznanjamo s knji-gami. Kakšna je haloga naše organizacije združenja borcev, ZVVI in "rezervnih Oficirjev, od republiške do krajevnih? Naša' organizacija je predvsem zainteresirana za razvijanje tradicij v celoti. Se posebej pa mora biti pobudnik pri zbiranju in ohranjevanju zgodovinskega gradiva, ki bo rabilo, vsem, ki ,"se ukvarjajo s proučevanjem in posredovan jem "zgodovine "delavskega gibanja. Vendar ’ organizacija tega ne bo delala sama, temveč skupaj z Vsemi, ki delujejo na tako pestrem družbenem področju. Težišče vsega dela pa naj bo vsekakor neposredno v naših komunalnih skupnostih. Dosedanje kratkotrajno delo komisijo za razvijanje tradicij' NOB pri predsedstvu ŽB NOV Slovénijé jej pokazalo upravičenost in potrebo obstoja te .komisije. Za delo te komisije kažejo.izredno zanimanje ; vsi borci, posebno tisti, ki delajo z mladino. 2e to, da sodeluje v petindvajsetih odborih komisije z- Izredno požrtvovalnostjo, prostovoljno in. iz iaštnp pobude nad dvesto bivših borcev in tudi že mladih ljudi ,z najrazličnejših področij našega družbenega'' življenja,, priča o pomembnosti in o potrebi organiziranega spremljanja oblik in pačinOv razvijanja tradicij. Zato nam ne sme Vbiti žal' časa, dela, skrbi in tudi né materialnih sredstev, ko podpiramo težnjo na vseh omenjenih področjih. Vložena sredstva bomo lahko vedno upravičili, Saj s tem delom vzgajamo in krepimo našo družbo in lastno obrambno moč, dajemo svoj delež pri izgradnji.-sociEflizma in .preobrazbi ljudi, zlasti mladine, hkrati pa podpiramo. .naša prizadevanja v boju za mir, bratstvo, koeksistenco,iza Utr-' jevanje meddržavnih odnosov in za ugled naše'domovine v svetu. agass« m mmm ¡¡¡p lililí jjjlp ¿¿v ¡g BMliMiiM . P llipi H ¡¡j ¡¡g m Proizvodnja uporov v našem obratu v Šentjerneju letos, kar dobro uspeva. Na Sliki je 'delavka, ki s posebnim instrumentom meri jakost šumov potenciometrov Pisma bralcev POMANJKANJE SANITARNIH PROSTOROV Na pismo D j — »Elekiro-mehanika«, smo prejeli te dni takle odgovor: Navedbe tov. D j so v glavnem' točne. Pomanjkanje sanitarnih prostorov, zlasti še kopalnic, je v naši tovarni že star problem. Po obstoječih sanitarnih normali, bi moral delodajalec preskrbeti na vsakih 15 delavcev, ki so podvrženi veliki 'umazaniji ali prekomernemu znojenju, po eno prhor VTakih-- delovnih mest imamo v naši tovarni kar precej, zlasti v produkciji. Inšpekcijski organi, kakor tudi «služba H.TV je zahteve za gradnjo sanitarnih prostorov že^Večkrat postavila pred pristojne- organe,| vendar ^-nišo bile 'crealiziraiie zaradi pomanjkanja ^finančnih sredstev, prostorov itd. Glede koriščenja kopalnic v kalorični centrali pa je popolnoma razumljivo, da ni <■ .dopusten y$top . vsj^pmur. Po obstoječih predpisih imajo pravico, vstopa v kalorično centralo samo osebe, ki so tam Zaposlene • ali pa imajo, tam službeni opravek. ODDELEK ZA DRUŽBENE SLUŽBE Reševanje reklamacij v naši servisni službi (nadaljevanje z 2. strani) ga in malomarnega ravnanja polomljene jermemce. Več sklopk ima poškodovane zobate vence zaradi -dolgotrajnega delovanja, pa kakor pri. dipamah in drugem je tudi med njimi precej takih, ki izvirajo . iz tovarne FIAT. Prav ista slika je pri rotorjih in statorjih, ki so povečini dotrajam! zaradi dolgotrajnega delovanja. Komisija servisne službe PSO je seveda ,sestavila ustrezni zapisnik in reklamacijo zavrnila za vse tisto, kar je ugotovila, da . ni krivda naše tovarne. Namesto reklamacij za vrednost" 30 milijonov dinarjev-je priznala reklamacije le v višini 6 milijonov 300.000 dinarjev, pri čemer bodo popravila" in zamenjave upravičeno reklami- ranih -izdelkov . terjale" nekaj nad 3 milijone dinarjev, ostalega zneska — nekaj nad 20 milijonov pa servisna služba ne bo priznala, Ker reklamacije, bodisi niso upravičene^ oz.