PRIMORSKI DNEVNIK je zafiel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni eDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 650 lir - Leto XLII. št. 4 (12.329) Trst, nedelja, 5. januarja TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) 0- CN O O S i-i m 1 1 s 5 C- Sr: Z i—: 5 i 723 o •-o 0'- g Protislovna stališča ZDA in Izraela Arabci solidarni z Libijo podprla jo je WASHINGTON — Kot se je že večkrat zgodilo v preteklosti, so ameriške grožnje Libiji o vojaškem kazenskem napadu zaradi krvavih atentatov v Rimu in na Dunaju strnile arabske vrste. Na izrednem zasedanju Arabske lige v Tunisu so vse države izrazile svojo solidarnost Libiji, tudi tiste, ki bi Gadafija najraje spravile s sveta. Razlogi za tako stališče so načelne in tudi praktične narave. Vsak vojaški napad na eno od članic Arabske lige, morajo vse ostale obsoditi. V vseh arabskih državah, tudi v tistih najbolj zmernih in prozahod-nih, so prisotne panarabske in islamske fundamentali-stične sile, ki bi povzročile marsikatero težavo tistim rožimom, ki ne bi podprli »bratske Libije«. Povsem razumljivo sta Gadafija še bolj odločno podprla Sirija in Iran, ki sta obljubila, da bosta Libiji tudi vojaško ob strani, če bi jo napadla Amerika. Prav tako ne bi smela nobenega presenetiti včerajšnja podpora Sovjetske zveze Libiji. Do katere mere je Moskva pripravljena ščititi Gadafija, pa je poglavje zase. Izraelsko - arabske vojne so namreč zgovorno dokazale, da SZ od načelnih stališč in obljub ne prehaja na konkretne oblike prijateljske pomoči, ko so v spopade vpletene ZDA in Izrael. Moskva bo nedvomno nudila Libiji ob morebitnem napadu vso logistično in elektronsko pomoč, a dlje od tega bržkone ne bo šla. To so zgovorno dokazali vsi izraelsko - sirski zapleti, saj je SZ vedno le z besedami obsojala izraelsko napadalnost, svojim zaveznikom pa ni nikoli konkretno pomagala. Kljub vsemu temu pa je ameriška administracija v precejšnji zagati. Predsednik Reagan je včeraj skušal zmanjševati pomen ameriških vojaških premikov, češ da so to rutinska. Dejstva pa so na žalost drugačna. Pred tudi Moskva libijskimi ozemeljskimi vodami se namreč že nahaja ameriška letalonosilka »Goral Sea«. Poleg eskortnih rušilcev in pomožnih ladij, se je eskadri pridružila tudi raketna križarka in nekaj fregat. Prav tako naj bi v NATO oporišče Sigonello na Siciliji prispela ameriška letala za elektronsko vojno. Da pa bi bila mera polna, je Pentagon ukazal letalonosilki »America« in orjaški bojni ladji »Iowa«, ki sta zasidrani v oporišču Norfolk (Virginia - ZDA), naj bosta skupaj z eskortnimi bojnimi ladjami in ■ oskrbovalnimi ladjami pripravljeni za odhod v Sredozemlje. Po vsem sodeč, se je Reagan v svoji ihtavosti prenaglil in sedaj ne ve, kako bi se iz vse godlje izvlekel, ne da bi trpel njegov ugled. Zahodni zavezniki so mu že jasno povedali, da se1 ne strinjajo z vojaškim kazenskim napadom, prav tako nasprotujejo gospodarskemu bojkotu in osamitvi Libije. Vsi se popolnoma strinjajo; da so proti terorizmu neumestne akcije državnega terorizma, ki bi vse Sredozemlje in Evropo spremenile v smod-nišnico. Tudi sama Amerika se dobro zaveda, da je več kot 1000 ameriških državljanov, ki so v Libiji, v bistvu prehuda ovira, saj so talci v Gadafijevih rokah. Včeraj pa je iz Tel Aviva prispela presenetljiva vest, da Izrael ne načrtuje vojaške represalije v Libiji zaradi atentatov v Rimu in na Dunaju. Izraelci, kot najboljši poznavalci bližnjevzhodnih in arabskih razmer se dobro zavedajo, da je zadeva do skrajnosti eksplozivna in niso pripravljeni seči v žerjavico, da bi na pladnju izročili Reaganu pečenega kostanja. Položaj je torej do skrajnosti zapleten in dinamičen, grožnja miru na vsem Sredozemlju pa takšna, da bi morala prevladovati razsodnost, toliko bolj ker nepredvidljivi Gadafi ni več osamljen, saj je naletel na podporo arabskega sveta in Vzhoda. _________________ — ________ Danes v Če n 1 o Dan emigi S tradicionalnim Dnevom emi- Ijlfl emigratili gierrtali ^tlei emigrante ČEDAD ClVi DA LE, $,{ vb 15.00 Auditorium « De Rufoeis » granta, ki ga prirejajo že več kot dvajset let, bodo Slovenci videmske pokrajine skupno s tistimi, ki so se preselili v druge kraje dežele in države ali so se izselili na tuje, pozdravili novo leto. Srečanje, ki ga prirejajo slovenske organizacije videmske pokrajine, odraža enotnost narodnostne skupnosti ne glede na različna ideološka prepričanja, obenem pa potrjuje njeno vsestransko ustvarjalnost in odločnost v boju za lastne pravice. Zaradi obnovitvenih del v kinodvorani Ristori bo letošnji Dan emigranta, ki se bo začel ob 15.00, v avditoriju šole De Rubeis, delno spremenjen pa je tudi kulturni program prireditve. Iz objektivnih razlogov je namreč odpadla tradicionalna predstava Beneškega gledališča, ki je bila doslej jedro Dneva emigranta, namesto gledališča pa bodo nastopili tamburaški ansambel Jepa - Baško jezero iz Loč na Koroškem, pevski zbor Trepetički iz Ljes, ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in dekliški zbor So-vodenjska dekleta. V imenu organizatorjev bo spregovoril msgr. prof. Marino Qualizza, prisotne pa bo pozdravil podpredsednik senatne proračunske komisije sen. Franco Castiglione. Odbor za varnost je podprl vladno politiko o terorizmu RIM — Včeraj dopoldne se je v Palači Chigi sestal medministrski odbor za obveščanje in varnost CHS Pod vodstvom predsednika vlade Cra-xija. Navzoči so bili podpredsednik ministrskega sveta Forlani, podtajnik v predsedstvu vlade Amato, zunanji minister Andreotti, notranji minister Scalfaro, obrambni minister Spadolini, načelnik izvršnega organizma varnostnih služb CESIS Sparano in vodji tajnih služb SISMI in SISDE Martini ter Parisi. Po sestanku, ki le trajal dve uri in pol, m bilo izdano seveda nobeno tiskovno sporočilo, vseeno pa se je iz dobro obveščenih krogov izvedelo, da so na srečanju bila potrjena uradna stališča vlade, kakor jih je predvčerajšnjim na seji ministrskega sveta iznesel Craxi. Predsednik vlade je izrazil odločno nasprotovanje vsakršni možnosti vojne ali zavezniških vojaških akcij v Sredozemlju in poudaril nujo, da se Italija zoperstavi mednarodnemu terorizmu v tesnem sodelovanju s prijateljskimi in zavezniškimi državami. Craxi je, kot znano, tudi naglasil, da bo Italija prisiljena revidirati odnose 'z Libijo, ko bi bila dokazana njena vpletenost v teroristične operacije. Poleg tega je podčrtal nujnost o globlji oceni informacij o boju zoper terorizem, ki jih vlada dobiva od domačih in zavezniških obveščevalnih služb. Ta problem je bil tudi na dnevnem redu sestanka CHS. Preživeli terorist Sahram je včeraj povedal preiskovalnemu sodniku Sići, da se je njegova skupina malo pred napadom na letališče pri Fiu-micinu srečala z dvema drugima paj dašema in tudi navedel njuni imeni. Digos je posredoval tisku fotografije treh ustreljenih napadalcev in samega Sahrama, da bi prek časopisov o-budile spomin tistih, ki so atentatorje morda videli. Notranje ministrstvo je medtem začelo postopek za izplačilo odškodnine 100 milijonov lir svojcem žrtev pokola na letališču, kot predvidevata zakona 466 od 13. 8. 1980 (za italijanske državljane) in 720 od 4. 12. 1981 (za tuje državljane in apolide). V Genovi je policija zavrnila izkrcanje 50 Tunizijcev, Alžircev in Marokancev, ker da nimajo dovolj-šnega razloga za vstop v Italijo. V intervjuju partijskemu glasilu l’Unità TAJNIK KPI SPET ODTOČNO OPOZARJA NA AKTUALNOST »PROGRAMSKE VLADE« RIM — Alessandro Natta je v intervjuju, ki ga bo danes objavilo partijsko glasilo »L’Unità«, dejansko priče] širokopotezno pripravljalno fazo aprilskega vsedržavnega kongresa KPI. Natta obširno obravnava partijske predkongresne teze, veliko pozornost pa seveda posveča perečim aktualnim problemom, med katere sodi na prvo mesto boj proti mednarodnemu terorizmu. Komunistični tajnik uvodoma podčrtuje, da vladna večina tudi tokrat ne govori skupnega jezika ter odločno opozarja, da se bo položaj na Sredozemlju še poslabšal, če ne bo čim-prej prišlo do resnih pogajanj za pravično rešitev palestinskega vprašanja, seveda upoštevajoč varnost vseh držav tega območja. Italija, dodaja Natta, mora seveda čimprej skrbeti za lastno varnost, z druge strani pa ne sme na noben način nasedati morebitnim vojaškim avanturam, ki bi samo še zaostrile itak že zelo napete odnose v tem delu sveta. KPI spet negativno ocenjuje delo pet-strankarske koalicije na notranjem prizorišču, čeprav Natta zelo realistično dodaja, da ne bo lahko premostiti te politične formule. »Treba pa je odločno vztrajati na tej poti in od tukaj tudi naš predlog o ustanovitvi programske vlade, ki bi privilegirala stvarne programe in potrebne reforme brez predsodkov in apriorističnih zapor, ki še danes hromijo naravni razvoj italijanske demokracije«. Proti predlogu programske vlade so včeraj spet ostro nastopili demokristjani s posegom podpredsednika vlade Forlanija, ki si je že zaslužil naziv »uradnega« žago» vomika petstrankarske večine vedno in povsod. Predlog KPI ni verodostojen in nas torej ne prepriča, pravi Forlani, po mnenju katerega so komunisti v zadnjem času bolj »rušili« kot »gradili« in pri tem izrecno omenja ljudski referendum o draginjski dokladi. Forlani je še vedno prepričan, da petstrankarska vlada v Italiji nima nobenih alternativ; razhajanja, ki se od časa do časa pojavljajo v večini, pa niso tako izostrena, da bi lahko upravičevala »razporoko« med sedanjimi zavezniki. Glede zunanje politike pa podpredsednik vlade kot je logično pričakovati podpira Andreottija in naglaša, da bo mogoče premagati terorizem le ob mednarodnem sodelovanju. Tega mnenja je tudi obrambni minister Spadolini, ki se iz dneva v dan vse jasneje zaveda, da bi morebitni povračilni ukrepi proti suverenim državam lahko samo zaostrili položaj in odprli pot novemu nasilju. Zelo oster do Libije in do njenega voditelja Gadafija Pa je bil včeraj socialist Andò, ki v okviru strankine direkcije odgovarja za vprašanja države in njenih ustanov. Zadnji teroristični podvigi, je mnenja Andò, hočejo prizadeti vsa mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu. S tem soglaša tudi direktor demokristjanskega glasila »H popolo« Galloni, ki pravi, da mora Italija ubrati srednjo pot »med pasivno popustljivostjo in med nepremišljenim protagonizmom«. G. R. Namizni tenis: ženska A liga Damjana Sedmak odločilna za zmago Krasa Globtrade ZGONIK — V sinočnjem krstnem nastopu v novem letu so se Bernardičeva in tovarišice morale pošteno potruditi, da sò po dveh urah igre strle odpor žilavih igralk bocenskega Recoara. Srečanje se je za domačinke začelo izredno slabo, saj je Fasoltova nepričakovano, a povsem zasluženo premagala Miličevo, ki je tokrat odigrala eno najslabših srečanj v zadnjih