LETO XXXVI.. ŠT. 13 Ptuj, 31. marca 1983 CENA 8 DINARJEV YU ISSIM 0040 -1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA I7VSFRIIVIF- Bo oskrba letos boljša? (stran 2) Vprašanja - odgovori (stran 4) Povezanost izobraževanja in dela (stran 5) Miting za kurirčkovo pošto (stran 6) Iz vasi v vas - Vitomarci (stran 7) Slovesen sprejem letošnje kurirčkove pošte s slovesnega sprejema kurirčkove pošte pri forminskem mostu. V četrtek, 24. marca smo na forminskem mostu slovesno do- čakali letošnjo Kurirčkovo pošlo s tradicionalno obljubo najmlajših, da bc:»do negovali in razvijali sve- tle like tradicije narodnoosvobo- dilnega boja in ljudske revolucije, da bo tudi letos kurirčkova torba varno prispela na svoje mesto mimo vseh nevarnih poti in zased. Dopoldne ob deseti uri so pionirji. osnovne šole Franc Belšak iz Gorišnice sprejeli kurirčkovo torbo od svojih vrstnikov iz or- moške občine ali točneje — pi- onirjev iz OŠ Podgorci. Na slo- vesnosti pa so se zbrali tudi nek- danji borci in kurirji, ki jim je spregovoril Jožko Korpar, član ZZB NOV občine Ormož. Iz Gorišnice, kjer je bila slove- snost v osnovni šoli. je nato Ku- rirčkova pošta krenila proti Cir- kulanam in Leskovcu, obiskala je kraje v Halozah, Ptujskem in Dravskem polju ter Slovenske gorice. Slovesne mitinge soji pri- praviH v Leskovcu, Majšperku. Kidričevem. Dornavi, Destrniku in danes dopoldan še v Vitomar- cih nakar bo ob desetih odšla proti Lenartu v Slovenskih goricah. mš Jutri, prvega aprila proslava ob 80-letnici rojstva dr. Jožeta Potrča v zdravstvenem centru Ptuj — Ormož je vse nared na jutrišnjo osrednjo svečanost ob 80- letnici rojstva dr. Jožeta Potrča, revolucionarja, zdravnika in ptujskega rojaka. Dr. Jože Potrč pomeni v širši ptujski okolici poleg Kvedra in Lacka vplivnega predvojnega komunista-re- volucionarja in zdravnika, znanega po njego- vem humanem odnosu do bolnikov in raz- novrstnih zdravstvenih in socialnih tegob svo- jih rojakov. Starejši občani se še živo spominjajo njegove zdravniške prakse v predvojni Jugoslaviji, ko je znal poleg bolezni, »zdraviti« tudi socialne in druge težave svojih bolnikov. Dr. Jože Potrč pred ljudmi ni skrival svoje napredne idejne naravnanosti, z močjo zgleda je znal pridobiti sodelavce za najtežje naloge'in preizkušnje. Kot je povedal Milan Jager, direktor zdravstvenega centra Ptuj — Ormož so se de- lavci centra odločili, da ob 80-letnici Potrče- vega rojstva poimenujejo svojo delovno orga- nizacijo po dr. Jožetu Potrču. S tem želijo simbolično dokazati, da jim je Potrčev lik re- volucionarja in zdravnika z visoko socialistično etiko vodilo pri prizadevanjih za nadaljnji razvoj celovitega zdravstvenega varstva. Razvoj zdravstvenega varstva in samo- upravnih odnosot sta privedla do nekaterih sprememb v organizaciji zdravstvenega var- stva. To kar je Ptuju nekoč pomenila bolnišnica — osrednjo zdavstveno ustanovo — pomeni danes zdravstveni center Ptuj — Ormož. To je široko zasnovana zdravstvena delovna orga- nizacija, ki nudi delovnim ljudem in občanom ptujske in ormoške občine celovito zdravstve- no varstvo, od preventivne zdravstvene deja- vnosti, hišne nege, osnovnega zdravstvenega varstva, zobozdravstva do bolnišničnega zdravljenja. Spominske svečanosti ob 80-letnici dr. Jo- žeta Potrča organizirajo Zdravstveni center Ptuj — Ormož, komisija za proučevanje zgo- dovine ZK pri OK ZKS Ptuj. zdravniško dru- štvo Ptuj — Ormož in zgodovinsko društvo Ptuj. ' Jutri, prvega aprila se bodo slovesnosti pri- čele ob 10. uri, ko bo v sejni dvorani centra slavnostna seja delavskega sveta in vodstev družbeno-političnih organizacij centra. Ob tej priložnosti bo slavnostni govornik akademik profesor dr. Janez Milčinski. Na seji bo sprejet sklep o poimenovanju zdravstvenega centra Ptuj — Ormož po dr. Jožetu Potrču. Ob 12. uri bo v prostorih Ljudske in študijske knjižnice odprta razstava o dr. Jožetu Potrču, ob 14. uri pa bo v centru okrogla miza o osebnosti in delu dr. Jožeta Potrča, na kateri bodo sodelovali mnogi Potrčevi sodelavci, ugledni javni in družbeno-politični delavci. MG Štafeta mladosti na poti z Zelenega trga v Zadru je v so- boto, 26. marca krenila na pot le- tošnja štafeta mladosti, ki jo je pr- vi ponesel na pot 24-letni avtome- hanik Marin Matešič. Letošnja štafetna palica je delo akademske- ga kiparja Negovana Nemca iz Nove Gorice, simbolizira pa teme- lje revolucionarnega razvoja naše družbe, bratstvo in enotnost, ter odločno in jasno smer razvoja so- cialističnega samoupravljanja. Štafeta mladosti je prvi dan po- tovala po Istri in je prenočila v Pa- zinu. V Slovenijo bo prispela v to- rek, 10. maja, od mladih iz SR Hrvatske jo bodo pri Cabarju sprejeli mladi iz občine Ilirska Bi- strica. Potem bo štafeta mladosti nada- ljevala pot po Sloveniji. V nedeljo, 15. maja jo bodo rnladi iz Cirkovc nekaj po 9. uri prevzeli od mladih iz Rač. Pot bo nadaljevala skozi Lovrenc in Videm do Borla, od tu čez Ptujsko polje na Polenšak, kjer jo bodo nekaj pred 11. uro prevzeli mladi iz občine Ljutomer. Pot bo štafeta nadaljevala po ob- činah Pomurja in skozi Lenart v Slovenskih goricah, kjer jo bodo pri Gočovi, okoli 18.10 prevzeli mladi iz Trnovske vasi, odkoder bo nadaljevala pot čez Destrnik v Ptuj, kjer bo na Trgu MDB sve- čan sprejem — od 18,40 do 19,05. Tu se ji bodo pridružilps tudi lo- kalne štafete mladosti. Pot bo zvezno štafeto za tem vo- dila po Ptujskem polju do Formi- na, kjer jo bodo ob 19,30 prevzeli v varstvo mladi iz občine Ormož in jo ponesli v svoj občinski center, kjer bo po slovesnem sprejemu tudi prenočila. V ponedeljek zju- traj, 16. maja pa jo bodo ormoški mladinci ponesli proti meji SR Hrvaške, kjer jo bodo ob 7. uri predali mladim Hrvaške. OM, FF OB DNEVU INOVATORJEV Danes - posvetovanje v prostorih K K Ptuj — TOZD Kletarstvo Slovenske gorice bo danes. 31. marca tradicionalno px«vetovanje ob dnevu inovato- rjev v ptujski občini — 30. marcu. Na posvetovanju bodo udele- ženci pregledali inventivne do- sežke v letu 1982. zatem pa po- slušali predavanje o usmerjeni sistematični in organizirani in- ventivni dejavnosti. Ob koncu |x:)Svetovanja. letos je že šesto po vrsti, bo raziskovalna skupnost občine Ptuj med najboljše inova- torje podelila priznanja in na- grade. Prvo nagrado bo prejel Vlado Hanzl iz TOZD Aviooprema DO Agis. drugo Branko Fakin iz TOZD TVI Majšperk in tretjo Mirko Kotnik iz Elkom Hiko Olga Meglic Ptuj. Priznanja razisko- valne skupnosti pa bodo prejeli: Mirko Vogrinec iz Agisa-TOZD Avtooprema in Zvonko Petek iz Agisa-TOZD Avtooprema. Bru- no Hohnec iz TGA ter Hinko Dasko in Oto Fabjan. prav tako iz TGA. MG V ORMOŽU PRIPRAVLJAJO PROBLEMSKO KONFERENCO O KMETIJSTVU Organizacijske in vsebinske priprave na problemsko konferenco o kmetijstvu tečejo že od lanske jeseni. S kvaUteto priprav želijo odgovore na številna vprašanja, ki ta čas pestijo ormoško kmetijstvo. Ne gre za to, da bi samo ocenili stanje, temveč poglobljeno analizirali vzroke zaradi česar se kmetijstvo prepočasi razvija ob razmeroma velikih vlaganjih v kmetijstvo (melioracije). Največje breme ormoškega kmetijstva pa je razdrobljenost. Družbeni sektor ima skupno 5045 ha, zasebni pa 16167 ha. Zasebnih kmetijskih gospodarstev je 3610. Do 3 ha je 2000 kmetijskih gospodinjstev, nad 10 ha pa le 323 kmetij oziroma 8,9 odstotka v strukturi. V razvojnih dokumentih so Ormožani predvideli, da bo v letu 1983 i-ast kmetijske proizvodnje za 6,7 odstotka brez vinogradništva. Z njim pa bo rast le 2,4 odstotka. Letos namreč ne pričakujejo take rodnosti v vinogradništvu, saj je bila bera iz leta 1982 nadpovprečna. Konferenca naj bi dogovorila pristop v načrtnost bodoče proiz- vodnje, kmetijska proizvodnja mora postati sistem in se mora sistemsko reševati. V Ormožu namreč želijo preseči vsakoletne kampanje in ak- tivnosti, s katerimi »prepričujejo« aktivisti SZDL in drugi kmete: zdaj sejte sladkorno peso, zdaj to, zdaj ono in podobno. Z melioracijami v Sejanski dolini so pridobili 543 ha obdelovalnih površin. Prepričani so bili, da bodo s tem dosegli spremembo v strukturi same proizvodnje glede na novo kvaliteto zemljišč, vendar so sedaj prisotne težnje za starim načinom proizvodnje. Vehka družbena vla- ganja pa tega ne morejo dopustiti. Vse to kaže. da se kljub temu slabi družbeni vpliv. Ravno v teh nizkih predelih je plan setve sladkorne pese najslabši. ^ Konferenca mora dati tudi odgovor glede optimalnosti mehani- zacije zasebne kmetijske proizvodnje. Kot pravi Drago Zabavnik, predsednik OK SZDL Ormož, je 1155 traktorjev preveč ali drugače povedano en traktor na samo 10 ha površin obdelova ne zemlje nima kaj \ delati. Ob tem naj bi ugotovili katera vrsta težke mehanizacije naj bo v i zasebni lasti, katero težko mehanizacijo pa naj bi imele združene enote. ^ Le-te so se namreč v zadnjih letih povs,em osvobodile odgovornosti glede > težke mehanizacije. Zadružni stroji so bili prepuščeni kmetom-koope-; rantom. i K že naštetim obveznim konferenčnim odgovorom naj bi pndali Se^ odgovor na ustreznost notranje organizacije TOK Kooperacija. Dosegli naj bi tudi čim pristnejše sodelovanje kmetov pri odločanju tudi pn delitvi ustvarjenega dohodka. Znotraj TOK-a naj bi se uveljavili do- hodkovni odnosi; sedanje kreditne odnose naj bi zamenjali proizvodni odnosi. Aktivnosti v pripravah na konferenco so črpali iz razprav na občnih zborih zadružnikov, zborov občanov, ki so bili ob volitvah v krajevno samoupravo in kjer je bilo največ kmetijskih razprav, dalje tudi na izobraževanjih delegatov in prebivalstva ob predavanjih iz SLO in DS. Na teh,je bilo mnogo pobud za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Svoje sta opravili tudi dve seji sveta za kmetijstvo pri OK SZDL. Tako bodo skupaj s kmetijsko zemljiško skupnostjo, s TOK-om. odgo- vornimi na komiteju za gospodarstvo pripravili izhodišča za to pro- blemsko konferenco in jih dali v javno obravnavo, potrebno verifikacijo pa bo opravila konferenca, ki bo v mesecu aprilu. MG SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ O gospodarskih rezultatih Fizični in vrednostni kazalci gospodarjenja v- preteklem letu so zadovoljivi, je na seji zborov, ki je bila v četrtek, 24. marca, ugotovil predsednik izvr- šnega sveta Janko Bezjak. Vsi, ki so z dobrim delom kljub zaostrenemu gospodarskemu položaju dosegli rezultate nad pričakovanimi, zaslužijo priznanje. Tam, kjer rezultati niso ugodni ali celo pod pričakovanimi, pa bodo morali storiti vse, da bi stanje popravili. Zal pa podatki o gospodarjenju v prvih dveh mesecih tega leta niso tako ugodni, saj rast industrijske proizvodnje pada. K tej točki dnevnega reda so delegati imeli nekaj pripomb, največ pozornosti pa je vzbudila pripomba kmečke delegacije. Opozorili so, da meso potuje v sosednjo Hrvatsko, kjer kmetom ponujajo dosti višje cene kot veljajo na našem trgu. Poudarili so, da bi morali o teh problemih, z istimi se srečujejo tudi v ostalih občinah Podravja in Pomurja, spregovoriti delegati v zvezni skupščini. Ce bo prodaja še vnaprej tekla v tej smeri in pod takšnimi pogoji, se bomo lahko ,.obrisali pod nosom za meso". K temu bi dodali, da se že brišemo pod nosom za meso, za katerega prirejo smo vložili precejšnja družbena sredstva v zasebno pridelavo hrane. Delegati so sprejeli informacijo o gospodarskih gibanjih skupaj s stališči izvršnega sveta in pripombami iz razprave. Sprejete so bile tudi spremembe in dopolnitve resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja občine v tem letu, program dela zborov do konca leta, odlok o proračunu in o davkih občanov. Sprejet je bil tudi dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1983. Delegati so namenili precej razprave informaciji o oskrbi prebivalstva in položaju trgovine in družbenoekonomskemu položaju krajevnih skupno sti. Glede predloga odbora samoupravne delavske kontrole v TGA, da bi naj v tozdu Proizvodnja aluminija uvedli začasne ukrepe družbenega varstva po so menili, da naj imenovana delovna skupina skupaj s predstavniki delovne organizacije analizira stanje v kolektivu in ugotovi možnost uvedbe ukrepov. Delegati na skupnem zasedanju niso obravnavali poročil o delu upravnih organov zaradi obširnega dnevnega reda. To točko so preložili na sejo, ki bo v prihodnjem mesecu. N. Dobljekar 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 31. marec 1983 — TEDNIK KLUB SAMOUPRAVLJALCEV DOGOVOR ZA DELO V LETU 1983 Ptujski klub samoupravljavcev se je kot metoda in oblika dela občinskega sveta ZSS Ptuj v zadi^em obdobju polno uveljavil. Res pa je, da je glavno delo pbtekalo prek izvršilnega odbora kluba, zato tudi odločitev, da se skupščina sestane po poletnih mesecih, ker drugače širši krog samoupravljavcev ne bo poznal dela kluba. V Sloveniji dela trenutno 42 klubov, od teh je bilo nekaj v preteklem obdobju zelo aktivnih, pri nekaterih je delo šepalo, pri drugih je bilo dejavnosti preveč tako, da .so se celo »mešali<( v delo delavskih univerz. Precej je bilo dilem glede delokroga klubov in delavskih univerz, kje je meja med obema. Sedaj je tudi to vprašanje razčiščeno. Glavna metoda dela klubov so okrogle mize, ki so mesto izmenjav samoupravljavskjii izku.