- ker so" izdelki tovarne FIAT ali. niso bili kupljeni kot rezervni deli, največji delež nepriznane razlike pa gre na rovaš tega, da je tovarna »21. m ajd pri dobršnem delu poslanega materiala zaračunala tudi .do 200 % višjo ceno od naše' maloprodajne cene. Ta primer vsekakor kaže izredno malomarnost in nepoštenost, kakor tudi nedopusten odnos do materiala, hkrati pa tudi budnost naše servisne službe, ki je s svojim ukrepom preprečila še večjo škodo podjetju. Seirvisna služba PSO je po- dobno reklamacijo- doživela pred nedavnim tudi s strani zagrebškega podjetja »Kontakt«, ki je. reklamiralo pošiljko 2500 elektromotorjev.. . Komisijski pregled pa je Prl tem ugotovil, da je bila re klamacija upravičena zarjah manjših pomanjkljivosti le pri okrog 400 elektromotorjih, za vse ostale pa so okvare in pomanjkljivosti hoteli naprtiti ISKRI. Vsekakor mora proizvajalec stremeti za solidno kakovost dobavljenih izdelkov, kupec pa. reklamirati res samo tisto, kar dejansko ne ustreza kvalitetnim zahtevam in se ne posluževati premetenih špekulacij in Pokrivanj a fnalomarnosti - to. necmgovomega ravnanja z . dobavljenimi izdelki. $ Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI DS podjetja (22.6.1965) 9 Pri pregledovanju neizrečenih sklepov, 10. in H. zasedanja DS iz preJSnje mandatne dobe ter 2. zasedanja DS z dne 11.6.1965 je delavski svet podjetja sprejel naslednje sklepe: a) Sklep o prehodu na skrajšani delovni čas v obliki prostih sobot Je analiziran in bo DS diskutiral o tem pri sprejemanju gospodarskega plana podjetja za leto 1965. Tovarnam bo dana sugestija, da dajo svoje predloge v zvezi s prostimi sobotami predvsem iz razloga, ker se prepleta problem prostih sobot s skrajšanim delovnim ¿asom zaradi pomanjkanja dola. b) Na predlog, katerega sta dala v teku razprave tov. ing. Ferenčič in Somrak, DS' podaljšuje rok za odložitev po- "ročila za finančno sanacijo Tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani do 15.7.1965. • a) DS se strinja z dosedanjim delom VO glede medsebojnih obveznosti tovarn za leto 1963 in 1964 in potrjuje predlog za pokrivanje izgube med tovarnami za navedeni dve leti. b) Predlog, dan v diskusiji, ’za pokrivanje izgub iz leta 1962 z medsebojnimi pogodbami, naj obravnava' upravni odbor in ga predloži delavskemu svetu v razpravo. • DS sprejema na znanje poročilo o ekonomski in pravni situaciji glede avtomatskega gramofona AG 5 in smatra, naj se predvidena naročila čimprej realizirajo. • DS sprejme začasni pravilnik o delovnih razmerjih po predlogu UO. DS pooblašča pravno službo, da uskladi dokončno besedilo začasnega pravilnika o delovnih razmerjih z vsemi navedenimi spremembami. / 5) DS potrjuje pravilnik o varovanju poslovne tajnosti v podjetju Iskra v predloženi obliki in z nekaterimi dopolnitvami. | Informativna služba naj najde ustrezen način informiranja članov delovnega kolektiva s tem pravilnikom. 9 DS potrjuje spremembo pravilnika o štipendijah po predlogu UO in organizacijsko kadrovskega sektorja. Spremembe veljajo od 1. 7. 1965 dalje. štipendistom višjih in visokih šol se za šolsko leto 1965- 1966 upoštevajo za izračun višine štipendij za to šolsko leto povprečne ocene šolskega leta 1964/1965, vključno z ocenami zimskega semestra šolskega leta 1965/66. ® DS se strinja s predlogom UO, da se za letošnje leto združita komisija za družbeni standard, ki je bil® doslej komisija DS, in komika za' rekreacijo, ki je bila doslej komisija UO, v eno samo komisijo za družbeni standard in rekreacijo^ pri UO podjetja. Temu ustrezno ae spremenijo tudi določila poslovnika o delu samoupravnih organov podjetja. • Na predlog upravnega odbora DS imenuje za predsednika komisije za tehnične Izboljšave ih racionalizacije člana UO podjetja tov ing. Franka FERENČIČA iz Sežane, Sklepi 7. redne seje (JO Elektromehanike (21, in 22. 