letih. Tudi po predvideni zmagi Bemardičeve proti simpatični Santifallerjevi, ki je domačinki v drugem setu nudila močan odpor in je bila pri vodstvu z 20:19 na pragu senzacije, je bil marsikdo že zaskrbljen, saj Krasov položaj po spodrsljaju NADALJEVANJE NA 10. STRANI Jadran danes v Ferrari NA H. STRANI V ženski odbojkarski B ligi Meblu mestni derbi TRST — S prepričljivo zmago v mestnem derbiju z OMA Armes so odbojkarice Mebia nesporno dokazale, katera je najboljša tržaška šesterka. Kljub temu, da je naša združena ekipa nastopila močno okrnjena (brez Markovičeve in Klemšetove) je v samih treh setih premagala tradicionalnega nasprotnika, ki je pokazal dokaj bledo igro, čeprav, kot smo izvedeli, se je na to tekmo še posebej temeljito pripravil med novoletnimi prazniki. Trener Drasič je sinoči pod silo razmer spremenil koncept igre svoje ekipe. Meblo je napadal enostavno, saj je prvič letos igral istočasno z obema »čistima« podajačema na igrišču, še zlasti prijetno je presenetila mlada Pertotova, ki je zelo solidno podajala, še boljše pa sprejemala servis. Toda najboljša je bila tudi tokrat Elena Maver, sinoči (po tem kar je pokazala) Meblova »tujka«, ki jo nasprotnice nikakor niso znale zaustaviti. Skupaj z njo je odlično blokirala tudi Žerjalova, tako da sta obe zaustavili ali omejili večino napadov OMA. Povsem zanesljivo sta igrali tudi Neva Grgič in Cirila Kralj, Ukmarjeva, ki je stopila na igrišče v zadnjem nizu, pa je ob nekaterih napakah, NADALJEVANJE NA 10. STRANI Kdaj bodo upokojenci deležni učinka davčnih razbremenitev? RIM — Davčnih razbremenitev, ki jih predvideva predvčerajšnjim odobreni dekret o preosnovi davka na osebne dohodke IRFEF, upokojenci ne bodo deležni istočasno s tistimi, ki so še zmerom v službi, to je že konec tega meseca (januarska in februarska plača bosta, kot znano, za 40.000 lir višji). To pa zato, ker je zavod za socialno skrbstvo INPS že razposlal poštnim uradom pokojninska nakazila za celo leto 1986. Nov udarec, torej, za plast prebivalstva, ki šteje nad 13,5 milijona ljudi, ki je najbolj podvržena muhasti inflaciji in ki je navsezadnje s svojimi javnimi manifestacijami odločilno prispevala k spremembi prvotnega zakonskega osnutka, po katerem so bili prav revnejši sloji davčno najbolj prizadeti. Podoben problem je nastal že ta- krat, ko je vlada z dekretom sprejela sklep o uvedbi 6-mesečnega namesto 3-mesečnega izplačevanja dra-ginjske doklado in prekrižala račune zavodu INPS, ki je že določil pokojninske zneske za leto 1986 na podlagi prejšnjega mehanizma premične lestvice. Tedaj je osebje INPS menilo, da bo ustrezna prilagoditev pokojninskih nakazil terjala vsaj dva meseca dela. Ravno toliko časa naj bi bilo potrebnega tudi zdaj, ni pa izključeno, da utegne INPS rešitev vprašanja odložiti do konca leta s tem, da upokojencem poravna že predvidene zneske po sistemu 3-me-sečne doklade in jim razliko na račun novih davčnih razbremenitev povrne decembra. Takšna rešitev seveda ne bi mogla biti po volji ljudem, ki se težko preživljajo in ki jim vsak stotisočak, veliko pomeni. Kot je jasno povedal Ronaldu Reaganu Mehiški predsednik podpira temelje gibanja neuvrščenih CIUDAD DE MEXICO — Mehiški predsednik De la Madrid in ameriški predsednik Reagan, ki sta sklenila enodnevno srečanje v obmejnem mestecu Mexicali, sta v protokolarnih zdravicah potrdila, da vežejo državi mnoge skupne točke, vsaj toliko pa je še razlik in razhajanj, ki jih sestanek ni izgladil. Do pomembnih premikov v odnosih med Mehiko in ZDA je prišlo na področju gospodarske politike, kjer je De la Madrid ugodno sprejel nove ameriške predloge za ekonomsko sodelovanje med razvitimi in nerazvitimi državami, pri katerem igrajo levji delež veliki dolgovi. Plan Bele hiše, ki odpira pot novim dogovorom pri izplačevanju dolgov, je pripravil zakladni minister James Baker. Reagan je ta načrt samo bežno omenil, ni pa ga hotel podrobno orisati, kar bo verjetno storil ob kaki drugi priložnosti. Mehika je vsekakor zelo zainteresirana za ta načrt, saj ima trenutno vsega skupaj skoraj sto milijard dolarjev dolgov z razvitimi državami, posebno z ZDA. Ameriškemu predsedniku pa ni uspelo prepričati mehiškega kolego o umestnosti agresivne politike do Kube in zlasti do Nikaragve, ki jo Bela hiša dosledno zasleduje vse od Reaganove izvolitve. De la Madrid je spet odkrito izjavil, da si bo Mehika še dalje prizadevala za miroljubno rešitev vseh političnih sporov v Srednji Ameriki in tako spet postavil v ospredje delo in načrte skupine Contadora. Naša država je proti vsakemu tujemu vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, je podčrtal mehiški državni poglavar, ki je eden vnetih zagovornikov politike neuvrščenosti. Spričo tega odločnega mehiškega stališča je bil Reagan zato zelo previden in je sogovornika spomnil le, »da Nikaragva izvaža teror in revolucijo.« Predsednik De la Madrid je Reaganu tudi potrdil, da se bodo predsedniki držav skupine Contadora srečali že prihodnji teden, medtem ko ni potrdil nove konference srednjeameriških držav o perečem vprašanju dolgov s tujino. NA UNIVERZI V INNSBRUCKU Olajšave tudi Obisk ministra Signorileja za vse Italijane doma iz Bočna INNSBRUCK — Tudi italijanski študenti iz bocenske pokrajine, ki so se odločili za univerzitetni študij v Innsbrucku, bodo odslej naprej deležni vseh tistih olajšav, ki jih že dolgo let uživajo nemško in ladinsko govoreči študenti z Južne Tirolske. To je včeraj uradno sporočil predsednik avstrijske Tirolske Walnhofer bocenske-mu pokrajinskemu odborniku Ferretti-ju, ki je v preteklosti večkrat posegel za dosego enakih pogojev pri o-biskovanju edine tirolske univerze. Odslej naprej bodo torej vsi študenti iz bocenske pokrajine ne glede na narodno pripadnost oproščeni vpisnine na univerzi v Innsbrucku (približno 400 tisoč lir), deležni pa bodo tudi drugih olajšav tako pri nakupovanju knjig kot tudi pri bivanju v študentskih domovih. V kratkem bo univerza v Innsbrucku podpisala podobno konvencijo z vseučiliščem v Padovi. VIDEM — Železniški vozel v červinjanu mora postati središčna točka vseh prometnih infrastruktur dežele Furlanije - Julijske krajine. Služiti mora torej tako železnici kot tudi pristaniščem, to je Trstu, Tržiču in Portu Nogam. Tako je dejal včeraj minister za prevoze Claudio Signorile na dveh sestankih, Id jih je imel v Vidmu, najprej z županom in občinskimi upravitelji iz Červinjana, potem pa še z deželnim odborom. Župana iz červinjana Pascolija je zanimalo predvsem, kdaj bo dokončano veliko železniško vozlišče, ki ga gradijo v tem kraju. V septembru 1986 bodo glavna dela končana in vozlišče bo delno že usposobljeno, je dejal minister, do konca leta 1989 pa bodo zaključena vsa dela. Država bo v ta namen porabila nad 500 milijard lir. Vozlišče v Červinjanu pa bo služilo ne le potrebam treh pristanišč naše dežele, marveč vsemu sistemu sevemojadranskih pristanišč. Predsednika deželne vlade Biasuttija in odbornike je bolj zanimala mednarodna vloga dežele v politiki prevozov, še zlasti v okviru enajstih dežel skupnosti Alpe-Adria. Postavljena so bila vprašanja v zvezi z nadaljnjim razvojem pristanišč, znižanjem železniških tarif, otvoritvijo železniškega tira skozi Kanalsko dolino, mednarodno vlogo letališča v Ronkah. Signorile je dejal, da naša dežela ni emarginirana v državnem načrtu za prevoze (o teh vprašanjih bo najbrž že čez kak mesec govor na deželni konferenci za prevoze). Italija je prav pred kratkim podpisala tri pogodbe o prevozih z Jugoslavijo, Avstrijo in Turčijo. Zelo naprej smo v pogajanjih za znižanje železniških tarif iz Avstrije v pristanišče Trst, je dejal minister. Iz Turčije bo uvedena neposredna ladijska zveza < s Trstom. Letališče naj bi služilo kot odskočna deska za večino letalskih zvez z vzhodnoevropskimi državami. Železnico skozi Kanalsko dolino naj bi v celoti podvojili do leta 1990. Skratka, če smemo verjeti besedam ministra, bodo številna sedaj odprta vprašanja rešena do konca tega desetletja. Seveda z zelo velikimi investicijami. Signorile je še dejal, da ne smemo gledati na posamezna vprašanja iz kampani-lističnega zornega kota, marveč zaokroženo. MARKO WALTRITSCH Preiskava o decembrskem požaru v Neaplju s 5 mrtvimi So pred eksplozijo kradli bencin? NEAPELJ — Preiskovalna komisija, ki jo je imenoval namestnik državnega pravdnika Visconti, da razčisti vzroke eksplozije in požara, zaradi katerih je bilo 21. decembra lani ob življenje 5 oseb, 150 pa ranjenih (brez strehe je ostalo 2000 ljudi), je včeraj dopoldne znova pregledala prizorišče strašne nesreče. Štirje univerzitetni profesorji in deželni nadzornik gasilske službe so prečesali tako notranjost ograjenega prostora, kjer ima druba Agip rezervoarje in kjer je izbruhnil ogenj, kot okoliško območje. Komisija mora preveriti, ali so bile varnostne naprave res v skladu z zakonskimi določili, sicer pa mora odgovoriti predvsem na dve vprašanji: zakaj je prišlo do eksplozije in če je tik pred njo bila v teku kraja bencina. Ognjem zublji so se razvili iz rezervoarja, v katerega so tedaj zlivali bencin super iz tankerja »Agip Ge- la« (10 milijonov litrov), zaradi posledične eksplozije pa se je brž nato vnelo še 26 hranilnikov z bencinom, plinskim oljem in nafto. Če je tatvina res bila v teku, potem se preiskovalni veji združita, s tem pa se tudi potrdi veljavnost obtožb, zaradi katerih je Visconti podpisal osem sodnih sporočil: proti direktorju obrata Mi-gliardiniju, poddirektorju Galieniju, odgovornemu za av-tocisteme D’Aulii in tehničnemu direktorju ladijskega prometa Ponzi pod obtožbo nenamernega požara in u-mora, proti nočnemu čuvaju Alloceu in delavcem Acam-pi, Cozzolinu in De Viti, ki so pretakali bencin, pa pod obtožbo tatvine in tihotapljenja bencina. Družba Agip je ponudila prizadetim družinam odškodnino, toda občinska lista jim je svetovala, naj denarja ne sprejmejo, češ da hoče Agip z njim preprečiti, da bi na sodni razpravi nastopili kot prizadeta stranka. Marcos obtožuje opozicijo MANILA — V pričakovanju februarskih političnih volitev je filipinski predsednik Marcos izostril napade na filipinsko opozicijo. V poskusu, da bi oblatil spomin tragično preminulega opozicijskega voditelja Aqui-na, zatrjuje, da je bil Aquino med ustanovitelji filipinske KP in njenega oboroženega krila. Prav tako obtožuje vdovo ubitega voditelja Cora-zon Aquino, da bi prepustila oblast marksistom, če bi jo izvolili na prihodnjih predsedniških volitvah. Filipinski diktator pa se vseeno zaveda, da bi lahko zadevo Aquino na volitvah kar drago plačal, zato jp v intervjuju za neko ameriško televizijsko omrežje napovedal odstop poveljnika filipinske armade generala Fabiana Vera, ki ga je sodišče oprostilo obtožbe, da je vpleten v u-mor Aquina. V Moskvi upokojili