šenj. Ptujski klub samoupravljavcev bo v okviru programa za letos organiziral več okroglih miz, poudarek pa bo dal uveljavljanju organov delavskih kontrol, dalje delu komisij za medsebojna delovna razmerja, nagrajevanju po delu in rezultatih dela, svobodni menjavi dela in dislociranim enotam oziroma sestavljenim organizacijam dela. V klubu poudarjajo tudi potrebo, da se organizira seminar za nove čla^pe zveze sindikatov; slednji so namreč prepuščeni sami sebi. Poseben poudarek bo dan tudi obeležju dneva samoupravljavcev. V ta namen bo organizirana v ptujski Delti okrogla miza, na kateri bodo sodelovali tudi predsedniki delavskih svetov iz pobratenih občin. MG BO OSKRBA LETOS BOLJŠA? Trgovci pravijo, da ne bo. Upoštevajoč razpravo na zasedanju zborov občinske skupščine, kije bilo 24. marca, jim lahko verjamemo. Delegati so namreč obravnavali informacijo o položaju trgovine in oskrbe in imeli nanjo precej kritičnih pripomb, posebej še na usmeritve in stališča izvršnega sveta. Dejali so, da so deklarativna, čeprav so jih sprejeli. Izvršni svet na primer predlaga, da bi naj prodajalne v Ptuju še bolj specializirali, uredili osnovno oskrbo prebivalstva v Halozah in Slo- venskih goricah, zagotovili enakomerno oskrbo s kritičnim blagom, preprečevali odliv kupcev iz občine in pritegnili kupca od drugod, zagotovili sohdno postrežbo. Slednje bo še najlaže, so menili delegati, ostale usmeritve pa nimajo najboljših obetov v prihodnosti. Trgovci namreč ugotavljajo, da nimajo investicijskih sredstev, niti toliko ne, da bi lahko uredili prodajo v lokalih, ki so jih pripravljene zagotoviti krajevne skupnosti. Tudi specializacija prodajaln zahteva sredstva, medtem ko se z enakomernim razporejanjem kritičnih artiklov ukvarjajo zadnje leto dovolj intenzivno. Med kritične artikle sodi med drugim tudi meso. Tega priredimo na ptujskem območju dovolj, v mesnicah pa ga ni. Ni ga zato. ker ga rejci po občutno višjih cenah prodajajo na sosednjo hrvatsko območje. Tako je delegat kmečke delegacije opozoril, da imamo v prvem trimesečju kar 19 odstotni izpad v živinoreji, čeprav se stalež ne zmanjšuje. Podobno je s sadjem in zelenjavo. Kmetje morajo pridelati več teh pridelkov, piše v stališč-.h in usmeritvah, trgovci pa pravijo, da nam to nič ne pomaga, saj v občini nimamo primernih skladišč. Zato vozimo sadje in zelenjavo na 3rimer na Reko in potem — po znatno višjih cenah, nazaj v Ptuj. Ve se, cdo krije razlike v ceni. Delegati so menili, da so prizadevanja izvršnega sveta, da bi naj banke z ustreznimi krediti zagotavljale avansiranje blaga osnovne os- krbe, na mestu. Predlagali pa so, da bi naj bili ti krediti z ugodnejšo obrestno mero, ki sedaj znaša 30 odstotkov. Trgovina na primer že sedaj vsa razpoložljiva sredstva daje v ta namen. Glede sovlaganja v razvoj proizvodnje premoga, sladkorja in dru- gih proizvodov pa so delegati opozorili, da je zahtev po sovlaganjih iz dneva v dan več. Zato bi se morali v občini dogovoriti, kam bomo vlagali in se obenem odločiti, katerih proizvodov v naših trgovinah ne bomo prodajali, do denarja za sovlaganje v najrazličnejšo proizvodnjo ni dovolj. Najlaže bo uresničiti usmeritev o ustanovitvi konference potro- šnikov v občini in o povečanju aktivnosti potrošniških svetov v krajevnih skupnostih. Seveda pa je vprašanje, koliko lahko ti ob vseh ostalih težko uresničjivih pogojih za dobro oskrbo, vplivajo nanjo. |s[ Dobljekar Dodatno za sejo zbora združenega dela Zbor združenega dela skupščine občine Ptuj bo imel v skladu s svo- jimi pristojnostmi na 13. seji, ki bo 26. aprila popoldne, še dve dodatni točki dnevnega reda. Gre za obravnavo poročila o stanju v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo s celovito oceno samoupravnih odnosov, povezano tudi s problemi modernizacije proizvodnje aluminija. Poročilo in ocena bo pokazala ali bo potrebno o modernizaciji proizvodnje aluminija raz-, pravijati še na na'slednji seji. Na seji predsedstva SO Ptuj je bilo predla- gano, da naj bi o vsebini poročila o stanju v TGA razpravljal tudi družbenopolitični zbor in do ugotovitev v poročilu sprejel svoja stališča. Nadalje bo zbor združenega dela razpravljal še o prenehanju sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva omejitev plačevanja osebnih dohodkov nad višino izplačila za mesec marec lanskega leta v LIK Savinja temeljna organizacija Lesna industrija Ptuj, ker je bil začasni ukrep^ izrečen le za dobo enega leta. p j ANALIZA POSLOVNIH REZULTATOV Včeraj se je v Ormožu sestalo predsedstvo občinskega sveta ZS Slovenije. Razpravljalo pa je o poslovnih rezultatih OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ormož v letu 1982, povezano z informacijo o gospodarsko-političnih razmerah. Predsedstvo se je seznanilo tudi s poročilom družbenega pravobranilca samoupravljanja Ptuj — Ormož za leto 1982 za občino Ormož in poročilom o delu pravne službe pri občinskem svetu ZS Slovenije Ormož. Občinski svet oziroma njegovo predsedstvo pa je pričelo tudi z uresničevanjem sklepov ene izmed prejšnjih sej, da bo na vsaki seji razpravljalo o problematiki ene izmed ormoških TOZD. Tokrat je bila na vrsti TJK — TOZD Optyl. Razpravo na predsedstvu so zahtevali člani sindikata te temeljne organizacije. Mu ORMOŽ POPRAVEK V članku »Stanje se izboljšuje«, objavljenem v 12. številki Tednika na 2. strani je v nadnaslovu in v začetku članka nastala neljuba napaka. Pravilno je: V TOZD KOMUNALNI SERVISL Za napako se opravi- čujemo. - M. Ozmec V delavnici — delo je težko, potrebno je res delati Ivan Gerečnik — perspektiva ni rožnata foto: OM ČEVLJARSKA DELAVNICA IN KRPALNICA KIDRIČEVO 16 zaposlenih ustvarja dobre delovne rezultate Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo je bila ustanovljena že leta 1947. Vse do leta 1951 je delovala pod okriljem sindikata TGA, od prvega aprila 1951 pa do 19. 2. 1952 pa kot obrtne delavnice Kidričevo. Samostojna je od leta 1952, od prvega marca. Delavnica sodi v sklop malega gospodarstva — obrti. Ima 16 zaposlenih, od tega 11 moških in 5 žensk. Svoj čas je bilo število zaposlenih večje. Takrat so imeli tudi podružnico na Ptuju in skupno zaposlovali 25 delavcev; ptujska podružnica pa je kmalu prenehala z delom. Ivan Gerečnik, vodja delavnice (poslovodni organ) je povedal, da v delavnici izdelujejo največ zaščitna sredstva in usnjeno galanterijo. Delajo pa predvsem za potrebe TGA, Konus Ptuj, Jeklotehna Maribor, Tanin Maribor in Dravinjski dom. Razvoj delavnic pa je tesno povezan z naraščanjem potreb tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. Prvotno so delali samo za potrebe tovarne, pozneje tudi za ostale. Sedaj imajo prometa dovolj, zalog praktično ni, vse kar naredijo, tudi prodajo. O razširitvi ne morejo razmišljati, saj ni no- vih delavcev, pa tudi na priučitve ni računati. Včasih so bile obrtne delavnice velike, imele so skoraj 200 zaposlenih, zastopani pa so bili skoraj vsi storitveniki: čevljarji, mizarji, šivilje, krojači ... Pa je razvoj tudi te odnesel. Danes so čevljarji redki. Ivan Gerečnik se spon>inja, daje samo na Ptuju bilo 26 izučenih čevljarjev; danes jih je mnogo manj, pa še od teh je samo eden domačin. Mladim danes ne diši čevljarsko šilo, pa če- prav so se razmere v mnogočem spremenile. Vprašanje je, kako bo s čevljarji jutri. Ustreznih šol za izučitev ni, srednjeusmerjeno izobraže- vanje nima tega programa. V zadnjem času so svoj proizvodni program razširili na težko obutev, razširitev pa je tudi pri usnjeni galanteriji. V delavnici je 70 odstotkov kvalificiranih delavcev, 30 odstotkov pa je polkvalificiranih delavcev. Slednje sami priučujejo. V letu 1982 so zaposleni v delavnici dosegli 11.620 dinarjev povprečnega osebnega dohodka. Z doseženimi dohodki delavci niso najbolj zadovoljni; nor- mativi so postavljeni in če jih presežejo dobijo dodatni odstotek. Leto 1982 je bilo za delavce čevljarske de- lavnice in krpalnice Kidričevo uspešno. Na- redih so veliko več. kot v letu 1981. Ob za- ključnem računu 1982 pa so za poslovni sklad namenili 1,38 milijona dinarjev. Nekaj pa so v žeo dobili tudi delavci. Poslovni sklad iz leta v leto večajo, ker se istočasno tudi dražijo razni repromateriah. Le-te dobivajo iz Maribora prek Jeklotehne, dalje Dravinjskega doma, Usnjeteksa Ljub- ljana in Zagreba. Delavnica opravlja storitve tudi za občane. Teh je letno vehko. saj je delavnica edina na desni strani Drave, ki opravlja te storitve. Letno se nabere za 250 do 300 tisoč dinarjev dohodka iz teh storitev, skupaj z materialom. MG TOZD VZMETARNA V FORMINU Delajo predvsem za kmetijstvo v Agisovi TOZD Vzmetama v Forminu je zaposlenih 65 delav- cev, če pa prištejemo še tiste, ki v okviru delovne organizacije de- lajo za njih. jih je blizu 80. Proiz- vajajo vzmeti in vzmetne ele- mente, predvsem za kmetijsko mehanizacijo, delajo pa tudi spe- cialne vzmeti za strojno in elektrc industrijo. »Lani je bilo po eni strani težko, po drugi pa kar veselo delati,« pravi vodja TOZD Janez Pičerko. »Namreč, naš proizvodni pro- gram je le do polovice naprej do- ločen, zalo ga moramo sproti do- polnjevati, osvajati in pridobivati kupce. To je ena plat. Po drugi strani pa je t ikšen proizvodni program v Jugoslaviji močno razvit in je konkurenca na tržišču zelo močna. Pogoji za delo so bili težki predvsem glede tržišč, manj pa na srečo glede reprodukcij- skega materiala. Namreč, z ne- posrednimi stiki z dobavitelji vzmetnih materialov in vzmetnih žic smo ga dobivali tekoče in potrebi, tako glede količine kot kakovosti.« — Ste postavljene cilje dosegli? »Pri obsegu proizvodnje smo cilje dosegli. Glede na dvig teh- nične in operativne priprave dela, želeli smo namreč z inovacijami in tehnologijo bistveno spremeniti dosedanje postopke, pa vsega ni- smo uspeli doseči. Iz objektivnih vzrokov ali pa zato. ker smo bili na tržišču bolj zaradi prodaje kot pa zaradi o.svajanja proizvodnje.« — Je doseganje fizičnega ob- sega proizvodnje pomenilo tudi izpolnitev finančnega načrta? Se pokrivata? »V glavnem se pokrivata. Res pa je. da so porabljena sredstva rasla hitreje kot celotni prihodek, zato že nekaj časa pri osebnih dohodkih zaostajamo.« - Kaj si obetate od leta 1983? »Do maja imamo proizvodne zmogljivosti zasedene, morda celo prezasedene. Tako imamo 60 odstotkov letošnjega plana naro- čil zagotovljenih, za ostalo pa tr- žišča še i.ščemo, odpiramo in konkuriramo drugim proizvajal- cem enakih elementov kot jih mi izdelujemo. Osnovni program bo ostal nespremenjen, spreminjal se bo v več vloženem delu in manj porabljenem materialu, želimo pa doseči boljšo kakovost.« — Kako pa je z uvozom in iz- vozom? »Od uvoza smo odvisni zelo malo. Še pred letom smo tretjino mnlerialo%' uvažali, z vztrajnim delom in neposrednim sodelova- njem pa smo uspeli uvožene ma- teriale nadomestiti z domačimi. Izvažamo zelo malo, takšna je narava naše proizvodnje. Delno izvažamo v Avstrijo, poskusili pa smo tudi v Zvezni republiki Nemčiji, vendar nam še ni uspelo. Planiramo, da bi letos izvozili za 10 milijonov dinarjev. To bomo dosegli že v aprilu, saj so proizvodi sezonski, gre za elemente za kmetijsko mehanizacijo.« — Kdo so večji kupci vaših proizvodov? »Kupcev je vehko, največjih pravzaprav nimamo. Po količini gre največ za kmetijsko mehani- zacijo. Ostali bolj pomembni kot pa največji pa so Jugoturbina iz Karlovca, Litostroj iz Ljubljane, TPK Zagreb in FAZM A Beograd ter SIP Šempeter, Panonija Mur- ska Sobota in Agrovojvodina Novi Sad na področju kmetijske mehanizacije. Moram dodati, da smo na sodelovanje s temi uve- ljavljenimi in znanimi proizva- jalci zelo ponosni!