6.1965) Fri obravnavi problematike izvrševanja proizvodnega plana, kjer so sodelovali tudi člani ožjega kolegija uprave podjetja, je upravni odbor sprejel Sledeče sklepe: a) Upravni odbor naroča GPS, da analizira in pripravi spisek materiala R 3 in R5, ki je najbolj kritičen, in ki bi lahko največ doprinesel k finaliziranju naših izdelkov. Vodstvo tovarne se zadolžuje, da vloži maksimalne napore za nabavo tega materiala. b) Upravni odbor ’ smatra, da je nujno urediti vprašanje statusa oddelka za zasledovanje tekoče proizvodnje v naši tovarni. Nadalje smatra upravni odbor, da mora biti v prihodnje tesnejše sodelovanje med tehnološkim sektorjem ZZA in tehničnim sektorjem naše tovarne. V ta namen naj vodstvo tehničnega sektorja stori potrebne korake pri 'vodstvu -tehnološkega sektorja. c) Glede odnosov s PSO, smatra upravni odbor, da je treba urediti sledeče: - — izvajati sklepe skupnega sestanka uprave tovarne s predstavniki PSO, dne 17. junija 1965 — čimprej doseči, da nas bo PSO redno obveščala o višini plačane realizacije za . našo tovarno — organizirati delo prevzemnih kontrolorjev tako, da bodo vključeni v proizvodni proces že v fazi tehničnega in tehnološkega razvoja proizvodnje. — čimprej doseči, da bo PSO redno sporočala višino zalog naših izdelkov, namenjenih- za izvoz in domačo prodajo e) Upravni odbor smatra, da je v okviru podjetja treba čimprej rešiti določena vprašanja, ki se nanašajo na, finančno poslovanje. Tovarnam naj bo čimprej omogočeno, da same razpolagajo z obratnimi sredstvi. . f) Upravni odbor smatraj da je treba še nadalje intenzivno delati na tem, da se čim več uvoznega materiala nadomesti z domačim. Tehnični sektor in GPS naj skupno z ZZA rešujeta ta problem. • Upravni odbor razveljavlja 4. odstavek 19. sklepa šeste redne seje UČ od 14. 6. 1965. S tem v zveži zadolžuje upravni odbor šefe delovnih enot, da se strogo držijo začasnega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih podjetja Iskra Kranj, ki je-bil sprejet na 3. zasedanju delavskega sveta podjetja dne 18. 6.1965 in ki v členu 67 določa, da nadurno delo ne sme trajati več kot 4 ure v enem dnevu in ne vdč kot B4 ur v enem mesecu. - K spremembi pravilnika o>štipendijah in šolanju v tujini , Kljub temu, da so bile s 1. januarjem 1965 zvišane štipendije vsem štipendistom za 1.500 din, smo še vedno pod republiškim povprečjem. Ponovno povišanje v povprečju za dodatnih 1500 din ni več linearno, pač pa se spreminja po posameznih ocenah. 'i. ' Za učence poklicnih šol nj v šolskem letu 1963/64 in v predlagano povišanje štipen- zimskem semestru 64/65. dij, pač*/pa'se spremeni na- Sprejeta je tudi zgornja grada, ki jo prejemajo, učenci meja socialnega dodatka, in poklidnih šol. sicer od 4.000 na 5.000 din. Komisija za štipendije pri DS je Sprejela sklep,‘da predlaga kot začetno štipendijo na tehniških in njim ustreznih šolah 11.000 din, dočim na višjih in Visokih šolah 15.000 din. Ta sklep je upoštevan v predlogu za spremembo štipendij. Tehniškim in njim ustreznim šolam je predlagana le sprememba višine štipendij, dočim za višje in visoke šole pride v poštev spremenjen način obračunavanja, t Za štipendiste na višjih in visokih šolah so bile upoštevane vse ocene izpitov