dosedanjega župana MOSKVA — Tudi dosedanji moskovski župan, 77-letni Vladimir Promislov je postal žrtev »pomlajevanja« v sovjetskih partijskih in upravnih vrhovih, ki ga je sprožil po svojem imenovanju generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov. Promislova, ki je bil pristaš odstavljenega Viktorja Grišina, je nasledil komaj 48-letni Valerij Saikin. Novi župan, ali bolje rečeno predsednik izvršnega sveta moskovskega sovjeta, je bil do sedaj generalni direktor o-brata »ZIL«, kjer izdelujejo tovornjake in reprezentančne limuzine za sovjetske voditelje. »Upokojitve« nekdanjih ljudi Brežnjeva se torej nadaljujejo. V politbiroju sta tako ostala le še dva: prvi sekretar kazahstanske KP Dinmukamed Kunajev in prvi sekretar ukrajinske KP Vladimir Ščer-bicki. TRENUTEK RESNICE izredna promocijska prodaja v Trstu Ljubiti se ... ... je voščiti si srečno novo leto s trgovino: NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJBOLJŠIH CENAH! ZAKAJ? KER Tl SAMO ŽE generacije DOLGO NUDI NAJBOLJŠE USLUGE. V UL. CARDUCCI 20 Namizni servis 20 kosov za 6 oseb porcelan Eschenbach Servis za sladice 7 kosov za 6 oseb porcelan Eschenbach Namizni servis 41 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti Servis za kavo 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti Servis za čaj 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti Namizni servis 41 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom Servis za kavo 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom Servis za čaj 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom 6 skodel za juho s krožnikom, bel porcelan Bavaria 1. kakovosti 6 švedskih skodelic za kavo, porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom 24 kosov jedilnega pribora 18/10 jeklo, zamen, ročaji za 6 oseb 75 kosov jedilnega pribora 18/10 jeklo za 12 oseb 7 skodelic za kompot, kristal 24% Pb ročno o- krašen 7 skodelic za kompot, kristal 24% Pb super ročno okrašen 6 kristalnih kozarcev 24% Pb ročno okrašenih Kristalni pokal 24% Pb ročno okrašen 6 skodelic za kavo keramika Pagnossin Ekonom lonec BARAZZONI Glitter 3,75 I Ekonom lonec LAGOSTINA original 3,75 I Ekonom lonec LAGOSTINA original 5 I 69.000 lir 29.900 lir 159.900 lir 69.900 lir 79.900 lir 229.900 lir 89.900 lir 109.000 lir 29.900 lir 31.900 lir 39.900 lir 169.900 lir 29.900 lir 59.900 lir 29.900 lir 14.900 lir 12.900 lir 59.900 lir 49.900 lir 54.900 lir V UL. MURATTI 4 TV črno-beli Inno-hit, Grundig, Philips od 168.000 TV color z dalj. uprav. Inno-hit, Grundig, Philco, Philips, Normende, Sony od 498.000 Videoregistratorji Vhs Inno-hit, Grundig, Sony, Normende, Philips, Hitaci od 798.000 Videoregistratorji 2000 od 495.000 Videoregistratorji Beta in Video 8 od 990.000 Videokamere od 1.990.000 Radio AM/FM najboljših znamk od 12.000 Radio registratorji AM/FM najboljših znamk od 58.000 Digitalni telefoni in telefoni z radiom s SIP vtičnico od 19.900 Avtoradio s kasetofonom AM/FM stereo najboljših znamk od 88.300 Radio budilke AM/FM od 39.000 Mali gospodinjski stroji Braun, Moulinex, Rowenta, Simac, Tefal npr. Bravo Simac od 149.000 Likalniki z vodno paro od 67.000 Računalniki Commodore, Philips, Toshiba, SPECTRUM, SPECTRAVIDEO lir dalje lir dalje lir dalje lir dalje lir dalje lir dalje lir dalje lir dalje lir dalje lir dalje lir dalje lir dalje lir dalje V UL. VIĐALI 9 od 336.000 lir dalje od 183.000 lir dalje od 163.000 lir dalje Pralni stroji Candy, Rex, Indesit, San Giorgio, Aeg, Ignis, Philco, Ariston Hladilniki Candy, Rex, Ignis, Indesit, A-riston Štedilniki, beli emajl, Ignis, Candy, Rex, Indesit, Lofra, Cimar, Ariston Štedilniki inox, termoventilirana peč, najboljše znamke Bojler 12 I Bojler Rheem Radi z zasteklenim kotlom Ogledala iz kristala za kopalnice Popolna oprema iz čistega kristala za kopalnice od 129.000 lir dalje Lestenci najboljših znamk s popusti od 20% do 50% PEČI, TERMOVENTILATORJI ITD. NAJBOLJŠIH ZNAMK VSE PO UGODNIH CENAH. POZOR: VSI ARTIKLI V PRODAJI SO MODELI ZA LETO 1986 390.000 59.700 159.000 69.000 dalje dalje dalje dalje Resolucija upravnega in nadzornega odbora ZSO Nadaljevati boj za pravično šolstvo CELOVEC — Na svoji zadnji seji v minulem letu sta upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij razpravljala o avstrijski manjšinski politiki v letu 1985. Med drugim sta odbora ugotovila, da se bodo pedagoškim in drugim znanstvenim razpravam za obrambo in izboljšanje dvojezičnega šolstva morale pridružiti v tem letu še bolj odločne politične akcije. V zvezi s šolsko razpravo sta odbora sprejela resolucijo, ki jo po Slovenskem vestniku v celoti objavljamo: PRI vedno bolj omejevalno do zaščite Slovencev Za nami je leto, ki ga v avstrijski javnosti ocenjujejo kot leto škandalov. Koroški Slovenci smo v tem letu ponovno dokazali politično zrelost, s tem, da smo kljub rasistični, nestvarni in demagoški ter skrajno šovinistični agitaciji zagovornikov ločevanja šolarjev in učiteljev po jezikovni pripadnosti skupno s strokovnjaki celovške univerze ter komiteja za obrambo dvojezične šole s konstruktivnimi predlogi bistveno prispevali k stvarni debati o dvojezičnem šolstvu. Predvsem smo izdelali reformni koncept, ki predvideva fazo pozitivne reformne klime, v kateri naj bi s šolskimi poizkusi ob znanstveni spremljavi proučili dejansko stanje na področju dvojezičnega šolstva in na podlagi tega izdelali predloge za izboljšanje dvojezične šole, ki naj bi bila v korist dvojezičnim in enojezičnim otrokom. V dozdajšnji razpravi je prišlo jasno do izraza, da zagovorniki kakršnekoli oblike ločevanja nimajo nobene pedagoško-stvame utemeljitve. Toliko bolj smo začudeni in razočarani, da sta zdaj tudi obe veliki stranki v deželi pripravljeni ugoditi zahtevam nemških nacionalistov. Torej tudi v tem vprašanju lahko ugotovimo neodgovorno in politično kratkovidno popuščanje obeh velikih strank nemškemu nacionalizmu. In za to vse kaže, da koroške stranke sto- pajo v novo leto v polni zavesti, da otrok riskirajo ponoven politični škan-v šolskem vprašanju z ločevanjem dal. Kajti v času ko ves demokratičen svet odklanja rasistični apartheid v Južni Afriki, ko je republika Avstrija krepko izgubila zaradi Reder/Fri-schenschlangerjeve afere in drugih škandalov na ugledu, avstrijskim politikom ne priporočamo, da na južnem Koroškem sprovocirajo škandal, TRST — V Trstu vidimo samo jugoslovanske turiste, ki pridejo po nakupe, več izletov pa je organiziranih ter si udeleženci le-teh ogledajo tudi našo gledališko razstavo, ali obiščejo spomenike padlim in kraje, ki so za našo zgodovino bolj pomembni. Nič pa ne vemo, da odhajajo prav tako organizirane skupine tudi v bližnjo Slovenijo, verjetno pa tudi v druge republike, kjer si med nekajdnevnim bivanjem ogledajo razne kraje, njihove zanimivosti, vse to pa povežejo s skupnimi večerjami, nakupovanji in še drugimi prireditvami. Čisto po naključju smo tako izvedeli, da organizira že dalj časa takšne nekajdnevne izlete priznani ljubljanski hotel »Lev«, udeležujejo pa se jih skupine turistov iz Firenc, Verone, Benetk, Mester, Pise, Parme in ki ne bo v prid reputaciji republike Avstrije. Zavedajo naj se dejstva, da skupna šola brez kakršnekoli oblike ločevanja ustreza življenjskim potrebam južnokoroškega prebivalstva. Zato odborniki obeh odborov ZSO ponovno pozivajo politično odgovorne v deželi in državi, da v konstruktivnem dialogu z manjšino najdemo v šolskem in tudi v drugih odprtih vprašanjih rešitev, ki bo v prid sožitju in sodelovanju obeh narodov v deželi. Razvoj v zadnjih tednih in mesecih potrjuje nova prepričanja, da moramo koroški Slovenci še prav posebno v novem letu strniti vse naše sile, v maksimalni ekipski enotnosti med ZSO in NSKS napeti vse sile, da bomo organizirali adekvaten odpor proti vsem oblikam ločevanja šolarjev in učiteljev po jezikovni pripadnosti. še iz drugih krajev. Vsem tem izletnikom omogočijo organizatorji ogled raznih znamenitosti v mestu samem, nato pa seveda obisk Bleda, Bohinja, Kranjske gore in še drugih krajev. V času bivanja poskrbijo organizatorji za skupne večerje, katerim sledijo dobro pripravljene družabne prireditve. Ena takšnih družabnih prireditev je bila na primer za konec leta 1985 v hotelu »Lev«. Udeležencev iz raznih italijanskih mest je bilo okrog 270 (pričakovali so še en avtobus gostov, ki pa je imel na poti težave ter so potniki le-tega po sili razmer silvestrovali nekje drugje). No, vsem tem gostom — nekateri prihajajo v hotel za novoletne praznike že po več let — je osebje po- TRST — Včeraj se je v Trstu deželno vodstvo PRI srečalo s šefom političnega tajništva republikanske stranko Di Rejem. Govor je bil tudi o vprašanju zaščitnega zakona za Slovenca. Di Re je v bistvu potrdil skrajno negativno stališče PRI do tega vprašanja. Tako je dejal, da predlog ministra Vizzinija ne more biti niti o-snova za debato o nekem vladnem zakonskem osnutku, to pa zato, ker uvaja na Tržaškem in Goriškem pravo dvojezičnost. Di Re je tudi dejal, da Vizzinijev predlog odpira vprašanje zaščite za Slovence v videmski pokrajini. Di Re je glede tega prepričan, da tam ne obstajajo takšne skupine Slovencev, ki bi lahko opravičile kakršnokoli zaščito. Republikanska stranka se tako vne- streglo z izvrstno večerjo, kateri je potem sledila prijetna družabnost do zgodnjih jutranjih ur. Med gosti je bila tudi večja skupina bivših partizanskih borcev, članov ANPI. Niso zato manjkale na večeru razne partizanske pesmi, katerim so se pridružili tudi domači gostje in tako se je v dvorani kmalu ustvarilo tisto prijateljsko, tovariško vzdušje, o katerem sicer veliko pišemo in govorimo, a ki ga, vsaj tu pri nas, doživimo le ob redkih priložnostih. Da so se gostje resnično nazabava-li, so organizatorji priredili še vrsto družabnih iger, ki so razpoloženje na prireditvi še obogatile in popestrile. Italijanski turisti, ki so ostali v Ljubljani še dva dni po praznovanju, so odpotovali s trdnim namenom, da se čez leto dni zopet vmejo. to poteguje, da bi Slovenci dobili čim manj, še bolje, če nič. Jasno je, da si tako želi pridobiti v Trstu in sploh v deželi F-JK nove desničarske glasove in se okrepiti. Seveda ji v tekmi, kdo bo bolj proti Slovencem, ne manjka tekmecev. Pa še to: Spadolini, ki si kot program postavlja gospodarsko rigoroznost, bi moral dobro vedeti, da Trst ne bo imel več dela in kruha, če Slovenci ne bodo dobili zaščitnega zakona. In tudi strah bilingvizma ne bo pregnal duhov gospodarske krize. V Pordenonu razstavo o Pasolini]u □ PORDENON — V Pordenonu so včeraj odprli veliko razstavo o Pier Paolu Pasoliniju. Gre za odmevno predstavitev umetnikovega dela, s katero so se predstavili pred časom v Rimu. Pobudo za to razstavo pa je dala pokrajinska uprava, ki se je tako vključila v niz manifestacij ob 10-letnici Pasolinijeve smrti. Predvajali bodo odlomke filmov, televizijske intervjuje, dokumentarce o umetnikovem življenju. Razstava bo odprta do 15. februarja. Berite Navi Matajur Zanimiv turistični servis »Leva« Druga faza portoroške marine PORTOROŽ — Skorajda ni tedna, da v portoroški marini ne bi zaključili ali začeli kakega večjega dela. Objekt, ki ga bi morali končati do poletja v tem novem letu 1986, bo prav gotovo največja naložba za slovenski turizem v zadnjih letih in med večjimi v tem oziroma v naslednjem srednjeročnem obdobju. V načrtih so zapisali, da bi objekt veljal približno dve milijardi dinarjev Pogovarjali smo se z Dragom Aličem, koordinatorjem za investicije v tozdu Igralnica - Casino: »Zdaj končujemo drugo fazo marine, ta pa bo v celoti šele prvi del 30 hektarjev velike športne rekreacijske cone, Id bo počasi zrasla na celotnem območju opuščenih solin pri Luciji. Marina bo ograjena in v njej bo zastavljen poseben varnostni sistem. Poleg sistema osvetlitve in video kamer, Preko katerih bo varnostnik, ali pa kapitan marine lahko vsak trenutek nadziral ves prostor. Sprva so nameravali v marini narediti večje asfaltne površine, zdaj pa stvar načrtujemo nekoliko drugače — veliko več poudarka dajemo ozelenitvi in parkovni ureditvi, da bo tudi sama mikroklima znosnejša.