« 1. kotar Motiv iz Agisove Vzmetame v Forminu (foto M. Ozmec) USPEŠNO V NOVI DELOVNI ČAS TUDI V BISTRIŠKI OBČINI Delovne in druge organizacije v občini jSlovenska Bistrica so da- nes, v četrtek 31. marca, že pre- koračile začetne težave ob pre- hodu na novi delovni čas. ki so ga »praktično<' občutile v ponedeljek 28. marca, ko so po sobotnem in nedeljskem vikendu delavci zopet prišli na svoja delovna mesta. Tokrat za spremembo od stare že trdno zakoreninjene prakse, kije veljala za šesto uro. sedaj uro ka- sneje. Posebnih težav prvega* dne pričetka delovnega časa v novih »pogojih« nibiloobčutiti. Povsod so delo pričeli ob napovedanem času. Tako so v gospodarstvu bi- striške občine skleniH pričeti z delom ob 7. uri. v upravnih orga- nih in inšpekcijskih službah pa s premakljivim delovnim časom med 7. in 8. uro. kar predstavlja drseči delovni čas za katerega se v bistriški občini še niso posebno navdušili. Med tistimi, ki se jim delovni dan pričenja ob 7. uri so tudi sodišče in skupne službe SlS-ov;družbenih in gospodarskih dejavnosti. Tudi učenci v osno- vnih šolah bodo pričeli s poukom uro kasneje. Zaradi odločitve večine delo- \nih in drugih organizacij so se tudi vzgojnovarslveni oddelki za Po dolgih desetletjih je tudi ta nad 100 let stara ura morala dopustiti, da soji premaknili kazalec za 1 uro naprej. najmlajše odločili svoj delovni čas prilagoditi tem premikom. O konkretnejšem delovnem času v trgovinah pa te dni še ni mogoče govoriti, saj je na tem področju še precej težav, kijih bo potrebno odpraviti, da bi se lahko podredili zahtevam večine zapo- slenih v občini. Da proizvodni proces tudi za- radi prevozov ne bo trpel, smo izvedeli pri prometni .sekciji v Slovenski Bistrici, kjer .so prav tako svoje vozne rede prilagodili novemu poletnemu času. S po- sebnim priklopnim avtobusom pa so poskrbeli za še uspešnejši pre- voz-delavcev iz raznih krajev ob- čine v občinsko središče, kot tudi v Maribor, kamor se dnevno vozi na delo več sto prebivalcev občine Slovenska Bistrica. Prve ugotovitve prehoda na pt)letni čas so tako dokaj ugodne in pričakovati je. da tudi v pri- hodnje na tem področju ne bo večjih zastojev ali težav. Vsako novost je pač potrebno nekaj časa spoznavati, da bi jo osvojili. Viktor Horvat O organiziranosti skupnih služb SIS Posebna delovna skupina je pripravila predlog organiziranosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Ptuj. Predvi- deno je bilo. da bi naj o tem predlogu razpravljali zbori skupščine občine Ptuj na seji. ki bo koncem aprila. Tako izvršni svet kot predsedstvo skupščine občine Ptuj sta ocenila, daje gradivo sicer dobro pripravljeno, vendar preveč enostransko, zato bi ga Dilo treba donolniti z vrsto podatkov, zlasti pa dodati razčlembo samoupravnega dela delovanja skupnih služb. Zaradi tega je predsed- stvo SO Ptjjj sklenilo, da se ta točka dnevnega reda uvrsti na sejo zborov SO Ptuj. ki Dodo koncem maja. do takrat naje treba gradivo temeljito dopolnili in ga pripraviti tako. da bo za delegate kar najbolj pregledno. F TEDNIK — 31. marec 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Začetki mladinskega prostovoljnega dela segajo v čas NOB OB 1. APRILU, DNEVU MDB Mladinsko proslovoljno delo se je v Jugoslaviji pričelo že leta 1941, ko so mladi že pred pozivom komu- nistične partije k oboroženemu bo- ju proti okupatorju organizirali akcije zbiranja orožja, ki ga je pustila stara jugoslovanska vojska. Orožje, ki so ga shranjevali v posebnih skladiščih, so uporabili, ko se je pričela vojaSka vstaja proti okupatorju. Pod vodstvom komunistične partije Jugoslavije in SKOJ-a so bi- le izvedene različne akcije, katerih namen je bil škodovati sovražniku. lf>. avgusta 1941 je glavni šiab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije s posebnim ukazom opozoril jugoslovanske ro- doljube na potrebo po organizirani oskrbi borcev pred bližajočo se zi- mo. Največja delovna akcija mladine med NOB je bila leta 1942. ko je v trimesečni akciji žetve v SANICKI DOLINI sodelovalo prek 8000 mladincev in mladink. V tem času je bila ustanovljena tudi prva udar- na poljedelska brigada. Med akcijo je bilo zbranih 150 vagonov žita, prav toliko pa tudi zelenjave in sad- ja. V Sloveniji je bilo leta 1943 organizirano tekmovanje v zbira- nju zdravilnih rastlin, mladi pa so ogromno delovnih dni porabili tudi za šivanje, pranje in obdelovanje polj tistih domačij, na katerih ni bi- lo življenja ali pa so bili domači v partizanih. Osvoboditev in litov poziv ,,Dokler traja obnova — ni počit- ka!" sta jasno nakazala aktivnost mladine v osvobojeni, a porušeni domovini. 7x 24. aprila 1945 so prve briga- de prispele na gradbišče proge Br- čko—Banoviči, saj so do 1. maja morale pripraviti gradbišče za devetdeset kilometrov dolgo progo, ki bi jo naj končali do 29. novem- bra. Začela se je velika delovna bit- ka, ki seje končala z zmago mladi- ne — prvi vlak je po progi zapeljal kar dvaindvajset dni pred rokom in sicer?, novembra 1946. Več dela je bilo potrebno za mladinsko železni- ško progo Samac—Sarajevo, na kateri so z deli pričeli 1. aprila, prva vlakovna kompozicija pa je po njej zapeljala 17. novembra 1947. Mladina je zgradila še štiri- najst železniških prog (Doboj— Banjaluka, Foča—Kopača, Preser- jc—Borovnica . . .) V Sloveniji je bila ena od prvih akcij obnova proge Otovec— Bubnjarci v Beli krajini. Vzporedno z izgradnjo železnic so se jugoslovanski mladinci in mladinke lotili obnove cestnih povezav oziroma izgradnje novih. Največja naloga s tega področja je bila izgradnja ceste bratstva in enotnosti od Ljubljane do Gevgeli- je. Uradni začetek gradnje avtoce- ste med Zagrebom in Beogradom je bil 1. aoril 1948, cesta pa je bila ZL-raicna Icla 1950 (od Beofirada do Gevgelije leta I%3). Industrijski prvenec dela mladih je bila izgradnja tovarne strojev Ivo Lola Ri barja v bližini Beograda, ki se je pričela aprila 1947. V to V Brkinskem jaika 1979 obdobje segajo tudi začetki izgrad- nje kamniškega Titana, ceste Ce- lje—Šempeter, leta 1946 seje priče- la tudi regulacija spodnjega toka Pesnice. Leta 1947 so pričeli nastajati prvi obrisi Nove Gorice, naslednje leto je pričd rasti Novi Beograd. Mladinci in mladinke so sodelovali pri nastajanju univerzi- tetnih objektov in študentskih do- mov v Ljubljani. Sarajevu, Zagre- bu in Skopju. Leta 1952 so pričeli gradili cestno povezavo med Mariborom in Trstom, — to je bila tudi najpomembnejša delovna akcija jugoslovanske mladine v tem letu. Mladinske delovne brigade so pomagale po katastrofalnih potre- sih v Skopju. Banjaluki in Posoč-. ju . . . Leta 1%7 je bila organizirana akcija posebnega tipa, t. i. ZELE- NI PAS DERDAPA, ki je v času triletnega delovanja v okviru izgradnje hidroelektrarne Derdap uvedla posebno obliko mladinske- ga podjetja posebnega družbenega pomena. y obdobju od prvih delovnih akcij, organiziranih še med narodnoosvobodilnim bojem, pa do danes, so mladinske delovne akcije seveda doživele več spre- memb, kljub vsemu pa se neka ,4rdeča nit" ohranja. Ostaja legen- da o prvih akcijah, rojevajo pa se nove oblike akcij, nove oblike mladinskega prostovoljnega dela. In če k z\'eznim in republiškim MDA, na katerih bodo sirom Jugoslavije sodelovali številni mladi, prištejemo' še udeležence lokalnih MDA, ugotovimo, da bo letošnje poletje v brigadirskih uniformah delalo okrog tri milijone mladih Jugoslovanov. Številka, ki dokazuje in potrjuje pripravljenost mladine, da gradi domovino, v ka- teri živi, se izobražuje in dela. 1. Hunjet AKTIVNOSTI iN PRUAVUANJE ŽENSK ZA VOJAŠKO USPOSABLJANJE V JLA Poskusno služenje vojaškega roka za ženske Na komisiji za SLO in DSZ, ki deluje pri republiški konferenci ZSMS so, 25. februarja letos razpravljali o poskusnem služenju vojaškega roka za ženske, kjer so kritično spregovorili o nekaterih še nedodelanih vprašanjih statusa prostovoljk. Tudi komisija za SLO in DSZ, ki deluje pri OK ZSMS Ptuj se je v prejšnjem tednu sestala in raz- pravljala o tem, ali je v ptujski ob- čini dovolj mladink prostovoljk, ki bi same želele služiti vojaški rok. Zvone Zinreich je precteednik te komisije in ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi s služenjem vojaškega roka za žen- ske. Kdaj bi se pričele usposabljati prve kandidatke? ,,Pr\e kandidatke se bi pričele usposabljati že v tem letu, seveda je to usposabljanje na prostovoljni bazi. Torej dekleta, ki se bodo prostovoljno odločile za služenje vojaškega roka. se bodo lahko vključile v vse rodove in službe v JI A (razen ok lopni h enot) za dolžnosti vojakov in nižjih oficir- jev v trajanju 2 meseca in 22 dni in v šolah za rezervne vojaške oficirje v trajanju 6 mesecev, od tega v šo- lah 2 meseca in 22 dni, ostali čas pa na stažiranju v enotah JLA. Po končanem šolanju imajo veliko možnosti, to velja za dekleta, ki se bodo usposabljala šest mesecev, da nadaljujejo študij na vojaški aka- demiji." Kako pa potekajo aktivnosti v ptujski občini? ,,Tudi na.ša komisija se je sestala in razpravljala o tem. Kot kan- didatko za rezervne vojaške oficir- je, torej na šest-mesečno uspo- sabljanje smo predlagali Jano Hvaleč, ki je bila že večkrat na po- dobnih usposabljanjih kot prosto- voljka. Ostale kandidatke pa bo- mo poskušali še čim prej najti, kajti vsako krto se sprejme v vrsie teritorialne obrambe precej pro- stovolik.^v zadnjih dveh letih pase usposabljajo v Pekrah in na Pokljuki." , Koliko prostovoljk pa bi iz vsa- ke občine morali evidentirati? „Na republiški konferenci smo se dogovorili, da bi vsaka občina evidentirala,vsaj dve kandidatki. In sicer za usposabljanje rezervnih vojaških oficirjev eno kandidatko in za služenje vojaškega roka vsaj eno kandidatko." Koliko se bo izobraževalo v eni skupini kandidatk? ,.V Sloveniji 54 kandidatk v letu 1983. v letu 1984 in 1985 pa trikrat več. V letu 1985 bo opravljena analiza po končanih usposablja- njih, tedaj bo verjetno izšel tudi predlog, da se služenje vojaškega roka za ženske tudi uzakoni." Kdo se lahko priglasi na vojaško usposabljanje? ,.Na prostovoljni vojaški pouk se lahko priglasijo ženske, ki niso mlajše od 19 let in ne starejše od 27 krt starosti. Na pouk se ne kli- čejo nosečnice in ženske, ki imajo otroka, mlajšega od 7 let starosti." Torej dekleta, ki vas zanima to področje, /glasite se na oddelku za ljudsko obrambo občine Ptuj, Srbski irg 1. soba št. 2 ali 4, kjer boste dobile podrobnješe informa- cije. J. H. Dekleta in fantje pri čiščenju orožja na usposabljanja za trritori]rilw> nhramho. Prvi praznik krajevne skupnosti Jože Potrč v mestni krajevni skupnosti Jože Potrč v Ptuju že potekajo špx>r(ne prireditve v pola- stitev prvega krajevnega praznika. Pred neda- vnim je namreč skupščina .sprejela sklep o uvedbi praznika in sicer so si izbrali 4. april, rojstni dan doktorja Jožeta Potrča. Mladi iz krajevnih skupnosti Majšperk. Destrnik. Boris ZiherI in Jože Potrč se bodo pomerili v malem nogometu, odbojki, košarki in streljanju. Osrednji del prireditev pa bodo izvedli to soboto in nedeljo. Tako bodo v soboto v ga- silskem domu v Ptuju odprii razstavo likovnih del F.rvina Kralja, začetek je naf>ovedan za 8. uro. Udeležili seje bodo tudi rezervni starešine in borci, ki bodo nato v pohodu krenili do rojstne hiše dr. Jožeta Potrča na Destrniku. Pot bodolga približno šest kilometrov, pred rojstno hišo pa bodo učenci OS Bratje Reš izvedli krajši kulturni program. Svečana proslava praznika pa bo v nedeljo dopoldan v ptujskem gasilskem domu. pričela pa se bo ob 10. uri. Po otvoritvi in poročilu o opravljenem pohodu bo gostom in krajanom govoril predsednik skupščine krajevne sku- pnosti Franc Klemenčič. Za tem bodo podelili priznanja krajevne skupnosti in letošnja pri- znanja OF. delegacije pa bodo ponesle vence k spominskim obeležjem iz NOB. V drugem delu prireditve bodo nastopili učenci OŠ Tone Znidarič. cicibani, folklorna skupina Bolnice dr. Jože Potrč in ansambel vojašnice Dušan Kveder. Prireditve bodo sklenih s tovariškim srečanjem 1 koiari PREDSEDSTVO OK mL PTUJ 1 Večja vloga DPG v krajevni skupnostij »Socialistična zveza je koordinator politike, samouprave in dela delegacij v krajevni sku- pnosti« je bilo med drugim poudarjeno v raz- pravi na seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj. ki je v sredo. 23. marca razpravljalo o družbeno ekonomskem polož.aju krajevnih skupnosti. To je bilo poudarjeno zlasti zaradi tega. ker vse prevečkrat govorimo, daje od dela tajnika odvisno tudi delovanje krajevne sa- mouprave in delegatskega sistema v krajevni skupnosti. Žal je v praksi ponekod res tako. vendar ne smemo uveljavljali prakse, da bo tajnik krajevne skupnosti opravljal naloge namesto družbenopolitičnih organizacij, k; morajo biti stvarni spodbujevalec vse akti- vnosti v krajevni skupnosti, koordinirane v SZDL kot frontni organizaciji. v razpravi so tudi opozorili na dejstvo, da bo omejevanje porabe, tako splošne kot skupne, močno prizadelo tudi krajevne skupnosti, kar se bo odražalo pri njihovem delu in razpolo- ženju občanov, saj ne bo moč zuidovoljevali vsem potrebam, večjih obremenitev s .samo- prispevkom .pa tudi ne bo moč uveljavljati. Zato bo dek) DPG v KS toliko odgovornejše in tudi težje. Predsedstvo OK SZDL je razpravljalo tudi o stališčih sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi o izvajanju zakonov s področja kmetijstva in jih z manjšimi dopol- nitvami tudi sprejelo s sklepom, da ta stališča predložijo delegatom zborov SO Ptuj in dele- gaciji za zbor občin skupščine SRS. Na seji so obravnavali tudi izvajanje pro grama praznovanj« OF. povezanega s poho- dom »Popoteh revolucije«, ki bo letos v soboto, 23. aprila v Mostje. kjer bo na slovesnosti tudi svečana zaobljuba mladih vojakov. V zvezi s programom proslave je predsedstvo sprejelo tudi konkretna stališča, zlasti glede organiza- cije samega pohoda in ureditve prireditv enega prostora. FF OBČINSKO IN REGUSKO KVIZ TEKMOVANJE Tito, revolucija, mir Tudi letos se bo odvijal vsakoletni, že tradicionalni kviz Tito, revolucija, mir. ki bi) tokrat. 2. aprila v osnovni šoli Olga Meglic v Ptuju. Za občinsko tekmovanje seje prijavilo 23 ekip iz krajevnih skup.iosti, srednjih šol. združenega dela in osnovnih šol. Občinsko kviz tekmovanje organizira komisija za SLO in DSZ v sodelovanju z OK ZSMS Ptuj. Vprašanja bodo testna, v finalu pa se bodo med seboj pomerile tn najbtiljše ekipe. Irijc najboljši posamezniki pa se bodo udeležili regij- skega tekmovanja, ki bo 27. aprila. Organizator tega tekmovanja je letos OK ZSMS Ptuj. predvidoma pa naj bi št odvijalo prav tako v OS Olga Meglic. Za kulturni program bodo poskrbeli učenci osnovnih šol: Olga Meglic. Tone Znidarič in I rane Osojnik, s katerimi pa hkrati poteka tudi dogovor za stHlelovanje na regijskem tekmovanju. Vsem že prijavljenim ekipam želimo čim več sreče na tekmovanju in merjenju znanja, ekipi, ki jo bodo sestavljali trije najboljši posame- zniki pa čim več tekmovalne sreče.' J. H. Pohod po poteh AVNOJA Iradicionalni pohod po poteh AVNOJA bo letos od 2. do 16.junija. PohtKlniki bodt> šli na pot iz Jajca. Pohoda se bosta udeležila tudi dva pohodnika iz ptujske občine. V štab pohoda je iz Ptuja predlagan Zvone Zinreich. opravljal bi naj naloge komandirja čete ali naloge komisarja. Žal še ni evidentiran drugi kandidat, izbrah ga bodo na prvi seji pred- sedstva občinske konference SMS Ptuj. JH AKCUSKI PROGRAM SZDL Vsebina organiziranosti hišne samouprave Pred krajevnimi organizacijami SZDL je p^imembna naloga, ki i/haja iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu in stali.