od prvega v prvem letniku do konca študija. Tak sistem obračunavanja je bil vpeljan zato, ker so študentje, ki so začeli študirati pred reformo, lahko polagali izpite iz I. letnika tudi v IV. letniku. Sedaj to ni Več mogoče in so predpisani .strožji pogoji, nekatere izjeme so samo iz I.. V II. letnik in iz III. v IV. letnik, kar pa ne bi bila ovira za izračun višine-Štipendij je na podlagi doseženega’ uspeha na začetku Vsakega letnika za prejšnji letnik. Za vse tiste, ki ne izpolnijo pogojev za prestop v višji letnik, se štipendija zadrži, o ukrepanju pa: sklepa komisi-, ja.. Po predlogu bi se nekoliko več povečale štipendije prh Slabših, študentih, tako da bi tudi tem omogočili boljše pogoje za študij, saj je večkrat prav nizka štipendija ovira za boljši uspeh. Štipendija bi se spreminjala za visokošolce le v začetku leta. Za tekoče leto bi.upoštevali ocene, dosežene Klub štipendistov je imel tudi pripombo na/člen 31. v pravilniku, ki govori o nagradi štipendistom, ki predčasno končajo študij. Mnenja so, da je nagrada prenizka. Iz dosedanjih izkušenj lahko ugotovimo, da so le trije štipendisti imeli pravico do te nagrade. V bodoče pa bi moral biti to res izredni primer, ker se sedaj vsi štipendisti zaposlijo takoj, ko opravijo izpite, za diplomo pa se pripravljajo že V službi. Sprejet je bil predlog, da bi taki izredno uspešni študentje ža nagrado prejemali1 še polovico pripadajoče štipendije tudi pp končanem šolanju, vse'dotlej, ko bi imeli pravico redno študirati po statutu šole oz. fakultete. Do te pravice pa bi prišli tisti štipendisti, ki bi končali vsaj 3 mesece pred rednim rokom. V 33. členu pravilnika' je predvideno, da štipendist lahko dobi kredit v vsakem šolskem letu do' 70.000 din. Prošnje za kredit je vložilo že več štipendistov, Vendar ga komisija za štipendije ni mogla odobriti, ker za to ni razpoložljivih sredstev. Banka_ne dovoli izplačevanje kreditov' iz 2% od brutto OD, namenjenih za izobraževanje in -pravi, da je take kredite možrrt) odobravati samo iz samopomoči, te pa v podjetju nimamo. Spremenjen/je tudi Sen, ki govori o počitniških praksah in sicer v toliko,' da obvezujemo .vsakega štipendista za počitniško prakso in pa spremembo določanja višine nagrade.,, T ' ' ' ‘i O osnutku sprememb pravilnika je razpravljal UO podjetja na svoji 38. seji dne 9/4-65 in je bil nato poslan v obravnavo v enote in klub štipendistov. Pripombe sta poslala ZZA in klub štipendistov, ostale enote pa so sc s spremembo strinjale. Pripombe so bile upoštevane — razen rtekaj nebistvenih. Spremembe osnutka predloga sprememb pravilnika o štipendijah in šolanju-v'tujini je UO podjetja odobril na svoji 2. seji dne 21/5-65. Sprejeti' sklepi DS: 1. Delavski svet potrdi spremembo pravilnika o štipendi- jah po predlogu, ki je pred-, iožen. 2. Osmo poglavje »brezobrestno posojilo« se črta, pod novim osmimi poglavjem pa se . obravnava »počitniška praksa«. 3. Vse spremembe veljajo od 1.7.65. 4. Štipendistom višjih in visokih šol pa se za šolsko'leto 1964/65 upoštevajo za izračun višihe štipendije ža to šolsko leto povprečne ocene šolskega leta 1963/64, vključno z ocenami zimskega semestra šolskega leta 1964/65. (Nadaljevanje na 8. strani) Se nam obetajo boljši časi? (Nadaljevanje’ e 3. strani) venčna telefonija/ WT kanali, itd. Z uvozom repromateriala v obrate, ki. proizvajaj o omenjeno opremo, bo mogoče v kratkem času delo precej poživiti. , » Se več!. Železniška proga Sarajevo—Ploče je sicer edini objekt, ki je omenjen v sporočilu Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Medtem, ko se je pri banki sestavljal pregled, pa je