« To seveda ni edina sprememba v načrtih. Med delom m tuhtanjem je prišlo do marsikaterega novega spoznanja, poblisnile so nove domislice. Tako na tem mestu recimo ne bodo urejali komunalnih privezov, kot so sprva načrtovali, temveč bodo zanje (načrtovali so jih 150) poiskali prostor ob zadnjem kanalu Fazan v sami Luciji. kjer je zdaj žri urejenih 170 komunalnih privezov za domačine. Celoten akvatorij marine b,o meril 6,5 hektarja, na kopnem pa bo prostora še dvakrat več. Druga faza bo k obstoječim 260 usposobila še 306 komercialnih privezov (med temi bo prostora tudi za veliko večje jahto). Skupaj bo torej v lucijski marini približno 900 privezov. Poleg tega bo na kopnem prostora še za novih 130 plovil (privezi na suhem) in še 70 v novem hangarju, bi so ga začeli pred kratkim graditi delavci ljub- ljanske Hoje. Novi hangar bo večji od obstoječega (ta lahko sprejme le 40 povprečno velikih plovil), nared pa bi moral biti v aprilu, saj zdaj vsi zagotavljajo, da bo tradicionalni portoroški sejem cvetja že v novem hangarju. Velik bo tako, da bo lahko vanj vozilo novo 50-tonsko dvigalo za jahte, v njem pa bo prostora še za šivalnico jader, trgovino za barve in lake, kozmetični in frizerski salon, kemično čistilnico, celo vrsto servisnih delavnic (za popravila motorjev, plastike, opreme...). Ta del naj bi bil za marino komercialno najbolj zanimiv. Do poletja še ne bo povsem končan prvi slovenski otok — vzrok so geomehanske razmere tal. Vedeti je namreč treba, da je kopno iz blata - mulja, ki je na nekaterih mestih v sloju do 60 metrov globoko. Navozili bodo gramoz, zgradili stopničke za dostop v morje, navozili rodovitno prst, posejali travo in posadili grmičevje, objektov ne bodo mogli postaviti, ker se naneseno blato in zemlja še nista dovolj utrdila. Prvi slovenski otok bo z mostičkom na južno stran — s kampom pod Sečo. Na kopnem bo toliko parkirišč, klot bo privezov, čez nekaj tednov pa bodo dogradili tudi operativni objekt, v katerem bo recepcija, carina, postaja milice, luška kapitanija, tehnične službe, nadzorni stolp s posebno kabino kapitana marine... Zgradili bodo tudi še umetni zeleni »hribček!« — gre za ozelenjen, za štiri metre dvignjen teren, na katerem bo restavracija (tudi samopostrežna) z veliko teraso, velik odprt bazen (12,5 krat 25 metrov), otroški bazen in dva sanitarna objekta. V temelje za ta kompleks.so že vgradili 45 ton železa in navozili 70 cm debelo plast humusa. V prostoru zdajšnje recepcije bodo po preselitvi uredili butik za navtičarje in prodajalno (tudi uvožene) opreme. »Marina bo res nared do junija 1986, verjetno pa bo potrebno še vsaj eno leto, preden bomo celoten kompleks uredili in ozelenili natančno tako, kot si zamišljamo,« pravi Drago Alič. IZREDNA PRODAJA plaščev plaščev plaščev vseh velikosti ùnfwtw TRST musimi] d Ul. S. Maurizio 16 (Tra Ospedale) - Tel 794669 POHIŠTVO OPČINE — Narodna ul. 51 skladišče - Bazoviška 60 RAZPRODAJA POPUSTI od 30% do 50% Spalnice — otroške sobe — dnevne sobe — jedilnice — kuhinje Razne omarice in mizice — vozički in otroška oprema. Lestenci — mizne svetilke. POHITITE! Obv. občini 13/12/1985 -----Marko JVattritsch ---- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 30. Dan kasneje, 1. maja, ni bilo pouka. Zato so šli nekateri učenci šolskega doma na izlet. 40 učenk dekliške obrtne šole je odšlo z vlakom v Villo Vicentino, od tam pa peš v Oglej, kjer je sledil ogled razvalin in muzeja. Učenci ljudske šole so šli peš na Sv. goro. Učenci deške pripravnice pa so šli peš na izlet v Dornberk in se vrnili zvečer z vlakom v Gorico. Ob koncu šolskega Ista 1903-1904 je bilo v slovenski obrtno-nadaljevalni šoli Šolskega doma v Gorici skupaj 135 učencev (66 rednih in 69 nedeljskih), ki so obiskovali pouk raznih obrtnih strok. Največ se jih je izučilo za mizarje (38) in za zidarje (30). V tistih poletnih dneh 1904 je Akademsko društvo Adrija prišlo na dan s parolo o pobiranju narodnega kolka za potrebe društva Šolski dom. Podobni narodni kolek je že prej pobiral akademski Prve vrste protestnega akta slovenske javnosti v Gorici v letu 1904 proti politiki goriške občine, ker ni ta hotela odpreti slovenske osnovne šole v mestnem središču. Podpisal ga je odvetnik dr. Dinko Puc upoštevajoč skiep slovenskih staršev odsek društva Šolski dom. V Adriji pa so bili že nekaj let združeni vsi slovenski akademiki ne glede na politično prepričanje, kar ni prijalo političnim prvakom obeh strank, ki so videli v akademikih bodoče narodne voditelje. Zato tudi nekaterim liberalnim prvakom ni prijala odločitev akademikov, da v tistem letu zbirajo narodni kolek izključno za društvo Šolski dom. 21. avgusta je bil občni zbor Adrije. Bil je odprtega značaja v vrtu na Katarinijevem trgu. Takratni časopisi so poročali, da je na ta shod prišlo približno tisoč ljudi, med temi vsa goriška inteligenca in mnogi starši. Akademiki so shod priredili tudi zato, ker je bila stavba Malega doma dograjena in je bilo treba zaradi tega tudi vabiti k vpisu v nove razrede, ki bi se odprli z novim šolskim letom. Na zborovanju so govorili juristi Mirko Koršič, Bogumil Vošnjak in Tomo Šorli. Zborovanje je otvoril in vodil dr. Dinko Puc. O ljudskem šolstvu je govoril Mirko Koršič, o nujnosti odprtja slovenske gimnazije v Gorici Bogumil Vošnjak, o potrebi po slovenski univerzi v Ljubljani pa Tomo Šorli. Damir Feigel je potem predlagal v odobritev nekaj resolucij, ki so zahtevale odprtje slovenskih občinskih šol v Gorici, slovenske gimnazije v Gorici ter slovenske univerze v Ljubljani, in so jih zborovalci tudi sprejeli. Resolucije so poslali občini, deželi, dunajski vladi in slovenskim poslancem v deželnem svetu in v dunajskem parlamentu. Na dezeli pripravljalno srečanje za torkov sestanek s podtajnikom Amatom Podpore Pokrajine Poudarjen politični značaj srečanja v Rimu Problem Aqiùle med petimi temeljnimi točkami Pred devetimi meseci — marca lanskega leta — začeta pogajanja o tako imenovanem »julijskem« vprašanju, ki zadeva rešitev temeljnih problemov javnega proizvodnega sektorja v tržaški in goriški pokrajini, se bodo nadaljevala z naslednjo etapo v torek, 7. januarja. Delegacija, ki jo sestavljajo deželno in krajevna upravna in sindikalna zastopništva, se v Rim odpravlja trdno odločena, da od podtajnika pri predsedstvu vlade Giuliana Amata, doseže nujne politične odgovore na pet temeljnih vprašanj, na katera je vezana proizvodna usoda našega območja. O njih so se dogovorili in jih oblikovali v poseben dokument na sestanku, ki ga je pred rimskim srečanjem sklical deželni odbornik za proračun in programiranje Gianfranco Carbone in katerega so se udeležili deželni odbornik za finance Dario Rinaldi, predsednik goriške pokrajine Dario Lecchi, župani Trsta, Gorice in Tržiča Franco Richetti, Antonio Scarano in Gino Saccavini ter predstavniki deželnih in obeh pokrajinskih tajništev sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL. Bolj kot ob dosedanjih etapah pogajanj, ki še vedno niso dala konkretnih rezultatov za sanacijo obstoječih proizvodnih struktur, bodo člani delegacije v 'Rimu vztrajali pri političnem značaju srečanja, osredotočenega na pet bistvenih problemov, namesto da bi se spuščali v posplošen pregled gospodarskih razmer. Od Amata bodo zahtevali konkretne in politične odgovore za štiri proizvodne sredine, zavoda IRI, ki so Tržaški Lloyd, proizvodnja dizelskih motorjev, železarna Termi in ladjelel-nica Sv. Marka ter za specifično vprašanje zaprtje nedvomno porazno vplivalo na ves industrijski sistem tržaške pokrajine. Podrobneje so v dokumentu navedene naslednje zahteve: finančna družba za pomorski sektor zavoda IRI, Finamare, naj se konkretno obveže, da bo ohranila v Trstu svojo družbo Lloyd z vsemi njenimi funkcijami, povrhu pa je nujna revizija generalnega transportnega načrta, ki zanemarja jadransko vodno pot v prid tirenske; za področje proizvodnje dizelskih motorjev, kjer ima osrednje mesto boljunska Tovarna velikih motorjev, je nujna ustanavitev posebne družbe za raziskovanje in za proizvodno preusmeritev; za ladjedelnico Sv. Marka je izražena zahteva, naj Fincantieri uresniči obvezo, da bo postala glavna italijanska ladjedelnica za posebne konstrukcije; za železarno Temi v skednju pa je treba še enkrat preveriti možnost proizvodnje tita-na in okrepiti proizvodnjo polizdelkov iz litega železa. Posebno poglavje predstavlja peta točka dokumenta, ki zadeva vprašanje žaveljske rafinerije in ki ne sodi v okvir pogajanj z družbo IRI. Delegacija namerava v tej zvezi zahtevati od vlade, naj nastopi pri družbi Total, če ne drugače, s pomočjo posredovanja francoske vlade pri osrednjem vodstvu te nadnacionalne naftne družbe, in doseže preklic zaprtja rafinerije v Žavljah. Na dlani je namreč nasprejemljivost načrtovanega ukrepa, saj skrajno ošibljen tržaški gospodarski sistem ni sposoben prenesti še enega udarca in prevzeti breme nove množične brezposelnosti, ki bi jo zaprtje povzročilo. Prav zato bi se uresničitev namena družbe Total hudo negativno odrazilo na reševanje proizvodnega sistema v tržaški pokrajini, je zapisano v dokumentu. To so torej temeljna načelna stališča, na katerih bodo v torek pri podtajniku Amatu vztrajali člani delegacije iz naše dežele. V njih je znova poudarjena tudi odločnost deželne uprave, da nadaljuje po poti oživljanja in krepitve gospodarskih dejavnosti v tržaški in goriški pokrajini, čeprav se problemi, o