šč predsedstva RK SZDL Slovenije o temeljih samoupravne organiziranosti hišne samouprave. O tem jc na predzadnji seji razpravljalo predsedstvo ob- činske konference SZDL Ptuj skupaj s predstavniki samoupravne sta- novanjske skupnosti občine Ptuj in sprejelo ustrezni akcijski program, ki zajema d\c podri>čji nalog. ' ORGAMZIRANJK SKUPNOSTI STANOVALCEV \ vsaki krajevni skupnosti bo naloga SZDL. da kot frontna orga- nizacija skupaj s samoupravnimi organi in z ostalimi družbenopolitič- nimi organizacijami določi število skupnosti stanovalcev v krajevni skupnosti in na podlagi tega pripravi razpored sklica zborov stanovalcev po hišnih svetih ali so.seskah (velja za območja zasebnih stanovanjskih hiš) /a vsako bodočo skupnost stanovalcev posebej. Povezano s tem je treba začeti s kadrovskimi postopki, t. j. evi- dcniiranjen občanov /a nosilce funkcij v hišni .samoupravi in za delegate za svet stanovalcev, ki bo deloval pri skupščini KSin poverjenika SZDL. Po potrebi pa je treba sklicati sedanje predsednike hišnih svetov in se z njimi dogovoriti glede izpeljave nalog pri ustanavljanju zborov stano- valcev. Pri tem mora aktivno sodelovati tudi samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj. ki opravi tudi vsa tehnična opravila za sklic zborov stanovalcev in finančni plan skupnosti stanovalcev. 0RC;ANIZ1RAN,IF SVFTOV stanovalcev PRI SKUPŠČINI KS Po določilih zakona o stanovanjskem gospodarstvu se mora pri skupščini krajevne skupnosti obhkovati svet stanovalcev KS. Za ure- sničitev tc naloge bo potrebno v statutarnem sklepu podrobneje opre- deliti organiziranost in naloge svetov stanovalcev pri skupščini krajevne skupnosti. Osnutek statutarnega sklepa bo sicer pripravila samoupravna stanovanjska skupnost, v krajevnih skupnostih pa bo treba izpeljati postopek, ki je določen za sprejem slalularnega sklepa. Ob tem velja pripomniti, da so krajevne skupnosti, zlasti liste zobmočja mesta Ptuj, od sprejema statuta dalje sprejele že vrsto statutarnih sklepov, zato bo nujno začeti s pripravo novih besedil statuta KS. V skladu z določili, ki bodo zapisan a v sprejetem statutarnem sklepu bo potem v vsaki krajevni skupnosti treba opraviti konstituiranje sveta stanovalcev krajevne skupnosti. p W^ OBČINSKI KOMfTE ZKS PTUJ KDO JE KRIV? Kumiic (ibCinskc konlcrcnce ZKS Ptuj jc že leta 1979 obravnaval družbe- nopoiuičnc in ekonomske razmere v TCiA Kidričevi) in ugotovil, da prihaja do idejnih in akcijskih razkorakov med komunisti. To seje pokazalo v zaostrovanju odnosoN med posameznimi temeljnimi organizacijami ter med temeljnimi orga- nizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb. Kljub sprejetim stali.^čem in pobudam za izbgovorje. da bodo pregledali samoupravne akte in jih po potrebi uskladili s pozitivno zakonodajo, »ipravili idejnopolitično diferenciacijo med komuntsti, organizirali seminar o samoupravljanju v združenem delu in o moralnem liku komunista Povezano s tem bi naj reševali vse nakopičene težave in s polno angažirant>stj<) vseh komunistov presegli tozdovsko zapiranje in zagovarjanje ozkih interesov. Pripravljenost akcijo je bilo čutili na ustanovnem sestanku stalne akcijske konlerencc. vendar to ni novost. Velikokrat so se komunisti v TGA že dogovorili za skupno akcijo, pa je na koncu nLso izpeljali. Bo tokrat drugače? N. Dobliekar 4 - iz naSih krajevnih skupnosti 31. marec 1983 — TEDNIK Še o okrogli mizi na Rogoznici Tako imenovane okrogle mize postajajo vse popularnejša oblika celovite obravnave določenega področja oziroma problematike. Pridno se jih poslužujemo tudi v rcizjasnjevanju še nekaterih — doslej nepoznanih specifičnosti minulega narodnoosvobodilnega boja, njegovih udeležencev in dogodkov, ki so značilni za posamezne kraje in ljudi, ki so to zgodovino ustvarjali. V domu Slovenskogoriške čete na Rogoznici so na nedavni okrogli mizi o Jožetu Lacku in dogodkih — povezanih s Slovenskogoriško Lackovo četo, dodatno pojasnili nekatere značilnosti tega -i najtežjega obdobja v zgodovini majhnega slovenskega naroda, zlasti še sloven- skogoriškega kmeta in takratnega močno nemčurskega Ptuja. Pričevanja udeležencev okrogle mize bodo pomembna dopolnitev k že zbranim dokumentom o razumevanju tega obdobja in vsega kar ga je v taki ali drugačni obliki spremljalo. tekst in foto: MS Udeležencem okroele mize so se uvodoma predstavili Člani mladinskega pevskega zbora OS Franc Osojnik in šolski zabavni orkester pod vod- stvom Ladislava Pulka. Udeleženci okrogle mize v domu Slovenskogoriške čete na Rogoznici. Med razpravljale! oziroma neposrednimi pričevalci o obrav- navanem obdobju je bil tudi Zvonko Sagadin. Okroglo mizo je vodila prof. Ljubica Šuligojeva, predsednica komisije OK ZKS Ptuj za prouče- vanje zgodovine ZK. TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE EJNOPOLmCNIH VPRAŠANJIH NA PODROČJU USMERJENEGA EEOBRAŽEVANJA W O NALOGAH KOMUNISTOV PRI NADAUNJEM URESNIČEVANJU SAMOUPRAVNE PREOBRAZBE VZGOJE M IZOBRAŽEVANJA ^ Poudarek je na povezanosti izobraževanja in dela Problemska konferenca naj bi dala oceno o: Kako se uresničuje usmeritev kongresov zk in sprejetih dogovorov pri reformi vzgoje in izobra- ževanja v usmerjenem izobraževanju? Koliko so komunisti usposobljeni in pripra- vljeni uresničevati zasnove usmerjenega izobra- ževanja v okoljih, kjer žive in delajo? Ocena naj ne bi ugotavljala razmere samo med komunisti v vzgoji in izobraževanju, temveč bi predvsem osvetlila, kako komunisti v organiza- cijah združenega dela uresničujejo sprejeta stali- 5ča na tem področju. l*odlaga za razpravljanje so leze z naslovom Nekatera idejnopolitična vprašanja na področju usmerjenega izobraževanja in naloge komuni- stov, objavljene 11. marca v Komunistu. Raz- prava v občini bi morala biti zaključena do 4. aprila. Posebna delovna skupina bo pripombe zbrala in na podlagi njih skušala dokončno izo- blikovati teze. Vsepovsod ugotavljamo, da ob uresničevanju zasnov usmerjenega izobraževanja zadevamo ob slabosti, napake in nasprotovanja pa tudi na ta- ke poti reševanja težav, ki ne ustrezajo našemu demokratičnemu sistemu. Ocene o vseh teh vpra- šanjih pa je potrebno poenotiti in ugotoviti tudi to, kako vplivajo na preobrazbo vzgoje in izo- braževanja in na razvoj usmerjenega izobraževa- nja zmanjšane gmotne možnosti. Kako glede na celotno politiko gospodarske ustalitve zagotovi- ti, da bo usmerjeno izobraževanje vendarle dobi- lo najpotrebnej.še, da bo imelo v resnici predno- stni položaj in take možnosti, karšne so nujne za izpeljavo temeljnih ciljev preobrazbe. Na razpravah bi pozornost namenili predvsem trem vsebinskim vprašanjem: RAZUMEVANJE naCela izobraŽevanja za delo, URESNIČEVANJU DRUZBENO-GOSPO- DARSKIH ODNOSOV SVOBODNE me- NJAVE DELA IN SAMOUPRAVNEMU NA- ČRTOVANJU KADROVSKOIZOBRAZE- VAI NIH POTREB. Zadnje poglavje v tezah pa je namenjeno predvsem idejnopolitični oceni delovanja komu- nistov v usmerjenem izobraževanju. Zelo samo- kritično jc podana misel, ki je žal tudi resnična: ,,Zaradi številnih organov institucij in akcij ima- mo sicer občutek, da smo dobro organizirani, ker pa je v našem delu še vse preveč formalizma in forumskega dela, smo v bistvu neorganizirani in akcijsko slabo učinkoviti. Komunisti se prehi- tro zadovoljimo že s tem, da se za akcijo dogo- vorimo, njeno nadaljnje uresničevanje pa nas ne zanima več." Prvo izmed ključnih zadev (kar nas opozarja- jo teze) je še vedno obnavljanje vprašanja, kaj pomeni IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN IZ DELA in kritika tega načela v izpeljavi ,,izobra- ževanje za izobraževanje". V tem prvem vsebin- skem sklopu naj bi se osredotočili predvsem na misel o potrebnosti preobrazbe vzgoje in izobra- ževanja. To preobrazbo zahtevajo hitrejši tehno- loški razvoj, okrepljen družbenogospodarski položaj in politične in idejne moči delavskega razreda kot temeljnega nosilca preobrazbe druž- benogospodarskih odnosov. In ne nazadnje: ter- ja jo tudi nuja po odpravljanju zgodovinske odtujenosti vzgoje in izobraževanja od material- ne proizvodnje in njeno vključevanje v celoten sistem združenega dela. Iz načela izobraževanja za delo pa rastejo nove vsebine in načini izobra- ževanja. r cdalje očitnejša postaja tudi resnica, da smo se v dosedanjem uresničevanju reforme ukvarjali predvsem z načrtovanjem izobraževanja za pri- dobitev izobrazbe s šolo, zanemarjali pa smo programe, ki povezujejo svet dela — se pravi programe izpopolnjevanja z delom. Kritične besede so namenjene tudi prepočasne- mu spreminjanju družbenogospodarskih odno- sov v šolstvu, saj so številni zastoji, ki se kažejo pri i/pcljavah temeljnih izhodišč preobrazbe tudi posledica prepočasnega uresničevanja svobodne menjave dela v vzgoji in izobraževanju. Posledi- ce tega so že očitne: enostransko pojmovanje programov, zasnovano na proračunsko državni logiki, težave pri programskem razvijanju usmerjenega izobraževanja, oteženo sporazume- vanje med izvajalci in uporabniki. Komunisti v šolstvu so opozorili, da preobrazbe šolstva ne uresničujemo v celoti predvsem zaradi opazne odsotnosti nešolske sfere, ki pa je pomemben dejavnik preobrazbe. V razpravah bi skušali osvetliti oz. dogovoriti se o tem, kako glede na razvojne potrebe in možnosti trdneje in z večjo odgovornostjo vpeti združeno delo v učinkovit in kakovosten razvoj usmerjenega izobraževa- nja. Predvsem pa se bomo morali dogovoriti tu- di o tem, kako emancipirati družbene dejavnosti kot uporabnika vzgojno-izobraževalnih storitev, saj imamo ravno v tej sferi združenega dela naj- večje težave. Oceniti bomo morali tudi raven teoretične kul- ture v vrstah prosvetnih delavcev, zlasti z vidika njihovega permancntnega-teoretičnega usposo- bljanja. Znova bi se morali načrtneje ukvarjati s kadrovanjem /a učilciiski poklic in pri tem od šole do šole oceniti, kako je bilo v preteklosti za- stavljeno politično delo za pripravo in sprejema- nje delavcev v vzgoji in izobraževanju v zvezo komunistov. Javne razprave na ravni občine Ptuj bodo 4. in 5. aprila ob 15. uri v Srednješol- skem centru Ptuj. Slava Sare, članica P OK ZKS Ptuj odgovorna za delo komunistov v vzgoji in izobraževanju kulturi in znanosti. SOLIDARNOST IN DANAŠNJI ČAS Solidarnost in današnji čas — je )ravzaprav osrednja tema vsako- etne skupščine občinske organi- zacije Rdečega križa, o tem pa je v soboto, 26. marca, govoril tudi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov v Ptuju Edvard Kup)čič, ki je v imenu občinske skupščine in družbenopohtičnih organizacij pozdravil delegate iz krajevnih organizacij, ki so se zbrali v prostorih gasilskega doma. Prisrčen kulturni program pa so jim pripravili mladi člani RK iz osnovne šole Olga Meglic. V letu 1982 je bilo vključenih v 00 RK Ptuj 32 krajevnih orga- Edvard Kupčič govori delegatom na skupščini o solidarnosti in današnjem času. V ospredju predsedstvo skupščine. nizacij s skupno 7233 člani in 30 krvodajalskih aktivov, v osnovnih šolah je bilo 7640 mladih članov, v srednjih pa 2417 mladine Rdeče- ga križa. To je nekaj osnovnih podatkov, ki pričajo o razvejano- sti te množične soUdamostne or- ganizacije, ki ima tudi v današ- njem času vse večji pomen v raz- vijanju vseh oblik prostovoljnega dela ter v usposabljanju in izo- braževanju delovnih ljudi in ob- čanov za izvajanje nalog na pod- ročju zdravstva, socialnega var- stva, ljudske obrambe in družbe- ne samozaščite ter vseh drugih oblik solidarnostnega delovanja in medsebojne pomoči. Na sobotni skupščini so dele- gati potrdili poročilo o delu v preteklem letu, sprejeli pa tudi program dela za leto 1983. »Ze velikokrat smo govorili, da je bogastvo dejavnosti v prosto- voljnem delu aktivistov Rdečega križa in njegovih članov, zato bomo morali prostovoljno delo tudi v bodoče še bolj razvijati. Tem skromnim, a duhovno bo- gatim ljudem, ki uživajo v delu in znajo živeti ustvarjalno gre pre- cejšnja zasluga za naš dosežen razvoj.