Mednarodna banka akceptirala nadaljnji dve pogodbi med »Iskro« in SŽP ^Ljubljana za izgradnjo potniške postaje' Ljubljana in Jesenice in Za avtomatizacijo gorenjske pro-gč od Ljubljane do Jesenic. Se pravi,, tudi.za ta dva objekta v kratkem lahko pričakujemo. enako obvestilo — namreč posebne devize za uvoz reprodukcijskega materiala. Ta bančni ukrep praktično pomeni delno osvojitev zahtev Zvezne gospodarske zbornice, oz. indirektno vključuje domačo opremo, ki . se vgrajuje v objekte, ki jih finansirajo mednarodne institucije — v- tretman izvoza. Koliko bo deviz, odobrenih danes še ne vemc(, vendar — začetek je -tu in kolikor bomo dobili je več' kot nič. , Morda ne bo odveč, ;če ob tej priliki ponovno .opozorim, zlasti odgovorne činitelje v podjetju, ki imajo na skrbi planiranje in programiranje naj pri sestavi programa in event. rebalansa, plana dobro premislijo, katero proizvod-njp kaže opustiti in katero pospeševati. Naj imajo stalno pred očmi, da znaša rekonstrukcijski program in modernizacija jug; železnic preko 600 milijard din, da gre pri tem za mednarodno finansiranje in da se bo vršila licitacija za prvo etapo v vrednosti 127 milijard dia dne 17. avgusta t. 1. Mnenja sem, da ne bi ško-; dovalo, če bi bil program BAŽ — Biroja za avtomatizacijo železnic deležen večja pozornosti. , j (Nadaljevanje s 7. strani) Višina štipendije Spremeni Višina štipendije se spreminja vsakič v pričetku šol. leta, to je z oktobrom, ko štipen-.dist prestopi v višji letnik, se 7. poglavje Štipendist je dolžan do 1. rio-Pravilnika »višina štipendije« vembra predložiti potrdilo o in se glasi: vpisu v višji letnik fn potrdi- Člen 2^ V ' lo o opravljenih izpitih v pre- Stipendije za študij v drža- teklem letniku z ocenami- iz-vi se podeljujejo v naslednji pitov in vaj, s čimer se mu začetni višini: 'štipendija — višina, določi po Za redno šolanje na: letniku in' oceni ter obračuna a) poklicnih šolah 8.000 din razlika ža mesec oktober. b) na tehničnih in njim ustreznih šolah 11,000 din c) na višjih in visokih šolah 15.000 din Člen 30 Osebam iz prejšnjega člena tega pravilnika se v skladu z njihovim študijskim oziro- , V primeru, da štipendist potrdil rie predloži do predpisanega datuma, se mu štipendija s 1. novembrom ustavi, do naslednjega 1, v mesecu, ko je potrdilo naknadno predložil, vendar s.e mu za mesec nazaj obračuna. minimalna štipendija. Za I. letnik se ra- ma učnim uspehom poveča činra višina štipendije na pod-štipendija tako, da znaša: lagi uspeha doseženega pri % • f a) za učence poklicnih šol: zadostno dobro prav dobro odlično (2) (3) (4) (5) I. letnik - i 8.000 8.500 9.000 9.50CI II. letnik 8.500 9.000 9.500 10.000 III, letnik 9 000 9-500 10.000 10.500 b) dijakom tehničnih in njim ustreznih šol: I. letnik 11.000 12.000 13.500 15.000 II. letnik 12.000 13.000 14.500 Î6.000 III. letnik 13.000 14,000 15.500 17.000 IV. 'letnik 14.000 15.000 16.500 18.000 . Za -zvišanje štipendije so diplomi na šoli II. stopnje. ■ nem razmerju dobo, obvezno po 20. členu tega pravilnika. Socialni dodatek se izplačuje štipendistu tudi tedaj, če je izplačevanje štipendije zaradi razlogov iz 21. člena te- . ga pravilnika prekinjeno. Ge se pogodbeno razmerje razdere po krivdi štipendista, ali če štipendist po končanem šolanju ne dela v delovnem razmerju s podjetjem Iskra dolžno dobo, mora povrniti-vsa sredstva, ki jih je prejel kakor tudi pripadajoče obresti v običajni višini. Počitniška praksa . Člen 34 Vsak.'