katerih bo tokrat govor v Rimu, zemljepisno nanašajo na tržaško pokrajino. Politični značaj srečanja bi v primeru uspešnega izida moral pomeniti jamstvo za nadaljnja neposredna in konkretna pogajanja z odgovornimi za posamezne proizvodne sektorje, kar pomeni s finančnimi družbami zavoda IRI, ki so doslej pokazale najmanj posluha za uresničitev načelno sprejetih obvez o sanaciji in okrepitvi podjetij z državno udeležbo v Julijski krajini. Rok povračila davka IVA podaljšali do konca marca Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tom-besi, predsednik zveze trgovcev tržaške pokrajine (Unione commercianti) Ded Rossi in predsednik avtomobilskega kluba ACI Mancini so pred dnevi podpisali sporazum o podaljšanju režima povračila davka IVA tujim kupcem, ki opravljajo nakupe določenih vrednosti v tržaških trgovinah. Na temelju sporazuma bo ostal v veljavi še do konca marca, znesek davka na dodatno vrednost IVA, ki je vključen v prodajno «no blaga, pa bodo kupcem kot doslej vrnili ob odhodu iz Italije na mejnih prehodih pri Škofijah in na Fernetičih. za tečaje glasbene vzgoje Tržaška pokrajinska uprava bo na podlagi deželnega zakona porazdelila denarne podpore javnim in zasebnim kulturnim in drugim ustanovam in organizacijam, ki nameravajo v tekočem letu prirediti tečaje glasbene vzgoje. Prošnje je treba poslati pokrajinski upravi najkasneje do 31. januarja. Vsi, ki nameravajo prositi za podporo, morajo v prošnji na kolkova-nem papirju za 3000 lir označiti število in vrsto predvidenih tečajev, število učnih ur in tečajnikov ter kraj, kjer se bodo odvijale didaktične dejavnosti. Prošnji je treba dodati še podroben oris sporeda tečajev ter proračun predvidenih stroškov za njihovo izvedbo. Podrobnejše informacije so na razpolago na Pokrajini v Ul. Geppa 21 (I. nadstropje), v uradu za šolstvo in kulturne dejavnosti. • V pričakovanju, da bo deželno od-bomištvo za prevoze izdalo nov organski normativ glede prevozov, je tržaški občinski odbor sklenil izjemoma podaljšati še za mesec januar avtobusne abonmaje za »privilegirane kategorije«. Občinska uprava poudarja, da gre za izjemen finančni napor glede na nove naloge krajevne ustanove na področju skrbstva. • Zaradi del ACEGA so zaprli za promet Ul. dei Porta pred hišno številko 107. Prepoved velja le ob der-lavnikih med 8. in 17. uro. Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev V sredo se prične tečaj animacije kot pomembnega vzgojnega sredstva Čar novega leta je v tem, da nam pa sledila teorična preveritev, v ka dvakrat 1 vynAVPCfa« TV» nnihrv frpri ip rvri čim m nx/n Hnr» vanimiirih O c r*rw~I n i ■ Čar novega leta je v tem, da nam prinese kaj »novega«. To najbrž vsi pričakujemo. Zato je gotovo razveseljivo če lahko že na začetku našega koledarja zabeležimo pobude in dejavnosti, ki nosijo v sebi sveže vsebine. Konkretno mislim pri tem na tečaj animacije, ki se bo pričel v sredo, 8. januarja na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je obenem tudi pobudnik in organizator tečaja. V zadnjih časih si pojem animacije počasi (a vendar gotovo) utira pot tudi v naših krogih in zanimanje za to dejavnost se vse bolj veča. Razlog za to je verjetno tudi v uspehu, ki so ga žele nekatere dejavnosti na področju otroške animacije v okviru delovanja nekaterih naših društev. Čeprav so te izkušnje zaenkrat še preosamljene in preredke, je njihov uspeh le pozitiven in razveseljiv, predvsem če pomislimo, da se v zadnjem dvajsetletju soglasno opozarja s pe dagoškega, družbenega in kulturnega področja na nujnost animacije kot sredstvo pomembne vzgojne vrednosti. Potreba po animaciji se je pa na splošno hitro prevedla v konkretno potrebo po animatorjih, to je po osebah, ki bi s svojo strokovnostjo oz. profesionalno kompetenco lahko uresničile na papirju začrtani družbeno-kulturni načrt. Prišlo je tako do pravega protislovja: po eni strani je potreba po animatorjih vedno nujnejša in z njo je vedno bolj pereče vpraša nje njihove popolne strokovne priprave, po drugi strani je pa lik animatorja iz uradnega, strogega profesionalnega vidika popolnoma nedefiniran in nepriznan, (z izjemo nekaterih javnih uprav v večjih italijanskih mestih) . To protislovje nas navsezadnje ne more niti presenetiti. V tehnokratskem družbenem sistemu, kakršen je naš, kjer je znanje vsebolj sektoria-lizirano, kjer je delo le sredstvo za individualni družbeni podvig, kjer je rentabilnost dela prva skrb, kjer pogojuje potrošniška miselnost življenje slehernega človeka, je zanimanje in posluh za vse oblike socialnih posegov (med katere sodi tudi animacija) s strani javnih ustanov vse prej kot zadostno. In vendar, kljub oblačnosti, ki pre vladuje na vrhu, se v spodnjem socialnem tkivu le nekaj premika, med mladimi, med družbenimi in kulturnimi delavci med tistimi, ki jim vzgoja nekaj pomeni. Te ljudi veže trdno prepričanje, da je treba nekaj storiti zato, da se človek, s svojim ustvarjalnim potencialom reši te že zaskrbljujoče »vegetativne« kulture, ki prevladuje v sodobnem svetu. Tečaj animacije ni prva tovrstna pob,uda v našem kulturnem delovanju. V maju preteklega leta je ZSKD že priredila seminar o animaciji, s katerim se je približno 20 udeleženk uvodoma seznanilo s tem pojmom. Seminar je bil v glavnem praktičnega značaja; vsaki vaji oz. sklopu vaj je pa sledila teorična preveritev, v ka teri je prišlo navadno do zanimivih razprav in ugotovitev. Jedro seminarja je bilo načrtovanje in organizacija raznih animacijskih dejavnosti v okviru poletnega centra. Tudi animacija je bila torej prikazana le iz enega zornega kota in sicer kot metodološko sredstvo pri delu z otroki v prostem času. Seminar, ki so ga vodile Neva Bak, Nives Košuta in Eleonora Zupančič je uspel in ustvarili so se dobri pogoji zato, da bi se nadaljeval in še izpopolnjeval. Porodil se je tako predlog o tečaju, ki naj bi se redno odvijal v daljšem roku. Tečaj, lei bo združeval vzgojiteljice, učiteljice in kulturne delavke, ki so že sodelovale na prvem seminarju, se bo kakor že omenjeno, pričel v sredo, 8. januarja in bo trajal do sredine februarja. Vodili ga bosta Neva Bak in Eleonora Zupančič. Srečanj bo skupno devet in se bodo odvijala dvakrat tedensko od 18. do 21. ure. Osrednja točka, na kateri bo terne'hi tečaj, bo animacija za otroke kot c ' ta, kot enkratni, priložnostni dogodek (npr. animacija na otroškem prazniku ipd.). Prva štiri srečanja, ki bodo pretežno teorična, bodo obravnavala, kakor sta voditeljici tečaja pojasnili, pripravo, izvedbo in preveritev take vrste animacije. Posebna pozornost bo v tej prvi fazi namenjena tehnikam, skupinskemu delu med animatorji in metodološkemu postopku, po katerem nastane taka oblika animacije. Na naslednjih štirih srečanjih pa bo delo usmerjeno konkretno v pripravo javne animacije, ki bo sklenila tečaj. To bo živa izkušnja, na kateri bodo lahko animatorke resno preverile teorijo s prakso, obenem pa bodo otro kom nudile, po vsej verjetnosti, tudi enkratno doživetje. N. K. STANKO ANDOLŠEK OSEMDESETLETNIK Naš bivši delovni tovariš Stanko Andolšek je z novim letom dočakal tudi svojo osemdesetletnico. Nihče mu je ne bi pripisal, saj je njegov korak še vedno mladeniško prožen, kot je prožen njegov um. Intenzivna Komorni orkester RTV Ljubljana je navdušil tržaško občinstvo Glasbenih prireditev ob novem letu sicer pri nas ni manjkalo. Toda pravi Novoletni koncert smo tokrat prvič doživeli in to po zaslugi slovenskih denarnih zavodov iz Trsta in Gorice, ki so, s skupno promocijsko akcijo, omogočili gostovanje Komornega orkestra Radiotelevizije Ljubljana, ki je v petek zvečer izvedel koncert v Kulturnem domu v Trstu. Mirne duše lahko zapišemo, da je bila to izredno prijetna novost za redne obiskovalce naših glasbenih prireditev, kot za vse ostale, ki so do zadnjega kotička napolnili dvora- no Kulturnega doma. Med udeleženci koncerta so bili seveda predstavniki slovenskih denarnih zavodov z obeh strani meje, predstavniki raznih italijanskih podjetij in ustanov, jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu, Glasbene matice in predstavniki številnih drugih slovenskih u-stanov in organizacij. Program novoletnega koncerta je bil tak, kot si ga je občinstvo zaželelo. Prvi del je obsegal skladbe Bacha, Boccherinija, Marcella, Hayd-na, Mantija, nato pa se je 26-član-ski ansambel sprostil v igranju številnih valčkov, polk, pa tudi drugih ritmično zahtevnejših skladb, ki jih je, pod odličnim vodstvom dirigenta Stojana Kureta, odigral tako doživeto, da je moral na splošno zahtevo občinstva, ki ni nehalo s ploskanjem dodati na koncu še tri sklad be, med temi že sloviti Radetsky marš, ki so ga poslušalci seveda spremljali z že obveznim ploskanjem Izbira programa je bila praznične novoletna, takšna, da so se ob igranju do kraja razigrali glasbeniki. Komornega ansambla, med katerimi naj omenimo le dva solista — violinistko Moniko Skalar in Boža Rogeljo, ki je zaigral na angleški rog in na oboo — omembe in pohvale pa bi bili vredni seveda tudi vsi ostali. Bil je to koncert, ki je ne samo navdušil poslušalce, temveč konkretiziral splošno željo, da bi postale takšne prireditve tradicionalne. Ob koncu so se udeleženci, skupno s člani komornega orkestra, zadržali na prijetni družabnosti, ki je samo potrdila pravilno usmeritev slovenskih denarnih zavodov. Velika udeležba na tem prvem koncertu je prav gotovo porok, da bodo te pobude tudi v bodoče uspešne. • Tržaška občina sporoča, da danes in jutri ne bo pogrebov. Kljub temu pa bo pogrebna prevozna služba delovala jutri od 8. do 12. ure. Za ugotavljanje smrti na domu ali v zasebnih zdraviliščih bo na razpolago o-brat za razkuževanje KZE (telefon 946920). aktivnost tudi po upokojitvi mu ni dala časa, da bi se postaral. Stanko Andolšek se je rodil na Kon-konelu nad Trstom 2. januarja 1906. Po opravljeni osnovni šoli se je odločil za učiteljski poklic, vendar je v Trstu lahko dokončal le tri letnike učiteljišča. Leta 1923 se je namreč umaknil v Jugoslavijo k sorodnikom v Maribor, kjer je dokončal učiteljišče. Prvo službeno mesto je dobil na osnovni šoli v Logatcu, nakar ga je učiteljska pot vodila še v Kočevje in nato v Kamnik, kjer je poučeval polnih 16 let. Ko so tamkajšnjo šolo leta 1941 zažgali se je vrnil v Logatec in se tu kmalu vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Aktivno je deloval do aretacije. Najprej je bil kot talec zaprt v Ljubljani, leta 1942 pa so ga italijanske okupacijske oblasti odgnale v koncentracijsko taborišče v Gonars in v Arezzo, odkoder se je ob kapitulaciji Italije vrnil najprej v Trst in nato v Logatec. Tu se je tudi poročil s sestro znanega narodnega borca, političnega preganjanca, planinca in kulturnega delavca Zorka Jelinčiča. Po osvoboditvi je bil Stanko Andolšek do marca 