« je' bila zaključna misel Marije Gnilškove — sekretarke OO RK na sobotni skupščini. SKUPŠČINA DRUŠTVA DIABETIKOV PTUJ i Za dosledno organizacijo diabetične službe Prejšnjo soboto je za.sedala skupščina društva diabetikov Ptuj. ki združuje 877 članov iz različnih slovenskih krajev in tudi sosednje Hrvatske; največ članov pa je iz piujske in ormoške občine. Kljub temu je še članov premalo, saj je po podatkih odkritih že čez 2000 diabetikov v ptujski in ormoški občini. Leta 1974 je bilo 371 diabetikov, samo v letu 1982 paje bilo na novo odkritih 224 diabetikov, od prvega januarja 1983 do 12. marca pa že 53 novih. Diabelološka ambulanta pokriva teritorij, ki ima okrog 86 tisoč prebivalcev; ima pa samo enega diabetologa. pa še ta dela samo v ambulanti. Slovenski normativ je en diabetolog na 50 tisoč prebivalcev. Društvo diabetikov je bilo ustanovljeno v letu 1973. pomeni, da bo letos praznovalo 10. letnico obstoja. Prodor sladkorne bolezni pa terja, da se društvena dejavnost še razširi. Zato je sklep skupščine da se poveča članstvo. Vsak član mora v društvo vključiti še enega sladkornega bolnika. TLsti, ki so že člani ugotavljajo, da se večina sramuje svoje »bolezni«, nekateri pa jo celo skrivajo in se boje. da bi bili odkriti, čeprav nobenemu na čelu ne piše, daje sladkorni bolnik. Društvo po svojih močeh prispeva, daje sladkorni bolnik zmožen še naprej v redu opravljati delo. da se bolje počuti. Z zdravstveno vzgojo, različnimi predavanji pa mu omogoča, da svoje tegobe lažje prenaša, čeprav se te bolezni ne more rešiti. Skupščinaje večkrat poudarila nesebično skrb diabaetologa dr. Lidije Tropove. ki v skladu s svojimi možnostmi in pogoji dela. ki so kritični, poizkuša pomagali. kar.se pomagati le da. Zalo ptujski in drugi sladkorni bolniki, člani društva odločno terjajo, da se uspešno rešijo sedanja razhajanja med ptujsko bolnišnico, zdrav- stvenim centrom, občinsko zdravstveno skupnostjo in društvom. V Ptuju namreč moramo uresničiti sklep odbora za diabetes pri kliničnem centru v Ljubljani in temu ustrezno organizirati diabetološko službo. Društvo je že večkrat skušali z odgovornimi reševali ta problem, vendar niso uspeli. Morda bi odgo\or slišali že na .skupščini, vendar razen predstavnika občinskega sveta ZSS v Ptuju, drugih ni bilo. Na stibotni skupščini so člani razrešili tudi dosedanji upravni in nadzorni odbi)r društva ter izvolili nove organe. Dop/idje ptujske^ia uradu, sedaj pa ..krasi" ohiestni jarek. I pajmo, du ne ho poteklo stoletje do takrat, ko ga bodo postavili na/aj na ustre/no mesto. Tudi lo je eden od doka/ov o mačehovskem odnosu do naše kulture. (Posnetek, 16. marca 1983) Maks Menoni IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Vedutno sliKarsivo je f)očasi izgubljalo svoj pomen, ko seje po letu 1870 začela uveljavljati foto- grafija. Dokumentarnost, ki je bistvena prvina vedutnega slikar- stva, je v krajinarstvu ostajala vse bolj v ozadju. Slikarji so se posvečali drugim, zgolj Ukovnim vprašanjem in podrobno opisova- nje stvarnosti prepustili fotografi- ji. Vendar vedutno slikarstvo ni izgubilo svoje vloge tako hitro, kot se dozdeva na prvi pogled. Tja do izteka 19. stoletja in še čez se je razvija- lo pod močnim vplivom fotografije in izkoriščalo njene tehnične možnosti. Fotografija je vedutistom služila za enega najvažnejših pripomočkov pri slikanju. V to obdobje vedutnega slikarstva moramo šteti tudi Alojza Kasimirja (1852 — 1930). ki je naslikal vrsto slovenskih in avstrijskih Pergamentna listina, s katero je Muzejsko društvo leta 1910 sprejelo grofa J. Herbersteina za častnega člana. Listino je okrasil z viticami in ovalno upodobitvijo mesta ter napisal besedilo Alojz Kasimir. Hrani jo Študijska knjižnica v Ptuju. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka. Foto Mišo Koltak, 1982. krajev, pa tudi nekaj evropskih velemest. V Ptuju je živel dlje časa in ga velikokrat upodobil. Najraje seje odločal za pogled z jugovzhoda. V tem pogledu je leta 1894 naslikal svojo najbolj znano veduto velikih izmer. ki jo je naročila in s 600 guldni plačala občinska hranilnica. Veduto je ptujsko Olepševalno društvo poslalo v Gradec na razstavo o tujskem prometu. Kasimir je na zadnjo stran platna ponosno zapisal, da so na razstavi govorili o sliki kot o največjem in najbolj hvale vrednem predmetu na umetniškem oddelku. Kasimir je poleg te velike vedute naslikal še vrsto manjših — od vedute na mestnem plakatu iz okrog leta 1890, cele serije vedut v Felsnerjevem vodniku po Ptuju in okolici, do upodobitev na raznih priznanjih in učnih pismih. Marjeta Ciglenečki REŽISER PETER MALEC RE2IRAL V PRIJEDGRU BOSANSKO-HERCEGOVSKO GLEDALIŠČE v Prijedoru, nedaleč od Banja Luke, ki ima novo, eno najlepših, najmodernejših gledaliških hiš v Jugoslaviji, slavi letos 35-letnico svojega obstoja. Na glavno proslavo, ki bo v novembru, bodo povabljena vsa bosansko-hercegovska amaterska gledališča, ki so dosegla vidnejše uspehe na zveznih gledaliških festivalih na Hvaru ali zadnje čase v Trebinju. Njihovi gostje bodo tudi igralci Prešernovega gledališča iz Kranja, s katerimi so se Prijedorčani srečah in spoprijateljili na Hvaru. Povabili so kot gosta, tudi režiserja Petra Malca. V tem gledališču, takrat še v stari zgradbi, je Peter Malec v letih do osvoboditvi veliko delal z njihovim igralskim ansamblom, ko je bil še član banjaluSkega gledališča. Za režijo je predložil troje dramskih del: Fišerjev Prosti dan, Vojnivičev Ekvinokcij in Lorkovo poetično dramo Mariana Pineda. V z.ačetku aprila bo zvedel za katero od teh predlaganih dram se bodo odločili. Vsa tri dela so visoko kvalitetna in hkrati režijsko zelo zahtevna, ,,prav zato so mi še tem bolj draga in vabljiva", nam je povedal Peter Malec. Slabo prevajanje iz srbohrvaščine in makedonščine »že dalj časa se pripravljam, da bi napisal nekaj kritičnih pripomb o slovenskih prevodih srbohrva- ških ali makedonskih televizijskih serij oz. filmov.« nam piše Marjan Stokanovič iz Novega mesta. »Ko je na tv-sporedu oddaja v srbohrvaščini ali makedonščini. je v njej skoraj vedno precej napač- no prevedenega. Prevajalska cvetka iz prejšnjih let, ki mi je najbolj ostala v spominu, je bil napačno prevedeni naslov makedonske serije Itri Pejo, kar so prevedli s Hitri Pejo namesto Zviti Pejo. V nadaljevanki Kiklop, ki jo spremljamo sedaj, ludi mrgoli prevajalskih napak. Tako sem v nede- ljo, 27. 2. t. I. /večer ponovno zapisi)val: Bolje bi bilo da ovde odapneš: prevedli so odpadeš, pravilno pajc se stegne ali morda crkneš. Vi ste odozgo so prevedli s tam doli, pravilni) pa je gori ali od zgoraj. Besedo mangup so prvič prevedli z besedo bedak, drugič / bučman. pravilno pa bi bilo baraba, lump. Tamo imam burazera so prevedli s kolega, pravilno pa bi bik) bratca. Kako je to ludima so prevedli z ljudem, v resnici pa bi morali z norim. Da poveru- jem mak jednoj osobi so prevedli z zaupam, bolje je da bi lahko verjel. To je smrtna tajna so prevedli s tajnost, primerno pa bi bilo skrivnost. je toliko napak v slovenskem prevodu iz nam znanega bratskega jezika, kako nam šele prevajajo druge JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (94) filme (iz bolj oddaljenih dežel) iz jezikov, kijih še manj poznamo! Tudi sicer je dosti preveč napak: Tako je pri radijskih poročilih napovedovalec bral Gradanski — Concordia 2 : 2, prevedli pa so Mestni — Con- cordia 2 : 2. Lastna imena vendar prevajamo samo izjemoma Ali: Ovaj j»ešir ču ti prodati za banku. To ni Ta klobuk ti bom prodal za bankovec ampak za desetaka, za starega jurja. In vsaj še en primer: Dobičeš mrlju na plučima, vendar ni pega, ampak senca na pljučih. In tako dalje. Vse JC res in prercs. Pa ni pravega opravičila za to. Dajajmo delo tistim, ki ga bodo dobro opravlja- li. Potrebe po prevajanju srbohrvaških besedil na naši televiziji so namreč vse večje. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JFZIKOVNO RAZSODlStT-F, Republiška konfe- renca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. b - naSi dopisniki 31. marec 1983 — TEDNIK PRI NAS V KLUBU NA OBISKU v prclcklem letu smo se dogovorili na sestanku TS, da bi uvedli v naše življenje po zdravljenju tudi bolj neuradne slike med zdravljcnci. Tako smo se dogovorili, da nekaj zdravIjcncev s svojci obišče drugega zdravljen ca. Tako smo se tudi v nedeljo, 1.3. marca 1983 napotili /dravljenci s svojci k zdravljencu tovarišu N- in njegovi družim v Podgorcih 13. Dan jc bil sončen, vendar vetroven. Pot nas je vodila iz Ptuja skozi Dotnavo in Oslušovci v Podgorci. Ob cesti so nas pozdravljale cvetice, ki o/nanjujcjo skorajšnjo pomlad - mačice, zvončki in Irobcnlicc. Res lep pogled na nas, ki tu preživimo precej svojega časa na svojih delovnih mestih med /idovi in v nenehnem hrupu, človek postane takoj bolj živahen in sproščen ob takem pogledu na prebujajoče naravo. Družina N- nas je prisrčno sprejela in seveda tudi bogato pogostila. Med obiskom so se razvili prijetni pogovori, pa tuJi pogovori o neprijetnih trenutkih, kateri so sedaj /a nami /dravljenci in njihovimi svojci. Srečni smo se počutili,da suio spet skupaj s svojimi, ozdravljenimi in osveščenimi, da nismo več trpinčeni od alkohola. Ponosni smo, da smo dobili pri svojcih spet nekaj njihovi."a zaupanja in spoštovanje in žal nam je, da sc mnogi ne morejo veselili z nami. Družina N' ima manišo kmetijo, ki jc vzorno urejena. Lepo je urejena okolica hiše, skrbno so negovani vsi pripomočki za kmetovanje. Med pogovorom smo zvedeli, da imajo N- še veliko načrtov, da bi iim bilo še lepše in boljše. Seveda vsi jim želimo, da bi v svojih načrtih uspeli. Doka/ za to pa jc, da so vsi pridni, imajo pridno hčer in sina, ki oba staršem pomagata. Med obiskom v naravi smo si tudi nabrali spomladanskega cvetja. Med vsem naštetim je nedeljsko popoldne prehitro minilo. Ob slovesu smo našim gostiteljem zaželeli veliko uspehov in da bi se jim uresničili vsi postavljeni načrti. Mi pa smo se zadovoljni z novimi izkušnjami vračali v svoje domove z željo, da bi hodili še naprej po poti, ki smo si jo začrtali in bili srečni ob naših družinah. Gostje pri našem tovarišu KS PRAGERSKO Enako uspešna skrb za razvoj KS Pragcrsko prav gotovo spada med tiste krajevne skupnosti v občini Slovenska Bistrica, ki je skozi vsa leta enako uspešno skrbela za svoj hitrejši ra/voj tako na področju gospodarstva kot tudi komunalne urejenosti. Dolgoletna prizadevanja v tej KS so prav v zadnjih letih poka/ala svoje prave rezultate in tako potrdila zaupanje mnogih, ki so v času mandata delovali na vodilnih mestih v krajevni samoupravi in na drugih odgovornejših položajih, kjer so delali z veliko mero požrt- vovalnosti. Ob tem ni mogoče prezreti številnih skupnih delovnih akcij, zbiranja sredstev in še bi lahko naštevali, ko so se krajani izkazali, da jim hitrejši razvoj svojega življenskega okolja veliko pomeni. Tako malo ,,potihoma" pa vseeno povemo, da je bilo nekaj posameznikov, ki bi lahko zii razvoj kraja dali veliko več kot so, čeprav se danes enako koristijo z dobrinami skupnega dela. Na srečo je bilo takšnih malo in je velika večina ziivednih krajanov. Po zaslugi vztrajnosti in doslednosti pri uresničevanju razvojnih programov KS so ponosni na doseženo, še posebno na prenovljeno in razširjeno osnovno šolo, novo trgovino, kilometre asfaltiranih cestišč in kanali/acije, pa vodovodnega omrežja in še bi lahko naštevali. Seveda pa bo v letošnjem letu in tudi prihodnjih letih, ob povečanju zahtev po novih stanovanjih, potrebno storiti še veliko. K uresničevanju teh ciljev jim pomagajo tudi sredstva iz samoprispevka, za katerega so se odločili v letu 1982. Največ sredstev bodo tako v letošnjem letu namenili za končanje del na kanalizaciji v naselju Gaj in začetek gradnje kanalizacije v središču KS v Pragerskem. V Gaju si želijo postaviti tudi manjši trgovski paviljon in avtobusno postajališče. Sofinancirali bodo tudi dokumentacijo za novo mrtvašnico na Sp. Polskavi in zgradili pločnike ob glavni cesti Prager- sko—Slovenska Bistrica. Urediti nameravajo tudi park in poimenovati nekatere ulice po znanih osebnostih. To so samo najpomembnejše naloge. Ob njih pa bodo še številne spremljajoče, predvsem pri vzdrževanju cest, kanalizacije in vodovodnega omrežja. ^ Viktor Horvat ZBIRALNICA MLEKA Pri nas imamo zbiralnico mleka. To je poseben prostor, v katerem je bazen /.a mleko in vrči. Tla in zid .so obloženi s ploščicami, da se laže očisti in je bolj higiensko. V zbiralnico prinašalo ziu- iraj in /večer mleko kmetje kooperanti Mamica zliva mleko v bazen, nato ga ohladi do potrebne temperature, da se ne pokvari. Kmetje morajo prinesti sveže in čisto mleko. Vsak kmet. ki oddaja mleko, ima posebno dovolil- nico. To izda Zavod za veterinarstvo in NABIRAL SEM TROBENTICE IN MACICE V soboto sem šel po trobentice. Opazoval sem okolico. Hribi so bili rumeni od trobentic. Z nožem sem jih i/kopal in nesel domov. Mamica jih je posadila. Potem sem šel še po mačice. Ko sem jih re/al. mi je no/ padel iz roke na nogo. Stekel sem domov. Mama mi je /avila nogo. Bil sem zelo je/en. ker mi je no/ padel ravno na nogo. Drugi dan sem /e bolje hodil. Kmalu se mi je noga pozdravila. Zdaj lahko spet tekam in skačem. Jože Novak, dopisniški krožek 0§ Majšerk živinorejo. Vsako leto pride v zbiral- nico inšpektor, ki vzame vzorec mleka, da ga potem v laboratoriju pregledajo. V.sak mesec pa jemlje vzorec od posa- meznih kmetov. Mleko ie tista hrana, ki jO najbolj potrebujejo najmlajši člani naše domovine. Anila Kovačič. dopisniški krožek 0§ Majšerk Aktiv mladih zadružnikov občine Ormož V našem aktivu se srečujejo mladi, ki ob- iskujejo kmetijsko šolo ali pa doma kmetujejo. Aktiv mladih zadružnikov deluje tri leta in združuje mladince iz vse ormoške občine. V svojem triletnem delu je aktiv proslavil veliko delovnih, športnih in drugih zmag. vendar tudi brez grenkih trenutkov ni šlo. Aktiv je v trile- tnem obdobju pripravil več kvizov, predavanj o kmetijstvu, se udeleževal najrazličnejših tekmovanj, med katerimi se posebno blestijo uspehi s tekmovanj vseh .rst. na katerih so poželi kar veliko število uspehov in pokazali, da tudi manjrazvita ormoška občina stopa v obdobje lepših ča.sov na kmetijskem področju. Največje uspehe je naš aktiv dosegel v letu 1982. ko so se naši orači na regijskem tekmo- vanju odlično odrezali in si s tem priborili nastop na republiškem tekmovanju. Naša tekmovalka Stanka .