štipendist podjetja iskra mora po I., II. in. III. letniku opraviti med letnimi počitnicami enomesečno prakso v podjetju Iskra oziroma enoti, za katero se štipendira ali pri inozemskem podjetju, v kolikor je na to prakso poslan od strani podjetja Iskra. Ge te^prakše ne opravi po svoji krivdi, za tisti mesec nima pravice do štipendije^ Štipendistom p6djetja Iskra, ki V' poletnih mesečih opravljajo počitniško prakso" v podjetju, se poleg redne štipendije prizna še mesečna nagrada; ki jo;za vsako leto določi UO podjetja. ATN: Jože Kern, mojster za montažna orodja V spomin Dušana Lozarja * "Žb1 dve.leti ni'več med boljše »strelce-v Slbvieniji* jb člani kolektiva E.Iektromeha- celo v. Jugoslaviji, saj jih je nike. r šest me dnjimi lani nastopilo Da bi se miu oddolžili za na državnem prvenstvu, vse ,kar je storil za strelstvo, Kar naši ekipi lani ni uspe-so njegovi strelski tovariši h>, J® dosegla letos. Prehod-sklemili organizirati vsako le- n* P°kal že krasi vitrino s to tekmovanje za' »Lozarjev Priznanji tovarniškim šport -memorial«. Lani so že izvedli nikom, naši strelci F. Černe, prvo tako srečanje in namenili zmagovalni vrsti prehodni pokal. Pretekli teden pa se je pod -visečim mostom v Kranju drugič pomerilo za to trofejo pet kranjskih družin s svojimi štiričlanskimi ekipami. Peteroboja ' se je udeležilo vee; odličnih tekmovalcev, ki sodijo med naj- odločiine le končne ocene polletnih in letnih spričeval. V ta namen je dijak dolžan v 10 dneh po zaključku polletja in šolskega leta predložiti spričevalo. Kdor ima samo eno negativno oceno, se mu pri določanju višine štip. -računa -• kot da je za predmet dosegel zadostno (2) oceno. Za štipendiste, ki imajo več kot 1 negativno oceno, se štipendija zadrži. Vsak konkreten primer obravnava komisija za štipendije in ko ugotovi vzroke negativnih ocen, podvzame naslednje ukrepe: 1. pismeno opozori štipendista, do kdaj mora negativne ocene popraviti 2. določi minimalno štipendijo in določi rok, do kdaj mora štipendist popraviti negativne ocene. 3. začasno ustavi štipendijo in določi rok, do kdaj mora štipendist popraviti negativne ocene, nato pa se mu štipendija zopet prične izplačevati 4. prekine pogodbo o štipendiranju. O-sklepu komisije iz prejš-njhi točk se štipendista pismeno obvesti. Skrb za ekonomske propagandiste Med šolskim letom se višina štipendije lahko spremeni edino le s sklepom DS podjetja vsem štipendistom. ■ ' Glen 31 Štipendist; ki kpnča 'šolanje vsaj 3 mesece pred rokom, ki je potreben 1 za dokončanje šole po statutu šoie oz. fakultete in se takoj zaposli, ima pravico'do posebne nagrade v višini polovice štipendije do . . , , roka, ki ga predvideva statut mi"ar, na katerem so preda ■ _ _ šole — fakultete, za normalno Xfi naSl P™aru strakovnja- eko,nomske ka * -s področja ekonomske propagande in raziskave tržišča: ing. Josip Sudar, dipl. eoc. čedo Dinter in iliipl, eoc. Ivan Mafičič. Seminar je potekal kot ... . ... .redni seminar v okviru-'do- omogočila nemotenega študija1 , .. . , sre „ . ,= „r„i»L polnilnega izobraževanja, pri- redil pa ga je Šolska' center podjetja. Udeležba na seminarju je bila brezplačna in neobvezna, odzvalo pa se je pozivu 20 sodelavcev propagandne službe. Program seminarja je za- T. Markič, A. Cigličin B, Malovrh pa so ponosni, da so se na tako časten način oddolžili Dušanovemu spominu. Ekipni rezultati -število krogov od 1200 možnih 1. SD »Iskra« . 893 2. SD »Sava« , 860 3. SD »Bratslvo-Enotnbst« 858 4; SD »Tone Nadižar« 761 5. SD »Ivo Slavec-Jokl« 614 dokončanje študija. Glen 32 Štipendistom, ki živijo v posebno težkih socialnih okoliščinah, tako da jim štipendija v rednem znesku ne -bi V razvrstitvi posameznikov Kot prvo podjetje v državi gandnih apelov, preizkušanje ?-?i-m._n^ naslednji je ISKRA poskrbela za stro- motivacij in vpliva; , kovno izobraževanje svojih —Tehnika ekonomske ekonomskih propagandistov, pagande, njena sredstva, pro-Propagandnh- služba ISKRE pagandni faktorji, elementi in je V ta namen imela v marcu propagandna sporočila; in aprilu mesecu poseben se- % lržne raziskave, progno- za in kontrola uspešnosti propagande v zvezi s testiranjem propa» tekmovalci: L 1. Franc Peternel (Sava) ^ 252 krogov; 2. Franc Naglič (Br.-Ed.) -250; 3. Vinko Peteri nel (Sava) 245; 4. Božo Malovrh (Iskra) 239; 5. Vinko Frelih (Br.-Ed.) 234. Omenimo naj še lep dosežek strelca Franceta Černeta. Na preglednem tekmovanju z lahko za njihovo prošnjo dodeli komisija za štipendije poleg štipendije v .pripadajočem znesku še socialni dodatek v razponu od 2.000 do 5.000 din mesečno. Sredstva, ki jih je v dobi štipendiranja prejel kot-socialni dodatek, štipendistu v nobenem primeru ni treba povrniti, če se je po končanem šolanju zaposlil v podjetju Iskra in .ostal v delov- gandmh/Sporočil, izbori me- MK puško v Beogradu se je djjev in propagandne akcije; uvrstil med 5 najboljših Ju-~ organizacija ekonomsko. goslovanov. Ce bo uspel še v propagandne službe v pod- naslednjih takih tekmovanjih jetju ter plarufanje ekonom- laKko pri£akuje, da bo nasto-ske propagande. . pil na letošnjem evropskem Ob zaključku seminarja so prvenstvu. To bo vsekakor bili nato tudi ustrezni zaklju- največji uspeh za družino in čni izpiti. Vsi udeleženci se dokaz o prizadevanjih njenih c) študentom višjih in visokih šob. ocena 2 ocena 3 ocena 4 ocena 5 I. letnik 15.000 16.000 17.000 18.000 v océna ocena ocena ocena 2 -2,9 3 — 3,4 3,5 —3,9 4 — 5 Il letnik 16.000- 17,500 19.000 20.500 III. letnik 17.000 .18.500 20.000 21.500 IV. ielnik 18.000 19.500 21.000 22.500 minarja, ki so opravili zaključni izpit, prejmejo posebno diplomo o opravljenem izpitu in s tem izkaz šolske-_ m ga' centra o interno priznani jemal vsa področja ekonom- kvalifikaciji. Od poslušalcev ske propagande, ki so pred- seminarja jih je k zaključne-vsem zaradi pomanjkanja mu izpitu pristopilo 15, strokovne ' - literaturo le po- uspešno ^pa ga je zaključilo vprečno znane in v ciklu J2, trije pa morajo izpit po-predavanj_ naj bi tečajniki navijati.' V kratkem bodo dobili najnujnejša spoznava- vsem udeležencem tega teča-nja iz te stroke. Predavatelji ja podelili diplome' prvih so obdelali naslednje teme: ekonomskih propagandistov š — veda o .ekonomski pro- priznano kvalifikacijo, pagandi — pnedvsem ■ njena y okviru dopolnilnega jzo-zgodoviea, delitev pojmov re- braževanja kadrov v propa-klama, ekonomska propagan- gandni službi ISKRE pa prida, ^ publicistika , in public pravljajo še več podobnih relations (stiki z javnostjo); seminarjev iz sorodnih vej, — veda o ekonomski pro- vse to v želji, da bi sodelav-pagandi — načela ekonomske ci v propagandni službi dp-propagande, njene funkcije segli čim višjo raven strain njihova sistematizacija, kovnosti, kar jim bo ne-povezava ekonomske' propa- dvorano koristilo pri nadalj-gande s psihologijo ter s tem njem, za podjetje jjomemb-v zvezi proučevanje propa- nem delu. Igor Hribar članov. B. M. ZAHVALA Ob prerani smrti moje drage mame FRANČIŠKE POLAK se iskreno zahvaljujem za vso pozornost, izraze sožalja in poklonjeno cvetje sodelavkam na liniji koordinatnega stikalnika v obratu ATN. Frančiška Sandelj ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrij6 za elektramehaniko teleko munikacije elektronike O avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovora, urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji »CP Gorenjski tisk* Kran;