^oštaričje na republiškem tekmovanju, na katerega se je uvrstila kot drugt) uvrščena iz podravske regije, osvojila prvo mesto med mladinkami in prinesla na- šemu aktivu naslov republiške prvakinje. Na- slov republiške prvakinje pa je omogočil naši članici nastop na zveznem tekmovanju oračev v Prištini, kjer je osvojila odlično 6. mesto in s tem zaokrožila uspešno leto našega aktiva. Toda trebaje povedati, da naš aktiv, ki deluje v okviru K K Jeruzalem Ormož TOK koope- racija, ne hodi samo na tekmovanja. Njegovi člani so v letu 1982 in tudi prej prispevali pomemben delež pri spravilu poljskih pridel- kov in se s tem vključili v akcijo za čim večjo pridelavo hrane, ki je temeljna naloga naše družbe, loliko o uspešnem delu v prejšnjem letu. Vendar mladi zadružniki ormoške občine tudi letos ne stojijo križem rok. Lanskoletno. plodno delo želijo nadaljevati. To so tudi že pokazali z lett)šnjim obsežnim planom. Člani aktiva bomo v letu 1983 pripravili več kvizov o kmetijstvu, v spomladanskem času bo seznanil mlade o načrtih setve, udeležili se bomo na- jrazličnejših tekmovanj, izvolili novo vodstvo. Na zadnjem sestanku smo tudi zvedeli, da je naš aktiv organizator regijskega tekmovanja oračev. Poleg vseh teh nalog pa sta najpo- membnejši nalogi sodelovati pri spravilu poljskih pridelkov in vključiti v aktiv nove člane, saj bi lahko le tako nadaljevali s seda- njimi uspehi in uspešno predstavljali ormoško občino na vseh ravneh. Kot član si želim, da bi izpolnili obsežen plan dela in nadaljevali z lanskimi uspehi. Janko Soštarič, SSC-GUS Ptuj Rdeča vrtnica, zbogom za vedno, ali začasno? z lokalom Rdeča vrtnica smo v ptujski ob- čini po dolgem času dobili prostor, kjer seje tedensko zbiralo prek 700 mladih, željnih za- bave. Obratovalni čas je bil prilagojen za ve- čini) gostov. Poskrbeli pa so tudi za mlade, saj je bila ob nedeljah matineja, ki pa verjetno med starši ni naletela na pravi odziv in tako tudi otrok, oziroma mladine do šestnajstega leta starosti ni bilo v takšnem številu, kot so priča- kovali. In zakaj se zapira Rdeča vrtnica? To je vprašanje, ki se pojavlja med mladimi. Verje- tno bo šlo za zasilni izhod ali za klima napravo in mogoče še kakšno malenkost, kije niso od- pravili niti razgovori, ali pogajanja med go- stinskim podjetjem Haloški biser in diskoteko Rdečo vrtnico. Pogajanja očitno niso rodila sadov in tako bodo mladi v ptujski občini ostali brez lokala, kjer so se lahko zabavali, plesali itd. Kljub kratkemu času obratovanja, si je Rdeča vrtnica nabrala .svoj krog obiskovalcev, ki so prišli v lokal z nekim zaupanjem, da ne bo mučnih scen in delikventnih pojavov. V kolikor pa so se pojavili, jih je redarska služba skupaj z delavci milice hitro razčistila. Obojim gre ve- lika pohvala za organizirano in uspešno sode- lovanje. S prenehanjem obratovanja ptujske Rdeče vrtnice, ki se bo po logiki .selila v drugi kraj, bodo Ptujčani izgubili pri obiskih estradnih umetnikov. Saj ne pomnimo, da bi se kdaj v tako kratkem času. v starodavnem mestu zvrstilo toliko raznovrstnih glasbenikov. Kar nam niso uspeli priskrbeti, oziroma ponuditi drugje, smo našli v Rdeči vrtnici. Imena, kot so Hazard. Dvanajsto nadstorpje. Andrej Šifrer, Tomaž Domicelj. Marijan Smode. Zrinko Tutič. plesni skupini Kaos in Krik ter mogoče še kdo. V prihodnjem obdobju pa so načrtovali ob- isk Josipe Lisac, Lepe Brcne in drugih. Toda nesmiselno je govoriti o tistih, če se neha de- lovanje Rdeče vrtnice. Nekdo bi se verjetno lahko malo zamislil. Da to ni bil lokal z repu- tacijo KAR TAKO. ampak je mladim Ptujča- nom tudi nekaj ponudil. Toda pustimo sedaj sam disco. Ozrimo se malo na gostinsko ponudbo. Za to bi lahko rekli, da je bila zelo slaba. Sank je težko prenašal, bolje povedano, sploh ni pre- ne.sel obremenitve, to je mase ljudi, ki se je zabavala v Rdeči vrtnici, da tudi ponudba pijač ni bila na nivoju. Verjetno bi se daio o tem še govoriti. Zaslužek bo s prenehanjem delovanja Rdeče vrtnice verjetno precej manjši, kot je bil. Toda to se bo že nekako uredilo, postavlja pa .se vprašanje, kako? Tako je pač v našem gostin- stvu. Žel bi še žel, samo kdo bi vložil, vsaj minimalna sredstva in s tem avtomatično po- višal dnevni inkaso. Se vedno je gostinstvo- zabubano v okvire, ki ne kažejo rešitve iz dane situacije, potem pa se ne smemo čuditi, daje izkupiček iz turizma tako pičel, kljub vsem našim prednostim. Torej bomo v ptujski občini ostali brez lo- kala, ki si ga mladi zelo želijo. Brez lokala, kije bil vedno dobro obiskovan, brez lokala, kjer si lahko mirno plesal in se zabaval, brez bojazni, daje ne boš izkupil po glavi, le pri pijači nisi mogel biti zadovoljen in še povrh pri brezal- koholnih. Rdeča vrtnica bo drugje našla svoj' prostor, le v Ptuju to ni mogla. Zakaj? To pa vedo tisti, ki vidijo svoj interes. Rdeča vrtnica zagotovo ne. saj ne želi oditi v drug kraj, kjer je manjši prostor in ta prostor sprejme borih 150 ljudi. Tam bodo znali kvaliteto oceniti in bo verjetno obratno, kot v Ptuju, kjer ni naletela na ugoden odmev zaradi klima naprave in zasil- nega izhoda ter jih dobivala po nosu zaradi slabega sanka. Danilo Klajnšek NA IZLETU S PTUJSKIMI PLANINCI v vedrem, sončnem jutru je skupina 47 starejših planink in planincev imela letošnji začetni iz- let, ki je že po običaju prvo nede- ljo po Dnevu žena, namenjen predvsem planinkam. Ko je avto- bus pripeljal v Krašnjo, so se izlet- niki razdelili v dve skupini. Prva skupina jc pod vodstvom Franca Kodela odšla proti Morav- ski (1 imbarski) gori, lepi razgledni točki nad Črnim grabnom in Moravsko dolino. Po poldrugi uri hoda so prispeli na vrh, kjer so uživali ob lepem razgledu na bližnje zasnežene Savinjske alpe, Karavanke ter Julijce s Triglavom, malo /asenčenem z rahlo meglo. Med poljanami, polnimi teloha in drugega cvetja, je skupina z Moravske gore prišla popoldan v Moravče. Druga skupina pod vodstvom Lipcja Izlakarja se je iz Krašnje odpeljala v Lukovico, se tam podala do razvalin nekdanjega Kersnikovega gradu na Brdu in po ogledu postala na pokopališču ob grobu pisatelja Janka Kersnika. Naslednji obisk je veljal staremu gradu Krumperk, za katerega navaja I. V. Valvazor v svoji knji- gi Slava Vojvodine Krajnske, da izvira iz leta 1338. Grad je menjal več lastnikov, v 16. stoletju je pos- tal last družine Ravber. Ta je leta 1580 zgradila sedanji grad. Tekom 200 let so bili lastniki pomembni Ravberji, med njimi najbolj znan ,,jaki" Adam Ravber zaradi zma- ge nad Turki pri Sisku 22. junija 1593. leta. Zraven gradu ima Biotehniška fakulteta iz Ljubljane svoj živino- rejski obrat in konje. Vodja prof. dr. Habe je obrazložil pomen obrata in planinke prijazno pope- ljal skozi prvo konjušnico med ljubkimi konjički z mladiči in dru- go ter tretjo z bistrimi, čilimi ko- nji. Zatem so članice in člani konjeniškega kluba zajahali konje in s pozdravom mimo navzočih odjahali na dnevno Urjenje konj. Se pogled na zasnežene vrhove Kamniških planin in že se je sku- pina odpeljala po lepi Moravski dolini do prijaznega naselja Moravče, kjer je prvo veljal ogled številnih pomnikov na dogodke med NOB, padle borce in streljane talce. Predvsem prednjači veliča- sten spomenik partizana s puško v napadu, lepa sta doprsna kipa heroja Klajn.ška-Vasje in še nekega borca-domačina ter spominska plošča z imeni številnih padlih in ustreljenih. Pred cerkvijo stoji ve- liki kip matematika in fizika Jurija Vega, malo dalje je na rojstni hiši spominska plošča pisatelja Franca Detela. Po prihodu skupine z Moravske gore in odmoru, so vsi dobro razpoloženi vendar pomladansko utrujeni, nadaljevali z vožnjo po zdaj ozki dohni pod mogočno Slivno in Zasavsko goro proti Izla- kam na Trojane in domov. Polni prijetnih vtisov z lepega, zanimivega pomladanskega izleta so planinke in planinci zaključili izlet, ki gajeizbral načrtoval ,,sta- ri" vodnik Lipe Izlakar. Rudi RakuSa Skupina ptujskih planink v Moravčah pokrita z Napoleonovimi triogelniki, ki so si jih preuredile iz blazinic za stole. Te blazinice je Hermina Misolič celo zimo pridno kvačkala, da jih je ob dnevu žena lah- ko poklonila vsem udeleženkam izleta. Foto: Tilika Rakuna. KAJ JE NOVEGA PRI NAS V JURŠINCIH Krajevna skupnost Juršinci leži na obronku Slovenskih goric ob ce- sti Ptuj—Gornja Radgona. Meji na krajevne skupnosti Videm ob ?>čavnici, Tomaž pri Ormožu, Polenšak, Vitomarci in Dornava. Ima 12 vasi in meri 32 kv. m. Naša krajevna skupnost ima 2250 prebivalcev, ki se ukvarjajo pred- vsem s kmetovanjem in vinogradni- štvom, saj je le okrog 400 ljudi zaposlenih. Večina teh delavcev se vsak dan vozi v službo na Ptuj, v Kidričevo, Maribor in drugam, kajti le nekaj teh krajanov lahko dobi zaposlitev v sami krajevni skupnosti — v trgovini, v šoli, na pošti, v zdravstveni ambulanti ali v poslovalnici KZ Ptuj. Tovarne ali kake proizvodne organizacije pri nas ni. Veliko zaposlenih (130)dela tudi v tujini, v ZRN in Avstriji. Kljub temu da se ne moremo ponašati s kakšno industrijo, pa lahko opazimo, da je naša krajevna skupnost od osvoboditve pa do da- nes doživela velik napredek. Kje vidimo ta napredek? Od- govor je čisto preprost, če povemo, da je petrolejke in sveče zamenjala elektrika, blatne, ilovnate ceste asfah, plug in motike je v glavnem zamenjal traktor, ljudem priteče voda iz pipe, imamo dobro urejene avtobusne zveze z vsemi večjimi središči v okolici, v zadnjem času pa tudi vse pogosteje pri hišah najdemo telefon. Vse to so krajani pridobili v glavnem s skupnimi močmi, s samoprispevki in prostovoljnim delom. Veliko je še problemov v naši krajevni skupno- sti, še vedno je veliko stvari, ki jih je potrebno urediti, kar pa ne bo težko, če bomo vsi še vnaprej tako delovni in složni kot doslej, saj smo i/ nekoč zaostalega kraja postali že srednje razvita krajevna skupnost. Središče naše krajevne skupnosti je OS ,,Slovenjegoriške čete" v Juršincih. Tako kot kraj sam, je tudi šola v svojem dolgoletnem obstoju doživela velike spremembe. Podatki pričajo, daje pričela šo- la v Juršincih z rednim poukom 1806. leta. Kdaj je bila šola ustanovljena ne vemo natančno, domnevamo pa, da je nastala pod vplivom reforme šolstva Marije Terezije. Prvotna zgradba, mežnarija, je bila lesena in cnorazrednica. Leta 1834 so postavili novo, zidano šolo, ki paje bila še vedno cnorazrednica. Teda- njo šolo je obiskovalo okrog 60 učencev, v glavnem dečkov. Z no- vim ljudskošolskim zakonom, kije stopil v veljavo 1. januarja 1870, je bil učiteljem dodeljen samostojen delokrog. Šoloobveznih otrok je bi- lo takrat 300 do 350. Leta 1879 je postala šola dvorazrednica, 1886 je postala trirazredna, leta 1895, ko je bilo postavljeno novo šolsko poslopje, pa je postala štirirazred- na. V letu 1960 je postala šola popolna osemletka, prva v tem predelu Slovenskih goric. V tem ča- su je obiskovalo šolo nad 400 otrok. 1973. leta je bilo šolsko poslopje popolnoma adaptirano, od takrat pa do danes pa ni minilo leto, da ne bi kaj preuredili in izboljšali. Čeprav imamo lepo šolo in smo nanjo tudi zelo ponosni, vseeno nismo povsem zadovoljni. Sola z 292 učenci in 17 učitelji je pretesna — nimamo dovolj učilnic, da bi lahko imeli enoizmenski pouk, predvsem pa zelo pogrešamo telovadnico, vendar upamo, da nam bo v naslednjih letih le uspelo zgraditi prizidek, ki si ga vsi tako zelo želimo. Lidija Zmavc 7. r Matjaž Horvat 8. r Boža Stajnko 8. r POMLAD-MLADOST IN RADOST ZOPET PRIHAJAŠ MED NAS Sedim v sobi ob oknu in strmim v naravo. Pred mano leži list pr.pirja in pisalo, ki poželji- vo čaka trenutka, ko ga bom vzela v roke in zabeležila svoje misli. Tedaj me vzdrami krik otrok na cesti in toplo spomladansko sonce. Zapustim sobo ia odidem v naravo. Da, pogled v pomladansko naravo je res ne- kaj enkratnega. Sedem na posekana bruna ob gozdu. Vdihavam sveži pomladanski zrak in opoj dišečih znanilcev pomladi. Prav začutim tisto dihanje in življenje, ki se odraža v naravi po pustem in hladnem obdobju zime. Vsako ži- vo bitje uživa pomlad, ko že greje toplo sonce in se pokažejo zelene trate, cvetoča drevesa, zeleneči gaji . . . Vsaka pomlad je zeleneča in lepa. Vsaka pomlad, ki prihaja po dolgem in pustem ob- dobju zime nas razveseli. Vendar prinaša s sabo tudi nove skrbi, napore in naloge. Treba je obdelati zemljo in dati zemlji seme, da bo rodila in dala hrano in pridelke za ljudi in živaii, da jim bo laže preživeti zimo. Stopam po gozdu. Ne morem si kaj, da ne bi odlomila nekaj meh- kih vej mačic in nabrala nekaj teh priljubljenih belih cvetov. Želim ponesli vsaj delček lepote spomladanske narave v stanovanje. Tudi osebno se sama pn sebi zelo veselim pomladi in komaj čakam, da mine hladna in dolga zima. Spomladi praznujem tudi svoj rojstni dan. Zato sem vsako pomlad še bolj vzradoščena, ker mi daje zavest, da sem spet za eno leto starejša in zrelejša. Napisala sem nekaj misli, ki so se mi porodile ob prihodu pomladi. Želim, da bi vsaka pomlad razveselila in napolnila s svojo svežino vse ljudi, kot je mene. Jožica Alt, 8/b. novinarski krožek, 0§ Velika Nedelja TEDNIK — 31. marec 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 OBMOČNA NOGOMETNA LIGA Drava in Aluminij se nista izkazala v prvem spomladanskem kolu tek- movanja v vzhodni območni republi- ški nogometni ligi nobeni naših enaj- sterie ni uspelo zmagali pred svojimi gledalci. Diavaje igrala 1:1 z Brežica- mi. Aluminij pa 2:2 s Prolelarcem. V obeh primerih so bili gostje celo blizu zmagi. DRAVA—BREŽICA 1:1 (0:1) Nedeljsko srečanje na sladionu Drava si je ogledalo 150 gledalcev, domačini pa so se predstavili v slabi luči. m in m jim šlo. Morda je lo po- sledica dveh zaporednih srečanj v d veh dnevih z drugoligašem Mariborom. IX)mačini so sicer imeli navidezno pobudo, vendar jim gostje niso ostajali dolžni. Obi)ji so zamudili nekaj zrelih priložnosti ler je lako neodločen izid kar pravšnji. Gostje so pt)vedli v 18. minuli po lepi samostojni akciji L.a- zanskega. Domačini so izenačili v 62. minuli, ko je dober pro-tložek naj- boljšega moža v domači ekipi 2geča spretno izkoristil EmerSič. Srečanje je vodil Pahor iz Lendave, za Dravo pa so nastopili: Domadenik. Goričan, Po- točnik. Lugarič. Kralj. Malek. Popla- tnik. l:meršič. Vindiš, Perovič. Žgeč in Simič. ALI MINIJ—PROLETARKC 2:2 (1:2) Podobno koi v Ptuju je bilo tudi v Kidričevem. Domačini so sicer imeli navidezno pobudo, gostje pa več mo- žnosti v nasprotnih napadih. Aluminij je povedel z zadetkom Beka. vendar so gostje nato preobrnili rezultat v svojo korist, saj so domačini ostali brez Ko- zoderca. ki ga je sodnik Cvirn iz Ma- ribora izključil veliko prestrogo. Alu- minij je izenačil iz enajstmetrovke, ki joje uspešno izvedel Bek. Z.; domačine .so nastopili: Škrget, Selin.šek, Pani- kvar. Sibila. Jauševec. Škrjanec. Pi- gner. Kozoderc. Letonja. Mesaric. Bek in Spehonja. Mladinci Drave so z 1:0 premagali Osankarico. Aluminij pajez0:4doma izgubil z Muro iz Murske Sobote. Moštvo Drave, ki mu v nedeljo ni šlo V NEDEUO DOMAČI DERBI V drugem spomladanskem kolu se btista med seboj pomerila Aluminij in Drava. Tradicionalni derbi sosedov bo v nedeljo s pričelkom ob 16. uri v Ki- dričevem. Pričakujemo, da bosta obe moštvi igrali veliko bolje kot v uvodnih srečanjih. Se posebej pa pričakujemo špt)nno in korektno srečanje brez iz- , Foto: D. Rašeta gredov. Vodstvi obeh moštev na to nikakor ne smeta pozabiti! 1. kotar REPUBLIŠKE ROKOMETNE LIGE NEUSPEŠNO V GOSTEH V soboto in nedeljo se je začel tudi drugi del prvenstva v republiških rokometnih ligah. Članice RK Drava so iz- gubile v Veliki Polani. člani RK Velika Nedelja pa v Celju. POLANA-DRAVA 18:15 (95) Pomlajena vrsta Drave je domačinke v začetku prese- netila in povedla s4:2. Vendar se ji je nato v napadu ustavilo, domačinke so prevzele pobirao ter prešle v vodstvo. V drugem delu so igralke Polane vodile tudi s šestimi zadetki razlike, ob koncu pa je Ptujčankam uspelo poraz precej omiliti. Velja dodati, daje ptujska ekipa zastreljala kar tri sedemmetrovke. z razliko tjeh zadetkov pa je srečanje tudi izgubila. DRAVA: Farič. Šteharnik. Gomilšek 3. Rimele, Vičar 6. Vraber. Galun 2. Radanovič 3. Korošak 1. Sit- senfraj. V prihodnjem kolu se bo Drava doma pomerila s Šmartnim. Srečanje bo v sredo. 6. aprila popoldan. AERO CELJE-VELFKA NEDELJA 24:21 (14:10) Člani RK Velika Nedelja v Celju niso igrali slabo, vendar so kljub temu izgubili. V nasledniern kolu, v soboto zvečer, se bodo na domačem igrišču pomerili s Prulami. VELIKA NEDELJA: Lah. Baklan, Gregorin 3. Cv^ptko 2, Zorko 1, Bezjak 4, Hrga 1. Majcen 2 in Sabo 8. Po prvem spomladanskem kolu so članice Drave četrte, člani Velike Nedelje pa osmi. Mladinci RK Drava so gostovali v Žalcu in dokaj ne- srečno izgubili z Minervo iz Griž. Rezultat je bil 17:16 za domačine. Po štiri zadetke za Dravo sta dosegla Vukaši- novič in Potočnik. Mladinke RK Drava so na zimskem prvenstvu Vara- ždina v drugi skupini članic osvojile tretje mesto. V srečanju za to mesto so z 10:4 premagale članice Ivančice iz Ivanca.i 1. kotar! IL SKL VZHOD: PODROČJE-PTUJ 66:83 (24:46) Ptuj je že prvi! Telovadnica OŠ v Podbočju, gle- dalcev 150. sodnika Radoševič (Ljub- ljana) in Jarc (Domžale); . PTUJ: Erbus. Volmaier 6. Reš, Marčič 17, Bedrač. Beranič 12, Cobelj 8. M. Kotnik 18. R. Kotnik 8, Dobri- jevič 14. Vučinič. Člani KK Ptuj so v Podbočju do.segli dvanajsto zaporedno zmago in dve koli pred koncem tekmovanja že osvojili prvo mesto ter s tem pravico napredovanja v SKL. To je velik uspeh tako košarke kot športa in telesne kulture v ptujski občini. V začetku .so povedli domačini s 4:2 in to ie bilo njihovo edino vodstvo na srečanju. Pobudo so nato prevzeli Ptujčani in z dobro igro v napadu in obrambi razliko iz minute v minuto povečevali. Podobno je bilo v drugem polčasu, čeprav so domačini na račun manj zavzete igre Ptujčanov v obrambi poraz nekoliko omilili. \ soboto bodo člani K K Ptuj zadnjič \ icj tekmovalni sezoni igrali pred domačimi gledalci. Pomerili se bodo s Kamnikom. Na srečanje, ki se bo pri-, čelo ob 18. uri. vabijo vse ljubitelje košarke! l.Z. Priložnost Sonje Pajenk Mlada skakalka v višino ptujskega atletskega kluba Sonja Pajenk ima veliko priložnost. Uvrščena je na se- znam kandidatov za mladirvsko drža- vno reprezentanco, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu. Pogoj za nastop je seveda izpolnitev norme. Tako mora v določenem obdobju sezone presko- čiti najmanj 178 cm. kar je njen dose- danji osebni rekord. Konkurenca za močna, želimo ji. da uspe! I. k. Številna občinska prvenstva z občinskimi prvenstvi v rokometu so ,se v ponedeljek začela številna ob- činska pionirska in mladinska prven- stva v različnih športnih panogah. Tekmovanja v rokometu bodo ob po- nedeljkih in torkih, trajala pa bodo do 12. aprila, ko se bodo že pričela tek- movanja v nogometu in nato malem nogometu. Tekmovanje v plavanju je bilo včeraj, atletska tekmovanja bodo 7. in 18. aprila ter 6. maja. občinsko prvenstvo v krosu pa bo 25. aprila v Ptujskih toplicah. Prvenstvo v namiz- nem tenisu bo 3. aprila, v streljanju pa 25. maja. Vsa tekmovanja so deljena na starostne kategorije. 1 Ostre kazni v NK Aluminij Izvršni odbtir NK Aluminij in di- sciplinska komisija kluba sta takoj re- agirala na neljube dogodke, prekinitev prijateljskega srečanja z Dravo v Ptuju. Po ugotivitvi krivde so dva igralca iz- ključili IZ kluba, tretji paje dobil zadnji opomin pred izključitvijo. Aluminij je torej trdno odločen prispevati svoj delež k napredku nogometa v ptujski občini. . , I. k. NAMIZNI TENIS Pionirsko republiško prvenstvo v soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani pionirsko republiško prvenstvo v namiznem tenisu. Za prvenstvo so se kvalificirali štirje pionirji in tri pionirke. V konkurenci pionirk je Sonja Marinkovič osvojila drugo mesto. Na poti do finala je premagala Žibratovo (Kemičar) 2:0, Lutma- novo (Vesna) 2:0, Markičevo (Petovia) 2:1 in Banovo (Ihrija) Sonja Marinkovič in Simona Janšovec po tekmovanju. 2:1. V finalu se je srečala s Freh- hovo (Triglav) in tesno izgubila 2:0(22:24, 19:21). Ines Markovič je bila 5—8, Simona Jaušovec pa 16—32. V dvojicah sta Maiinko- vičeva in Markičeva bili drugi. V finalu sta izgubili s Frehh Ga- šperič 0:2. Med pionirji sta Mitja Žuran in Igor Benčevič izpadla v prvem. Igor Džankič in Boštjan Novak pa v drugem kolu. V tolažilnem delu, kjer so igrali pionirji, ki so izpadh v prvem in drugem kolu, je bil Benčevič 5.-8. V dvojicah sta Džankič in Novok izpadla v dru- gem kolu. Žuran in Benčevič pa sta bila 5.-18. Besedilo in posnetek: UM Pogovor z državnim prvakom v streljanju Jankom Rožmarinom v šoU smo dobih za nalogo napisati intervju j (pogovor z znano osebnostjo). Dolgo sem premi-' šljeval s kom- bi naredil intervju. Spomnil sem se na Janka Rožmarina, kije zelo dober strelec. Obiskal sem ga in takole naredil intervju: Kdaj ste pričeli s streljanjem? »S streljanjem sem začel leta 1969«. V katerem dru.štvu ste bili včlanjeni? »Včlanjen sem bil v strelsko družino Turnišče pri Ptuju«. Kakšni so vaši uspehi? »Leta 1970 sem postal občinski prvak, od leta 1973 še kot član lovske družine Turnišče sem že postal republiški prvak v Ljubljani. Od takrat do danes sem bil 7 krat občinski prvak, 6 k^at republiški in enkrat državni prvak. V mednarof'nem rangu sem si pri- boril naslov mednarodnega mojstra kar trikrat. Kot mojster strelstva sem štirikrat zastopal državno barvo tudi kot državni prvak na evropskih prven-, sivih in balkaniadah. Sedaj sem že 5 let član pn Olimpiji v Ljubljani, ki mi tudi pomaga kot vr- hunskemu športniku h kar največjemu uspehu. V družini Olimpija Ljubljana sem se priboril do ka- petana moštva.« Katera tekma vam je ostala v najlepšem spominu? »Vse tekme so mi enake, enakovredne. Pri vsaki sem se moral potruditi.« Koliko pokalov imate v svoji zbirki? »V svoji zbirki imam okrog 260 pokalov s plake- tami in drugimi nagradami pa čez 300.«_ AU imate pred tekmo tremo? »Ne. sem lovec do zadnje kaplje krvi.« Koliko časa še nameravate streljati? »Streljati nameravam do zadnjega diha. vendar le v tekmovalne — miroljubne namene.« Darko Plohi, 7. a OŠ Markovci, Srečanje Aluminijašev letos v Šibeniku Ena od najuspešnejših manifestacij združeva- nja neposrednih proizvajalcev Aluminija v Jugo- slaviji so srečanja, danes že popularna ,.srečanja aluminijašev", ki jih organizirajo vsako leto v drugi republiki ali kraju, kjer deli^ejo takšni kolektivi. V SR Sloveniji sta največja proizvajalca in pridelovalca aluminija TGA iz Kidričevega in IMPOL iz Slovenske Bistrice. Prav srečanja, kakršna organizirajo proizvajalci aluminija, so tisto, česar bi si v današnjem času še kako želeli tudi v drugih panogah. Res je, da so takšna srečanja vezana na velika finančna sredstva, kar se je prav letos pokazalo tudi v praksi, saj bi moralo to leto biti v Slovenski Bistrici. Žal pa se je kolektiv IMPOLA, s tem pa tudi organizator srečanj v tem kolektivu, soočil z velikim in kot vse kaže kar prevelikim problemom, pomanjka- njem finančnih sredstev. Organiz^ijo letošnjih srečanj je tako prevzel delovni kolektiv iz Sibeni- ka. Seveda pa se športniki delovnih kolektivov TGA Kidričevo in IMPOL že vneto pripravljajo na ta dogodek. Res športna srečanja ne pomeni- jo, da bi morale ekipe za vsako ceno zmagovati. kljub temu pa je potrebno svoje barve vsaj dostojno zastopati. To pa so na dosedanjih srečanjih tako športniki in športnice iz Slovenske Bistrice kot tudi Kidričevega uresničili. Bolj kot športni dosežki pa je to srečanje ne- posrednih proizvajalcev aluminija iz vse Ju- goslavije bogat prispevek v utrjevanju bratstva in prijateljstva med narodi in narodnostmi, pa tudi nadaljnja izgradnja začrtane poti socia- lističnega samoupravljanja, ki se bo prav z izmenjavo izkušenj še bolj krepilo in širilo. Viktor Horvat SPORED RADIA PTUJ PETEK. L april: 16.00 — Novice dneva, obvestila; 16.15 — Za- bavna glasba, vmes reklame; 16,45 — Včeraj, danes,jutri; 17.00—Mladi danes — oddaja posvečena dnevu brigadirjev; 17.30 Na obisku v VVZ enota Kidričevo; 18.00 — 19.00 — čestitke. SOBOTA, 2. april: 16.00 — Novice dneva, obvestila; 16.15 — Zabavna glasba, vmes reklame; 16.45 — Včeraj, danes, jutri; 17.00 — V soboto popoldan — zabavnoglasbena oddaja, prispevki novinarjev; 18.00— 19.00 čestitke. NEDELJA. 3. aprila: od 8.00 do 11.00 — prvi del čestitk; 11.00 — Tedenski pregled; 11.20 Zabavna glasba; 11.35 — Obvestila; 11.45 — Kmetijska (xldaja; 12.00 — Aktualnost tedna; 12.10 — Iz vasi v vas,. Vitomarci 1. del; od 13.00 — 19.00, drugi del čestitk. PONEDELJEK. 4. aprila: 16.00 — Novice dneva, obvestila; 16.15 — Zabavna glasba, vmes reklame; 16.45 — Včeraj, danes, jutri; 17.00—' Na obisku v KS Jože Potrč; 17.30 —Telesna kultura in šport; od 18.00 — 19.00 čestitke. TOREK, 5. aprila: 16.00 — Novice dneva, obvestila; 16.15 — , Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila; 16.45 — Včeraj, danes, jutri; j 17.00— Iz naših delovnih kolektivov, na obisku v TVI Majšperk; 17.15 | — Vprašanja — odgovori: kdaj bo v Leskovcu zobna ambulanta?; 17.30 i — Pogovor o preskrbi kmetovalcev z gnojili in gorivom; 18.00 do 19.00,; čestitke. SREDA. 6. april: 16.00 — Novice dneva, obvestila; 16.15 — Za- bavnoglasbena oddaja, vmes reklame; 16.45 —Včeraj, danes, jutri; 17.00 — Ponudbe za odločitve — delovna praksa in proizvcnlno delo; od 17.30 — 18.00 — Zabavna glasba, vmes Sredi življenja; od 18.00 do 19.00 čestitke. ČETRTEK. 7, april: 16.00 — Novice dneva, obvestila; 16.15 — Zabavna glasba z reklamami; 16.45 — Včeraj, danes, jutri; 17.00 — Pionirji zdravo; 17.30 — Kulturna panorama. V ostalem času prenašamo prvi program Radia Ljubljana. . 10 - ZA RAZVEDRILO 31. marec 1983 — TEDNIK TEDNIK — 31. marec 1983 OGLASI IN OBJAVE - 11 Merilo vseh ugodnosti naj bo tržnost kmetije Minuli teden so se sestali na skupni seji člani sveta za družbenoekonomske odnose v kmetij- stvu in na vasi ter člani odbora za intenziviranje kmetijske proizvodnje, predstavniki občine, zemljiške skupnosti in skupina delegatov za zbor združenega dela in zbor občin skupščine SRS. Seja je pomenila zaključek razprave o izvajanju zakonov s področja kmetijstva. Osnovna ugotovitev razprave, ki je potekala v ptujski občini je, da je kmetijska zakonodaja dobra, da pa je dosledno ne izvajamo. Vzrokov za to je cela vrsta, v ospredju pa so kadrovski- strokovni in finančni. To je torej osnovna ugotovitev razprave, v zaključni razpravi na omenjeni seji pa smo sli- šali celo vrsto stališč in mišljenj, resnici na ljubo, največ takšnih, ki jih je moč slišati takorekoč na vsakem sestanku, kar pomeni, da vemo, kje so problemi, ne vemo pa, kako se jih učinkovito lotiti. Ker so bili na tej razpravi prisotni vsi, ki imajo v rokah škarje in platno, tudi kmečka delegacija in delegati za zbor občin republiške skupščine, morda le lahko pričakuje- mo odmevnost te razprave. Dejstvo je, da smo z zemljo ravnali dolga leta zelo negospodarno. Status kmeta smo podelje-. vali vsem, ki so izra/ili željo, čeprav so potre- bovali .tatus le za pridobitev zemlje /a grad- beno parcelo. Nujno jc zato zaostriti pogoje za |iridobivanje tega statusa zaostriti pa tudi fimkcijo zaščitenih kn^tij in preprečiti njihovo drobitev, pa tudi nadaljnje pozidavanje kme- tijskih povišin. Nevzdržno je, da referenti odlo- čajo o pozidavanju teh površin, čeprav je stali- .ščc zemljiške skupnosti drugačno. Spet so omenjali sumljivo pridobivanje gradbenih dovoljenj prek ,,stricev", ,,prijateljev" ali ,,znancev". Razrešiti bi morali vprašanje maksimuma za nekmete, torej, koliko zemlje lahko imajo tudi imenovani polkmetje. Nerešeno vprašanje je tudi dedovanje zašči- tenih kmetij, pri tem prihaja do njihove drobi- tve Kmetu bi morali dovoliti, da sam izbere dediča, ni potrebno, da prevzame kmetijo ,,nujni" dedič. Kmetije tudi nc bi smeli obicmcujcvati z raznimi obveznostmi, kot so napi imer preživnine. V ptujski občini je okoli 16 tisoč kmetijskih gospodarstev. Združenih kmetov je 1700, koo|X'ranlov pa okoli 4 tisoč. Kar deset tisoč gospodarstev torej nc sodeluje z zadružnimi organizacijami se torej ne vključuje v družbeno riačrtovano kmetijsko proizvodnjo. Ves privile- gij tistega, ki se ukvarja s kmetovanjem bi moral i/hajati i/ njegove tržnosli. Postaviti moramo norme, koliko lahko kmet na svoji zemlji pridela in iz tega naj izhaja njegov status. Tržnost kmetije mora ugotavljati zadruga, z;Klruga mota kmeia tudi oskrbovati z vsem, kar policbuje. Potrebno je pripraviti tudi takšno davčno zakonodajo, da bo stimulirala dobre kmetovalce in kaznovala malomarno delo in slalto izkoriščanje zemlje. Tudi v prometu z živino je vse več nereda, to pa sc z vso ostrino odra/a v naših mesnicah, utegne pa povzročiti tudi velike in dolgoročne težave v živinoreji. Ra/pravljalci so zato prcdla- L-ali /akon, ki bo štel /a prekupčevanje vsako odtujitev živali prej kot v 60 dneh po nakupu. IB PODELJENE PLAKETE VZORNI VOZNIK Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije posveča posebno skrb izobraževanju in dvigovanju vozniške etike poklicnih voznikov. V ta namen vsako leto podeljujejo posebne plakete vzorni voznik. Prejšnji teden je bila na sedežu istoimenskega občinskega sveta v Ptuju krajša slovesnost, na kateri je predsednik sveta Stanislav Klemenčič izročil plakete vzoreft voznik šestim poklicnim voznikom, zaposlenim pri trgovski delovni organizaciji Mercator ■— Izbira — Panonija Ptuj. Plakete so prejeli: Anton Milošič iz Ptijja, kije voznik že 23 let. Franc Repec iz Hajdos, ki vozi že 14 let, Janez Starčic s Polenšaka, ki vozi že 15 let, Janez Zmazek iz Stojnc. Franc Mislovič iz Ptuja, ki vozi že 23 let, ter Ivan Kumer iz Središča ob Dravi, ki je voznik že 35. let. Vsem voznikom, ki so prejeU plakete vzoren voznik čestitamo! -OM Vzorni vozniki, od leve: Anton Milošič, Franc Repec, Janez Starčič, Franc Mislovič in Ivan Kumer. Janeza Zmazka ni bilo na svečanosti ob izročitvi plakete, (foto JOS). Kulturni dan v srednješolskem centru Program dela srednjega usmerjenega izo- braževanja predvideva 10 dni kulturnih dejavnosti za učence 1. in 2. letnikov. V četrtek. 24. marca 1983, je bil 3. kulturni dan za učence 2. letnikov. V 15 interesnih dejav- nostih je sodelovalo 166 učencev iz 6 razred- nih skupnosti, ki jih je vodilo 14 mentorjev — delavcev SSC in zunanjih sodelavcev. Delo je potekalo takole: — v glasbeno-debatni skupini je delovalo 19 učencev. Njihovi pogovori so zajeli vsa področja glasbe, najbolj pa jih je zanimala ročk glasba. Druga za arugo so se vrstile skladbe AC DC, Pomaranče, Bober Her- leya ... za vsako pa je stekel pogovor. V svojem pogovoru so izrazih svoje mnenje o glasbi, ki jim nekaj pomeni in jo zelb spoštuje- jo. — v interesni skupini za časopisno novinar- stvo je sodelovalo kar 12 učencev. Najprej so se seznanili z osnovnimi novinarskimi zvrstmi, nato pa so se razdeliH po interesnih dejavnostih in napisah poročilo o delu ter jih združili v bilten. — v Klubu mladih so delovale kar tri interesne skupine in sicer za risanje, za strip in za kiparstvo. Vodil jih je Branko Zoreč. Pobuda za skuj^ini za strip in kiparstvo je prišla s strani učencev in tako sta ti skupini prvič pričeli z delom. V skupini za strip so delovali 4 učenci, ki so risali na temo !>šola«. .Sedem učencev je sodelovalo v skupini za risanje. Pisali so po opazovanju. Trije učenci pa so kiparili na temo »Uničenje sveta«. Ker |e bilo premalo časa, bo njihov mentor izdelke zgal. Skupini za strip in risanje sta pripravili razstavo svojih izdelkov v avli SSC. — recitatorska skupina, ki jo je vodila prof. Marija Svetelšek je sodelovalo 12 učenk. Pripravljali so pesmi Indije, ker se te pesmi zelo razlikujejo od drugih. — tudi sKupina za arhitekturo in urbani- zem je prvič zaživela na kulturnem dnevu. Učenci, pilo jih je Icar osem. so se na začetku seznanili z osnovami arhitekture, nato pa so si ogledali Ptuj. — ljubitelji fotografije, tokrat jih je bilo kar devet, so se razdelili na dve skupini. Slikali so na temo »Portreti«. — skupino /.a uružbeni ples je vodil Alek- sander Glatz. udeležilo pa se je je 21 deklet. Učih so se ples Golobii kremplji. Ker pa so bila v skupini samo dekleta, se niso mogli učiti plesov, kjer bi plesali v parih. — skupina za sodobni umetniški ples je pripravila program, katerega je izvajala z recitatorsko skupino. — dekleta so se v disco revijsko skupino zbrala z namenom, da bi dobila občutelc za gibanje pri plesu. Naučiti se niso mogla nobenega plesa, ker je bilo premalo časa. — vitrino pred Tehniko pa je uredila skupina za aranžerstvo, ki jo je vodil Drago Potočnik. — skupina za radijsko novinarstvo je pt\snela radijsko oddajo o delu vseh interes- nih skupin. — skupina za TV oddajo je imela podobno nalogo, saj je pod vodstvom Mišota Potočni- ka, posnela oddajo o delu skupin. Po tretji uri dela so vsi sodelujoči pokazali svoje rezultate dela. Anita Peklar PTUJ SESTRE ZADOVOLJNE S SEMINARJEM v preteklem tednu .so instrumentarke ptujske bolnišnice organi- zirale strokovni seminar za operacijske medicinske sestre, na katerem je sodelovalo okoli 60 sester. Poleg strokovnega dela. so organizatorice po.skrbele tudi za družabno srečanje. Udeleženke seminarja so bile z delom seminarja in s srečanjem izredno zadovoljne; ptujske instru- mentarke so bile dobre gostiteljice. M. G. v imenu ZC Ptuj—Ormož, SO Ptuj in občinskih družbenopolitičnih organizacij je srečanje sester pozdravil Milan Jager, direktor zdrav- stvenega centra Ptuj—Ormož fo^o- Qiyf Gneča ob konicah v ormoški in ptujski občini prične okrog 70 odstotkov zaposlenih delati ob 7. uri. sai so se delavcem materialne proizvodnje pridružili v večini še tisti iz družbenih dejavnosti, čeprav je bilo priporočilo iz republike dovolj jasno. Zaradi tega imajo veliko težav prevozniki. Pri Cerlusu in ptujskem tozdu Avtopark so povedali, da ie bila gneča ob jutranji in popoldanski konici nepopisna in da o solidnem prevozu potnikov sp oh ni govora. Poleg tega so potniki v bližnji okolici Ptuja ostajali na postajah, saj so bih avtobusi prepolni. Tozd Avtopark je vključil v promet vseh 39 avtobusov. Certus pa 50. Problem nastaja tudi zaradi tega. ker so medrepubliške linije ob- držale prejšnji vozni red in ponekod prihaja do podvajanja zmogljivosti, drugje pa avtobusov primanjkuje. Zaradi tega imajo težave predvsem v Ormožu. Prevozniki menijo, da bodo lahko v tem tednu z dogovarjanjem nekoliko omilili neprijeten položaj, v katerem so se znašli tako oni kot potniki. Najlaže pa oi Bilo, če bi se v družbenih dejavnostih dogovorili za začetek dela ob 8. uri. Na železniški postaji v Ptuju pa so povedali, da spremembe pri njih niso povzročile bistvenih nihanj, saj potnikov ni nič več kot običajno. N. Dobljekar ČRNA KRONIKA v tednu od 21. do vključno 28. marca so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah in pri tem zabeležin tri lažie telesne poškodbe ter materialno škodo, ocenjeno na okoli 23^ tisočakov. V prvi nesreči je voznica osebnega avtomobila zadela v nasproti vozečega voznika kolesa z motorjem, v drugi nesreči je voznik osebnega avtomobila trčil v pešca, ki je hodil pravilno po levi strani v smeri hoje. v tretji nesreči pa je zaradi neprimerne hitrosti vozilo speljalo s ceste. Na srečo tokrat ni bilo hujših posledic. -OM Komunala, gradbeništvo in promet TOZD KOMUNALNI SERVISI Žnidaričevo nabrežje 3, Ruj MESEC ČISTOČE Akcija tega tedna V skupni akciji in prizadevanju za čim lepše okolje in v dogovoru z vodstvi KS mesta Ruja, ter v skladu s programom Samoupravne komunalne skupnosti m Turističnega društva Ruj objavljamo razpored lokacij kesonov za zbiranje odpadkov in drugega od- padnega materiala v krajevnih skupnostih. LOKACIJE KESONOV 2. teden od 1/4-6/4 1983 KS Boris ZiherI; Pri gostilni Ernest, v Rabelčji vasi, v Volkmerjevi ulici, v Kraigherjevi ulici na Ziherlovi ploščadi. KS Bratje Reš; Dom občanov, Gostilna Cebek, Krčevina pri hišni št, 7. 3. teden od 8/4—13/4 4. teden pd 15/4—20/4 KS Jože Potrč KS Tone Žnidarič KS Franc Osojnik KS Budina 5. teden od 22/4—27/4 KS Ivan Spolenjak KS Kidričevo Lokacije kesonov v ostalih KS bodo objavljene v naslednji številki Tednika! Lovrenčani spet zmagali Druga ekipa aktiva mladih zadružnikov iz Lovrenca na Dravskem polju, ki je zmagala na občinskem kvizu »Mladi in kmetijstvo«, je zastopala ptujsko občino na regijskem tekmovanju v Hotinji vasi. Tudi tokrat seje ekipa, ki jo sestavljajo Franc Planinšek, Branko Rodošek in Danijel Pišek dobro pripravila in ponovno zmagala. Tako bodo mladi zadružniki od Lovrenca zastopali mariborsko območje na repubUškem kvizu, 9. maja. JB TOVARNA SLADKORJA 0RM02 PRIZNANJA NAJBOLJŠIM PRIDELOVALCEM v torek so v ormoški tovarni sladkorja podelib priznanja in nagrade najboljšim pridelovalcem sladkorne pese v letu 1982. Med nagrajenci so bili tudi pridelovalci z območja ptujske občine, in sicer iz kmetijske zadruge Lovrenc Slavko Celan iz Cirkovc, z območja Kmetijske zadruge Ptuj pa so nagrade in priznanja prejeli Franc Kekec iz Moškanjc, Jože Zupanič s Spodnje Hajdine in Franc Florjanič iz Strejanc. Več o tem bomo poročali v naslednji številki Tednika. _________________..^^.^^^ ...JB , Rodile so: Ana Krajnc, Stanošinci 2/b — dečka; Violeta Habjanič, Ptujska 12/b — Polono; Lidija Vidovič, Zg. Hajdina 176 — Iztoka; Irena Butolen, Dobrina 58 — Simono; Silva Krajnc, Zamušani 83 — de- čka; Hedvika MertUk, Kukava 60 — Natašo; Marjana Bezjak, Za- bovci 24 — Mitja; Danica Lorber, Stari log 32 — Petro; Elizabeta Kosi, Koračice 81 — Mitja; Kseni- ja Snajder, Kajžar 5 — Sandro; Ivanka Lah, Sodinci 36 — Davida; Julijana Smolinger, Dravinjski vrh 44 — deklico; Nada Ilič, Indu- strijsko naselje 5, Kidričevo — Ve- sno; Alojzija Tušek, Dravinjski vrh 7/a — Petro; Marijana Ceh, Jastrebci 4 — Ines; Marija Ozva- tič, Zetale 84/a — Jožico; Marija Orlač, Gradišča 132 — Mirjano; Marija Skok, Velika Varnica 69 — Marjano; Terezija Gros, Sloven- skogoriška 1 — Jožeta; Marija Kuharic, Senešci 37 — Bojana; Tatjana Cigan, Lovrenška c. 8, Kidričevo — dečka; Milica Kaučič, Kajžar 1 — dečka; Valerija Borko, Središče, Slovenska 7 — Matejo; Katica Podgorelec, Hlaponci 4 — deklico; Mira Nahberger, Zg. Haj- dina 87 — dečka; Dragotina Sle- kovec, Bučkovci 47 — dečka; Majda Lainšček, Pobrežje 57 — dečka; Jožica Gojčič, Ziherlova pl. 20 — dekhco; Marija Skorjanec,' Zvab 16 — deklico; Marija Rep, Belšakova 15 — deklico; Danica Frangež, Cirkovci 3/a — Judito; Anica Segula, Dornava 9 — dečka; Angela Kovačič, Dr. Hrovata 1, Ormož — Mojco; Darinka Kelenc, Zamušani 54 — Damira; Jasminka Zaspan, Kajuhova 3 — Petra; Anica Brumen, Savci 59 — dekli- co; Mira Janžekovič, Cufarjeva 9 — Vanjo in Mojco; Milena Top- lak, Kicar 117 — Boštjana; Tatja- na Korpar, Ul. Lackove čete 28 — deklico; Nada Zoreč, Grajenščak 87 — deklico; Elizaeta Horvat, Grlinci 14 — dečka. Poroke: Jelko Sagadin, Potrčeva 50 in Marjana Lovrenčič, Potrčeva 50; Zlatko Galoič, Kompole 76/a in Ruža Vadlja, Priblislavec, M. Pi- jadejeva 24; Janez Križan, Ul. 5. prekomorske brigade 2 in Alenka Rašl, Ul. 5 prekomorske brigade 2. Umrli so: Jakob Domiter, Mestni vrh 117, roj. 1903, umrl 21. marca 1983; Ana Feguš, Slatina 27, roj. 1962, umrla 21. marca 1983; Terezija Meznarič, Sp. Hajdina 88, roj. 1927, umrla 23. marca 1983; Ceci- lija Prevoljšek, Dežno 45, roj. 1932, umrla 25. marca 1983; Mati- ja Repec, Hajdoše 80, roj. 1915, umrl 26. marca 1983; Marija Zemljarič, Hum 39, roj. 1919, umrla 27. marca 1983; Kristina Kumer; Destrnik 40, roj. 1931, umrla 26. marca 1983; Marija Brus, Spuhlja 133, roj. 1897, umr- la 21. marca 1983; Martin Kova- čec, Budina 48, roj. 1910, umrl 23. marca 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in ra dijsko dejavnost RADIO TEDNU 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt ni predal 99. Ureja uredniški ko legij, ki ga sestavljajo vsi novi narji zavoda^ direktor in glavr urednik FRANC LAČEN, odgo vorni urednik FRANC FIDER ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAh PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič Nevenka Dobljekar, Majda Goz nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvc in uprava Radio-Tednik, telefor (062) 771-261 in 771-226. Celo letna naročnina znaša 360 di narjev, za tujino 610 dinarjev Žiro račun SDK Ptuj 52400-603 31023. Tiska ČGP Večer Mari bor. Na podlagi zakona o ob- davčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.