1946 član okrajnega izvršnega odbora na Rakeku, potem se je vrnil v svoj rodni Trst in deloval pri prosvetni komisiji Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora, od septembra 1946 do novembra 1949 je bil nameščen pri Slovensko-hrvaški prosvetni zvezi, nakar je prešel v sklop Založništva tržaškega tiska kot korektor Primorskega dnevnika. Na tem odgovornem delovnem mestu je ostal do upokojitve leta 1971. Vmes je bil in je tudi še zdaj korektor Jadranskega koledarja. Posel korektorja je Stanko Andolšek opravljal z velikim čutom odgovornosti v zavesti, da mora tudi dnevni časopis neglede na naglico časnikarskega dela, gojiti čimlepši in pravilnejši knjižni jezik. V tem oziru Stanko ni bil samo pozoren iskalec tiskarskih napak in »škratov«, pač pa je popravljal tudi časnikarske napake in pomanjkljivosti v pravopisju in slogu pisanja. Nič kolikokrat je časnikarje opozarjal na te stvari tudi z opazkami in opozorili na stenski deski in v razpravah. Njegova neumorna prizadevanja za pravilnost jezika so bila nedvomno pomemben prispevek v slovenskem tržaškem časnikarstvu, poleg tega pa je tudi sam večkrat prijel za pero in kaj objavil v časopisu. Po upokojitvi je — kot rečeno — ostal aktiven in je vedno rad pomagal s svojim znanjem in priskočil na pomoč, kjer je bilo treba. Aktiven je tudi v vrstah slovenskih upokojencev, saj je s krajšo prekinitvijo praktično od samega začetka v letih 1971-1972 tajnik Društva slovenskih upokojencev v Trstu. Da bi ostal čil in dejaven še mnogo let, mu želimo vsi, ki smo z njim delali pri Primorskem dnevniku in ki ga poznamo tudi kot dobrega tovariša. JOŽE KOREN BITKA MED LISTO IN KD ZA ŽUPANSKI STOLČEK NA KOŽI NAŠE MANJŠINE Lista za Trst se je v svoji tiskovni noti — ki je, kot običajno, našemu dnevniku ni poslala, tako da jo moramo povzeti po italijanskem časopisju — spet lotila vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v odgovor na nedavni komunike Krščanske demokracije. Kot je znano, je KD pred nekaj dnevi demantirala oceno li-starjev, po kateri naj bi majski sporazum o novi občinski upravi predvideval tudi preštevanje manjšine kot osnbvo za vsakršen zaščitni ukrep, pemokrščanski odgovor je bil sicer še kar zavito formuliran, tako da lista sedaj lahko ugotavlja, da se konec koncev tudi KD strinja z nujnostjo »ugotavljanja konzistence« slovenske manjšine, pa čeprav odklanja preštevanje. Nasprotno pa LpT ponavlja, da je »etnično preštevanje prebivalstva« e-dino sredstvo, da bi dobili »absolutno jasne podatke«, katerim naj bi nato prilagodili »različne ravni zaščite«. Ob teh polemikah pa postaja čedalje bolj jasno dejstvo, da je manjšina v polemiki med Listo in demokristjani v bistvu le pretveza oziroma predmet špekulacije v politični igri, ki se odigrava v pričakovanju tako imonovane »štafete«, po kateri naj bi listar Cecovini nasledil demokristjanu Richettiju nia županskem stolčku. To je izhajalo dokaj jasno že iz demokrščanske note, v listar-skem komunikeju pa je zapisano črno na belem: KD išče politične incidente in trenja — pravijo listarji — da bi si ustvarila izgovor, da ne spoštuje majskega sporazuma o štafeti, potem ko že ni spoštovala sporazuma o podelitvi enega deželnega odborniš-tva Listi. Skratka, boj za županski stolček se zaostruje, in to na koži Slovencev. Iz branja obeh komunikejev, demo-krščanskega in listarskega, bi lahko sklepali, da si bo zaslužil župansko mesto tisti, ki bo imel čim bolj o-mejevalna stališča do manjšinske zaščite. In kot Slovenci z veliko grenkobo lahko ugotovimo, da se tako Cecovini kot Richetti v tem početju zares odlikujeta. Jutri zjutraj openski tramvaj ne bo redno vozil Konzorcialno podjetje za javne prevoze ACT obvešča, da bo jutri 6. januarja, opravilo v jutranjih u-rah nekaj tehničnih pregledov na progi openskega tramvaja, zaradi česar v tem času tramvaj ne bo peljal. Namesto tramvaja bodo peljali avtobusi z odhodi s Trga Oberdan in z Opčin v polurnih presledkih. Tramvaj bo začel spet redno delovati ob 10.04 z Opčin in ob 10.16 s Trga Oberdan. Včeraj popoldne v Galeriji Tergesteo Kljub vrvežu in slabemu ozvočenju uspel koncert mladih glasbenikov S sinočnjim nastopom štirih mladih glasbenikov v Galeriji Tergesteo in s popoldanskim koncertom godbe rekreatorijev Gentilli - Toti v domu za ostarele v Ul. Pascoli se je v bistvu zaključila pobuda tržaške občine, ki je med prazniki organizirala kar deset manjših koncertov raznih glasbenih skupin (pred kratkim sta npr. nastopila pianistka Damjana Kralj in godalni kvartet GM). Klarinetist Corrado Gidin in pianist Franco Valussi sta nastopila prva in zaigrala nekaj Milhaudovih in Debussyjevih skladb. Vrvež mimoidočih ni dovolil ljubiteljem glasbe, da bi pozorneje prisluhnili sicer korektnemu izvajanju glasbenikov. Približno ista usoda je bila dodeljena tudi pianistu Miranu Košuti in violinistu Borisu Devetaku, ki sta izvajala izbor že znanih lastnih »hitovr, med katere se je vrinila nova Devetakova »Romantična serenada«. Hvaležnemu občinstvu je priljubljena dvojica Košuta - Devetak poklonila še bis. Prijetne melodije in prepričljivo izvajanje bi pravilno ovrednotilo le prepotrebno ozvočenje, (nak) Na sliki: pianist Miran Košuta in violinist Boris Devetak. Natečaj za šolarje po obisku tržaških industrijskih obratov Decembra meseca so številna podjetja in industrijski obrati odprli svoja vrata meščanom, da bi se pobliže seznanili z delom v tovarnah in s proizvodnjo. Tržaška pokrajina je ob Dneh odprtih vrat (tako so pobudo poimenovali) razpisala natečaj za in dijake, ki so si ogledali tržaške gospodarske strukture. Šolarji lahko sodelujejo na natečaju, ki nosi naslov »Kako vidim gospodarstvo mojega mesta potem ko sem si ogledal eno proizvodno strukturo« z risbami in pismenimi nalogami. Tržaška pokrajina opozarja, da zapade rok za sodelovanje na natečaju J8. januarja. Zainteresirani naj pošljejo svoje izdelke tajništvu pokrajine na Trgu V. Veneto 4. Po pregledu ocenjevalne komisije, *d ji predseduje odbornik za prosti eas Cavicchioli, sestavljajo pa jo člani, ki jih je izbralo šolsko skrbništvo, bo^°. najboljše izdelke tudi nagradili s knjižnimi darili v skupni vrednosti skoraj pol milijona lir. Izgubljeno-naj’deno Na X. oddelku tržaške občine (Trg Unità 4, m. nadstropje, soba št. 129) ahko zakoniti lastniki dvignejo sleci ce predmete, ki so jih našli v decembru: uro, denarnico, listnico, poročni prstan, kovček in obesek. Včeraj popoldne ob množični prisotnosti V Križu odprli nov sedež upokojencev CGIL Križ je od včeraj obogaten še z eno novo družbeno strukturo. V središču vasi (v prostorih nekdanje gostilne in trgovine »pri Splacnih«) so namreč včeraj popoldne ob množični prisotnosti domačinov in gostov odprli nov sedež Zveze upokojencev CGIL, ki je sad udarniškega dela skupine priletnih vaščanov. Na krajši slovesnosti je prisotne v slovenščini in v italijanščini pozdravil Angel Bandelj, nato je sledila družabnost v dvorani Smrtna nesreča v Apuliji: ob življenje tržaška zakonca 'v. v prometni nesreči na državni cesti 16 v kraju Agro di Fasano v Apuliji sta včeraj izgubila življenje 52-letni Francesco Pinto in 57-letna Maria Colarich. Zakonca sta stanova- la v Ul. Canova 25, žena je bila doma iz Milj, mož pa se je rodil v kraju Ugento blizu mesta Lecce. Verjetno sta izkoristila novoletne praznike za obisk njegovih sorodnikov, a uspda je hotela, da je bilo njuno potovanje brez povratka. Po skopih informacijah smo izvedeli, da je njun fiat 128 čelno trčil v nasproti vozečo argento, ki jo je u-pravljal 35-letni Cosimo Rizzo. Trčenje je bilo silovito, tako da sta Tržačana bila pri priči mrtva, Rizzo pa je imel večjo srečo, saj bo okreval v mesecu dni. Nesreči je bržkone botrovalo slabo vreme in spolzko cestišče. Srečanje VZPI-ANPI pri Dom ju s predstavitvijo Boldrinijeve knjige Vsedržavno združenje partizanov Italije - ANPI bo priredilo 11. januarja 1986 òb 19. uri zvečer pri Domju novoletno srečanje, na katero so vabljeni bivši borci - partizani, aktivisti, invalidi iz časov osvobodilnega boja, svojci še živečih in padlih borcev. Vodstvo združenja želi, da bi se srečanja udeležila tudi mladina, ki je poklicana, da ponese v prihodnost ideale osvobodilnega boja. Srečanje se bo začelo s predstavitvijo knjige Arnga Boldrimja, predsednika Vsedržavnega združenja partizanov Italije »Diario di Bulow«. Pisec se bo udeležil srečanja. Vpisovanje za srečanje poteka na sedežih krajevnih sekcij združenja ter na osrednjem sedežu VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3. Ljudskega doma. Tukaj je spregovoril Mario Turel, ki je dal pobudo za odprtje sedeža in ki bo tudi vnaprej skrbel za dejavnost kriške Zveze u-pokojencev CGIL. Urad Zveze upokojencev, ki je prijetno in sodobno opremljen, bo odprt dvakrat tedensko in sicer v torkih in v petkih med 9. in 11. uro. Na sliki: med otvoritvijo novega sedeža CGIL v Križu. Orkester milanske Scale v Verdiju Filharmonični orkester milanske Scale bo jutri nastopil v gledališču Verdi. Koncert je dobrodelen, saj bodo prispevke namenili Združenju za raziskovanje raka. Orkester bo pod vodstvom Carla Marie Giuhnija izvedel nekaj skladb Johannesa Brahmsa. Kje bomo nabavili bencin Danes, v nedeljo, bodo odprte naslednje bencinske črpalke (v mastnih črkah so označene črpalke, ki razpolagajo tudi s pbnskim oljem) : AGIP — Drevored D’Annunzio 44, Miramarski drevored 49, Istrska ulica 50 in Ul. I. Svevo 21. TOTAL — Ul. F. Severo 2/2, Trg A. Canal 1/1, Devin - Nabrežina 129, Ul. D’Alviano 14, Nabrežje Grumula 12, Furlanska cesta 7 in U. Revol-tella 110/2. ESSO — Nabrežje N. Sauro 8, Se-sljan - državna cesta 14, Trg Valmau-ra. Ul. F. Severo 8/10 in Miramarski drevored 267/1. IP — Ul. Giuba 58 in Ul. Carducci 12. API - Sprehajabšče S. Andrea. NEODVISNI — SIAT, Trg Cagni 6 Jutri pa bodo odprte sledeče črpalke: AGIP — Ul. Giulia 76, Miramarski drevored 231, Furlanska cesta 5, Ul F. Severo 2/4, Nabrežje N. Sauro 2/1, Ul. Forti 46 (Naselje sv. Sergija) in Istrska ulica (pri pokopališču). TOTAL — Žavlje, Trg Giardino 1/4, Trg sv. Jakoba, Ul. Locchi 3, in Trg Duca degb Abruzzi 4/1. ESSO — Seneni trg 7, Nabrežje Ottaviano Augusto, državna cesta 202 pod Zgonikom IP — Trg Valmaura, državna cesta 14 pri Devinu - Nabrežini, Miramarski drevored 9, Ul. F. Severo 2/8. API — Drevored Campi Ebsi (pri Ul. Meneči). NEODVISNI — ACI Ul. Punta del Forno 4. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Giulia Coccette se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Svojci Piran, Devin, 5. januarja 1986 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Katarine Paulina vd. Trampuž Posebna zahvala sorodnikom, g, župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Nabrežina, Reka, 5. januarja 1986 7.1.1966 7.1.1986 Minilo je že 20 let, odkar si nas zapustil, dragi Silvester Križmančič Ostal boš vedno v naših srcih. Žena Zofka, hči Silvana z družino, snaha Ester s sinom Markom, vnuka in drugi sorodniki. Bazovica, 5. januarja 1986 Zapustil nas je naš dragi Miro Starec (OD FLEKA) Pogreb bo v torek, 7. januarja 1986, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopabšče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena, hči in sin, brat, sestri in drugo sorodstvo Trst, Melbourne, 5. januarja 1986 ( Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mama in nona Albina Tul por. Tul Pogreb drage pokojnice bo v torek, 7. januarja 1986, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkolje. Žalujoči: mož, sinova z družinama in drugo sorodstvo. Mačkolje, 5. januarja 1986 PD Mačkolje izreka iskreno sožalje možu, sinovoma in družinam ob izgubi drage Albine Tul. ZAHVALA Ob težki izgubi naše predrage Amalije Fonda (Malči) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se od nje poslovili, jo spremili na zadnji poti in poklonili cvetje ter na katerikoli način izrazili sočustvovanje. Posebna zahvala msgr. Marjanu Živcu. Svojci Gročana, 5. januarja 1986 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega Marcella Grassija se iskreno zahvaljujemo dr. Grudnu, osebju bolnišnice v Nabrežini, g. župniku, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade, darovalcem cvetja, vaščanom in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Slivno, 5. januarja 1986 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Renata Gombača se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku, darovalcem cvetja, ter vsem, ki so počastili 'njegov spomin. Žalujoči mati, oče in brat. Lonjer, Trst, Izola, 5. januarja 1986 ZAHVALA Ganjeni ob tobkih izrazih sočutja ob izgubi naše drage Marcele Boik roj. Hrovatin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči svojci Opčine, 5. januarja 1986 (Občinsko pogrebno podjetje) » .SLOVENSKO ^ STALNO „ „ ■!GLEDALISCE V TRSTU Kulturni dom Gostovanje OPERA BALET SNG - Ljubljana BALETNI VEČER Johann Strauss PLES KADETOV Igor Stravinski ZGODBA O VOJAKU v soboto, 11. januarja, ob 20.30 v nedeljo, 12. januarja, ob 16. uri Prodaja vstopnic od četrtka, 9. t.m., dalje od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom baleta pri blagajni Kulturnega doma (tel.: 734265). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Aurand Harris PAVLIHA IN MICA Režija: MARIO URŠIČ DANES, 5. januarja, ob 16. uri — ABONMA RED C in G PREDNAROCNINA primorski dnevnik ZA LETO 1986 CELOLETNA . MESEČNA . 90.000 lir . 12.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE IN ČESTITKE. koncerti Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert PETRA MATZKA (violina) in TERESE TURNER-JONES (klavir). kino « SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20 vabi 7. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20 na torkov večer z naslovom MEETING POT: IZGUBLJENA BITKA AMERIŠKIH SLOVENCEV? Predavala bo mag. MAJDA KODRIČ razstave Foto Trst 80 sporoča, da je odprta razstava čmo-belih slik od 7. do 10. t. m. v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob uradnih urah. Ariston 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.15 »Ballando con uno sconosciuto«. Eden 15.45 — 22.15 »I Goonies«. Film za vsakogar. Excelsior 16.00 — 22.00 »Amici miei - III.«. Excelsior II. 15.00 — 21.45 »Fracchia contro Dracula«. Fenice 17.00, 19.30, 22.15 »Joan Lui«. A. Celentano. Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Santa Claus, la storia di Babbo Natale«. Dvorana št. 3 15.15 — 22.00 »Jessica SpA«. Prepovedan mladini Mignon 15.00 — 22.00 »La carica del 101«. Risanka Walta Disneya. Grattacielo 15.30 — 22.15 »E’ arrivato mio fratello«. Renato Pozzetto. Capitol 15.30 — 22.00 »Ritorno al futuro«. Lumiere 16.00 — 22.00 Walt Disney: »Baby, il segreto della leggenda perduta«. Jutri ob 16.00 »Conan il distruttore«. Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »I pompieri«. Paolo Villaggio, Lino Banfi. Alcione 16.00 — 22.00 »La miglior difesa è... la fuga«. Jutri ob 15.30 »Hot Dog - Questi pazzi pazzi porcelloni con gli sci«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 — 21.30 »La vergine«. Prepovedan mladini pod 18. letom. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 5. januarja CVETKO Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 1.47 in zatone ob 12.23. Jutri, PONEDELJEK, 6. januarja ANŽE Vreme včeraj: temperatura zraka 6,2 stopinje, zračni tlak 1007,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, v jutranjih urah je padlo 0,2 mm dežja, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 9,4 stopinje. Plimovanje danes: ob 4.44 na j višja 41 cm, ob 12.17 najnižja —34 cm, ob 18.31 najvišja 4 cm, ob 22.55 najnižja —11 cm. Napovedi za jutri: ob 13.07 najnižja —46 cm, ob 19.42 najvišja 12 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Katrin Bisiani, Blanca Stella Mališana, Franco German, Michela Caldo, Marco Vattovani, Luca Catenacci, Francesca Roncelli, Francesco Mauro, Francesco Rigo, Pietro Glassi, Michela Marchesi, Vincenzo Caliuso, Amy Matera. . UMRLI SO: 65-letna Francesca De Cleva, 77-letni Remigio Perhauz, 86-letna Anna Balbi vd. Buriini, 56-Ietni Ennio Del Mistro, 79-letna Anna Ficiur vd. Moscolin, 77-letni Riccardo Tauceri, 89-letni Renato Rizzotti Vlach, 80-letna Iolanda Delise, 80-letna Rutilia de Castro, 81-letni Italo Periini. NEDELJA, 5. januarja 1986 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5 (tel. 65959), Trg sv. Jakoba 1 (tel. 727-057), Ul. del Son-cini 179 - Skedenj (tel. 816-296), Ul. Revoltella 41 (tel. 947-797), Trg Garibaldi 5 (tel. 726-811), Ul. dell'Orologio 6 (tel. 300-605), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271-124). (od 13.00 do 16.00) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Milje - Mazzinijev drevored 1. (od 20.30 do 8.30 - Nočna služba) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. (od 8.30 do 13.0«) Zgonik (tel. 229-373). Od 13. ure dalje deluje dnevna ali nočna služba samo po telefonu za najnujnejše posege. PONEDELJEK, 6. januarja 1986 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 (tel. 795-369), Ul. S. Giusto 1 (tel. 794-115), Ul. Felluga 46 (tel. 793-395), Ul. Mascagni 2 (tel. 820-002), Ul. Mazzini 43 (tel. 631-785), Ul. Tor S Piero 2 (tel. 421-040). (od 13.00 do 16.00) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 20.30 do 8.30 - Nočna služba) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. (od 8.30 do 13.00) Prosek (tel. 225-141, 225-340), žavlje (tel. 274-630). Od 13. ure deluje dnevna ali nočna služba samo po telefonu za najnujnejše primere. LOTERIJA “ar. BARI 57 86 61 32 82 CAGLIARI 69 40 42 16 77 FIRENCE 18 54 66 37 25 GENOVA 15 34 2 56 16 MILAN 26 8 64 39 51 NEAPELJ 43 42 61 70 51 PALERMO 84 58 59 33 34 RIM 64 87 20 7 6 TURIN 41 69 30 38 32 BENETKE 17 42 67 84 82 TRST Ul Mou.ni 5/ £-^733-36/ ENALOTTO X 2 1 1 1 X 2 2 X KVOTE: 12 — 11.247.000 lir 11 — 256.000 lir 10 — 63.000 lir 1 X 2 GLASBENA MATICA TRST v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu koncertni ciklus MLADI MLADIM v četrtek, 9. januarja, ob 18. uri v Avditoriju RAI, Ul. F. Severo 7. NASTOPAJO: Volodja Balžalor-sky - violina, Igor Saje - kitara, Cveto Kobal - flavta. Vabljeni ! SLOVENSKO k-STALNO ••GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carlo Goldoni PRIMORSKE ZDRAHE Režija: BORIS KOBAL v četrtek, 9. jan,, ob 16. uri — ABONMA RED I v petek, 10. jan., ob 10. uri — IZVEN ABONMAJA gledališča ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Včeraj, 4. t. m., je praznoval 60-letnico GIGI PURIČ, gonilna sila Zadružne prodajalne na Opčinah. Še na mnoga skupna leta mu kličejo uslužbenci Zadruge. . Včeraj sta se poročila MIRJAM in FREDDY. Da bi se še naprej rada imela, jima želijo Jasna, Mara, Silvano, Tatjana in Tanja. Jutri praznuje v Dolini 13. rojstni dan naš ALEŠ. Vse najboljše mu iz srca želijo mama, oče, Davorin in noneti iz Doline in Lonjerja. urarna - zlatarna ŠKERLJ Trst - UL Filzi 5 vošči SREČNO 1986 vsem prijateljem in odjemalcem razna obvestila Včeraj sta se poročila FREDDY in MIRJAM Vso srečo v skupnem življenju jima želi KD F. Prešeren TPPZ P. Tomažič bo imel v torek, 7. t. m., ob 20. uri sejo odbora. V petek, 10. t. m., ob 20.30 bo vaja celotnega ansambla. Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec vabi dne 10. t. m. ob 19.30 v prosvetno dvorano v Borštu na proslavo padlih tovarišev v bunkerju dne 10. 1. 1945. Sodelujejo: učenci osnovne šole Boršt, sledi recital partizanske lirike in mešani pevski zbor PD Slovenec. Danes, 5. januarja, ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ulica Brandesia 27) božična prireditev, žive jaslice in petje božičnih pesmi. Toplo vabljeni! Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se jutri, 6. januarja, zaradi uvedbe praznika, ne bodo odvijali programirani tečaji. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika i foto-kino (|l kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 mali oglasi V torek ROSSETTI Danes, 5. januarja 1986, ob 16. uri — red 1. nedelja — Ater / Emilia Romagna Teatro predstavlja »Una burla ben riuscita« Tullia Kesicha po delu Itala Sveva. Režija Egisto Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 2 uri. Jutri zaprto zaradi počitka, ponovitev ob 20.30. CANKARJEV DOM Velika dvorana V torek, 7. t. m., ob 19.30: Vladimir Aškenazi, klavirski recital. Okrogla dvorana V petek, 10. januarja, ob 22.00: Nočni program. M. Sherman »Mesija«. Mala dvorana Jutri, 6. januarja 1986, ob 20. uri: »Quilombo«, iz cikla »Novi brazilski film«. Režija Carlos Diegues. V torek, 7. januarja, ob 19.30: Mladi mladim. Večer mladih skladateljev. PRODAM peč 30.000 kilokal. za centralno kurjavo, malo rabljeno. Tel. na št. 040/229-433. STAREJŠI gospod, samski, išče hišno pomočnico za par ur na dan. Tel. na št. 040/731-482. TRGOVINA POHIŠTVA Pupis nujno išče delavca, izkušenega v prenosu in montaži pohištva. Informacije v Se-sljanu 59/B, tel. 040/299-269. TRGOVINA pohištva Biecher, Ul. del-l'Istria 27 - Trst (tel. 040/750-113), sporoča, da se nadaljuje ves januar 1986 prodaja po znižanih cenah. DVE odrasb osebi, brez otrok, iščeta za štiriletno obdobje stanovanje v najem na Opčinah ali v bližnji okobci. Tel. ob večernih urah na 040/213-691. PRODAM enosobno otroško pohištvo v dobrem stanju. Tel. 040/231-738. PRODAM prašiča za zakol. Tel. na št. 231-738. IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA nudi usluge, po možnosti v jutranjih urah. Tel. 947-950. KNJIGOVODJI, izkušenemu ah z dobro voljo, za vodenje računov male trgovino nudimo službo takoj. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst. pod šifro »Mala trgovina«. IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE nujno išče izkušenega knjigovodjo/knjigo-vodkinjo z večletno prakso. Prošnje na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Knjigovodstvo«. SEZONSKA RAZPRODAJA L. 5.000 OB RAZPRODAJI NUDIMO ŠE DODATEN 10% POPUST ZA BODOČE POMLADANSKE NAKUPE TRŽIČ — UL. ROMA 58 Tel.: 0481/73174 ZOBNA AMBULANTA »PERUGINO« TRST — Ul. Viti, do Feltro 1 (Trg Perugino) — Tel.: 749385 NUDIMO VSE ZOBOZDRAVNIŠKE IN URNIK: od ponedeljka do petka 16.00 - 19.00 ZOBOTEHNIČNE USLUGE Dr. Miran Dolhar ob sredah 8.30 - 11.30 16.00 - 19.00 S.A.C.A.T. FIAT IMPORT - EXPORT nadomestni deli za - ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 HI EDI MOBILI KAKOVOST IN PRESTIŽ TRST Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 • tel. 813301 ekskluzivni zastopnik kuhinj m? monzhJzzD Olajšave pri plačilu radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 5. januarja italijansha televizija Prvi kanal 10.00 La famiglia Day - TV film 10.25 Tutti insieme a Niokolo Koba -dokumentarec 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 Vesti 13.55 Toto - TV Radiocorriere 14.00 Domenica in Vmes kronike in športni dogodki 14.20 in 15.20 Športne vesti 15.30 Discoring 1985 - 1986 16.20 Športne vesti 17.50 Ital. nogometno prvenstvo 18.20 90. minuta 18.40 Domenica in. . . v studiu 20.00 Dnevnik 20.30 Mister miliardo - film Igrajo:' Terence Hill, Valerle Perrine, Jackie Gléason 22.05 Športna nedelja 23.20 Musicanotte - koncert za praznični dan Drugi kanal 9.50 Smučanje 11.15 II solista e Torchestra: Robert Schumann 11.45 L’idolo di Broadway - film Igrata Shirley Tempie in George Murphy 13.30 Dnevnik 2 - Db 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti 13.30 Piccoli fans 15.00 20.000 anni a Sing Sing - film Igrajo: Spencer Tracy, Bette Davis, Arthur Byron 16.15 Dnevnik 2 - Studio - Stadio 17.50 Le strade di San Francisco • TV film 18.40 Dnevnik 2 - Gol flash 18.50 Ital. nogometno prvenstvo 19.45 Meteo 2 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.30 Tosca - opera 22.35 Dnevnik 2 - Vesti 22.45 Dnevnik 2 - Trentatrè - tedenska rubrika o medicini 23.15 Šola in vzgoja: O živalih 23.45 Dnevnik 2 - Vesti Tretji kanal 12.25 Girofestival ’85: Special: Dee D. Jackson 12.50 Smučanje 13.30 Dancemania - 3. oddaja 14.25 In cerca di Titina - 3. oddaja 15.15 Dnevnik 3 - Neposreden šport 17.10 S.P.Y.S. - film Igrajo: Donald Sutherland, El-liott Gould, Zouzou Joss Addami 19.00 Dnevnik 3 19.10 19.20 19.40 20.30 21.30 22.55 23.20 00.05 Dnevnik 3 - Deželne vesti Deželni šport Concertone: David Bowie Nedelja gol šola in vzgoja: Le avventure di Jean - Jacques Rousseau Dnevnik 3 Laurei e Hardy Nogometno prvenstvo A lige Cantamare: musica in onda 1985 jugoslovanska televizija Ljubljana 8.20 Poročila 8.25- živžav: Smrkci - risanka 9.20 Sokoli - TV nadaljevanka 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju 11.15 Cervantes - TV nadaljevanka 12.10 Ljudje in zemlja - kmetijska oddaja 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju 14.00 Poročila 14.05 Pihalni orkestri: Rudarska godba Titovo Velenje 14.40 Via Mala - TV nadaljevanka 16.10 Mozaik kratkega filma: Dekliška vzgoja in Neomejena energija, indijska filma 16.35 Vrata ostanejo odprta - film 18.05 TV kviz - 8. oddaja 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Oče za določen čas - film- 21.30 Športni pregled 22.00 Slovenci v zamejstvu 22.35 Poročila Koper 9.50 Smučanje Maribor: svetovno prvenstvo 12-15 Primomercato - predstavitev in prodaja 14.15 Smučanje Maribor - svetovni pokal 15.00 Velike izdaje - TV nadaljevanka 16.30 'Risanke 17.30 Veliki greben - TV film 18.00 Bratje in sestre - TV film 18.30 Dokumentarec 19.00 Nepokorjeno mesto - TV nanizanka 20.30 Kitajec v Scotland Yardu - TV film 21.35 Tatort - TV film 23.15 Nobelovi nagrajenci: Martin Luther King 23.45 Življenje na pločniku Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija dober dan 14.00 Mali koncert: Alan Stivell 14.15 Grizly Adams - TV nanizanka 15.05 Nedeljsko popoldne 17.15 Mož s srečno roko - film 18.55 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Oče za določen čas - film 21.30 Športni pregled 22.00 Jugoslovansko - albanski od nosi - dokumentarna oddaja 23.00 TV dnevnik 23.20 Poezija zasebne postaje CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Fio - TV film 9-30 Nabožna oddaja 10.10 Mama Malone 10.40 Anteprima 11.25 Superclassifica show 12.20 Punto 7 13.30 Buona domenica - oddajo vodi Maurizio Costanzo 14.30 Orazio - TV film 17.00 Forum - oddajo vodi Catherine Spaak 19.00 Dalle 9 alle 5 - TV film 20.30 Visitors - 1. nadalj. 22.50 Monitor 23.40 Punto 7 00.40 Sheriffo a New York - TV film ITALIA 1 8.30 Bim Bum Barn - program za o-troke 10.15 Custer eroe del West - film 12.00 Riptide 13.00 Speciale Grand Prix 14.00 Dee Jay Television 16.00 Bim Bum Barn - program za o-troke Vmes risanke: Evelyn e la magia di un sogno d'amore, Il giro del mondo di Willy Fog, I Puffi, John e Solfami 19.00 Speciale Creamy 20.00 E’ festa con Silvestro - risanka 20.30 II meglio di Drive in - variete 22.30 Mezzogiorno e mezzo di fuoco -film 00.20 Camion - TV film 01.20 Strike Force - TV film RETEQUATTRO 8.30 La costola di Adamo 9.00 Piange il telefono - film 11.00 Storia di fifa e di coltello - film 12.45 Ciao, Ciao - program za otroke Vmes risanke: Hazzard - Natale con Pepè e Fog-Leg, Masters i dominatori deU’universo, La lampada di Adalino 17.00 H circo delle stella - TV film 18.00 Retequattro per voi 18.20 II grande ruggito - film 20.30 W le donne 23.00 Cinema & Co 23.30 Tuppè tuppè marescià - film 01.20 Agenzia U.N.C.L.E. - TV film TELEPADOVA 8.30 Gran Bazar 13.00 11 ritorno del Santo - TV film 14.00 Love Story - TV film 15.00 I nuovi Rookies - TV film 16.00 Dottor John - T Vfilm 17.30 L'incredibile Hulk - TV film 18.30 Gli orsetti del cuore - risanka 19.30 Le avventure di Huckfinn - risanka 20.30 Toccando il paradiso - film 23.30 Hockey TRIVENETA 8.00 Risanka 10.00 Dražba preprog 13.00 Disperatamente tua - TV film 17.00 Disperatamente tua - TV film 18.30 Swop - film 20.00 Dražba preprog 01.00 Film TELEFRIULI 7.00 Musicale 10.00 E’ tempo di artigianato 11.00 Si o no - mercato telefonico 13.25 Buongiorno Friuli 13.30 Disco glasba 14.00 Nagradno tekmovanje 15.30 Classe mista - variete 17.00 Musicate 19.30 Deželni šport 20.30 I figli di nessuno - film 22.30 Dick Van Dyke - TV film Ponedeljek, 6. januarja italijanska televizija Prvi kanal 11.00 Maša 11.30 Un terribile cocco di mamma - TV film 12.05 Halo. . . kdo igra?' - Opoldanski program z Enrico Bonaccorti 13.30 Dnevnik 1 14.00 Halo. . . kdo igra? - Zadnji poziv 14.15 Viva la Befana - otroška oddaja 16.30 Športne vesti 17.05 Viva la Befana - 2. del oddaje 18.00 Osmi dan - Literatura in krščanstvo 18.30 Parola mia - nagradno tekmovanje 20.00 Dnevnik 1 20.30 Fantastico - vodi Pippo Baudo Drugi kanal 9.00 Maribor: svetovni pokal v smučanju 11.55 Cordialmente - vodi Enza Sam-pò 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Capito! - TV nadaljevanka 14.35 E’ arrivata la Befana - v sklopu oddaj Tandem in Kruh in marmelada 17.35 Danes in jutri 18.30 športne vesti 18.40 Ceste v San Franciscu - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 športne vesti 20.30 Locai Hero - film 22.20 Dnevnik 2 - Nocoj 22.55 Un ragazzo come noi - TV film 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 10.45 Nekoč je bil. . . glasbenik 11.10 Prvi natečaj mladih plasalcev -v evroviziji 12.10 Svetovno prvenstvo v smučanju 12.55 Prvi natečaj mladih plesalcev v evroviziji - 2. del 14.00 Jezik za vsakogar: ruščina 15.00 Glasba 15.45 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.10 Glasbena oddaja 19.30 Deželne športne vesti 20.30 El tango - nastopata Milva ih Astor Piazzolla 21.30 Dnevnik 3 jugoslovanska televizija Ljubljana 9.20 Maribor: svetovni pokal v smučanju 11.00 Maribor: svetovni pokal v smučanju 13.05 Maribor: svetovni pokal v smučanju 16.20 Poročila 16.30 Maribor: svetovni pokal v smučanju 17.00 Svetovni pokal v smučarskih skokih 17.30 Preberimo besede: Ljubezensko pismo 17.50 Pesmi in zgodbe za vas: Potepuška pravljica 18.05 Miti in Legende: Biblijski miti: Legenda o Juditi - TV nanizanka 18.25 Podravski obzornik 18.45 Izročila 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme 20.05 Tereza Humbert - TV nadalj. 21.05 Lojtr’ca domačih 22.30 TV dnevnik H. Koper 9.50 Maribor: svetovni pokal v smučanju 13.00 Maribor: svetovni pokal v smučanju 14.15 TV novice 14.20 Sherlock Holmes - TV film 14.45 Hala zgodovina glasbe 15.00 Zdravnik in pacient - medicinska oddaja 15.45 Glasbena oddaja 16.30 Risanke 17.30 Kanadska narava - dokumentarec 18.00 Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov, oddaja v živo 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: ČEDAD — Dan emigranta TRST — Velik odmev dokumenta katoličanov TRŽIČ — Ugoden obračun prometa v pristanišču ŠTEVERJAN — Deželno finansiranje za cestne povezave TRST — Novoletni koncert v Kulturnem domu ŠPORT DOLINA — Košarka: BREG Adria-therm - Saba ZGONIK — Namizni tenis: KRAS Globtrade - Recoaro Bočen TRST — Odbojka: OMA - MEBLO 19.30 TVD Stičišče 19.50 Dokumentarec 20.30 Namizni tenis 21.00 Eva - 1. del filma 22.00 TVD - Vse danes 22.10 Eva - 2. del filma 22.40 Delta zasebne postaje CANALE 5 8.35 Alice - TV film 9.00 Una famiglia americana - TV film 9.50 General Hospital - TV nada Ijevanka 10.45 Facciamo im affare - nagradno tekmovanje 11.15 Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje 12.00 Bis - nagradno tekmovanje 12.40 H pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.30 Sentieri - TV nadaljevanka 14.30 La valle dei pini - TV nadaljevanka 15.30 Una vita da vivere - TV nadaljevanka 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom - nagradno tekmovanje za mlade 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 C’est la vie - nagradno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.30 V - Visitors - TV nadaljevanka 22.30 Johnatan dimensione avventura - dokumentarec 23.50 Filmske novosti 0.20 Šerif v New Yorku - TV film RETEQUATTRO 9.00 Destini - TV novela 9.40 Lucy show - TV film 10.00 L’idolo cinese - film 11.45 Magazine - rubrika 12.15 Bravo Dick - TV film 12.45 Ciao ciao - otroška oddaja 14.15 Destini - TV novela 15.00 Agua viva - TV novela 15.40 Ossessione del passato - film 18.20 Ai confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - TV nadaljevanka 20.30 Angeli con la pistola - film 23.10 Agente speciale - TV film 00.10 Mod Squad i ragazzi di Greer TV film ITALIA 1 9.40 Fantasilandia - TV film 10.30 Wonder Woman - TV film 11.30 Quincy - TV film 12.30 L’uomo dai sei milioni di dollari - TV film 13.30 Help - nagradno tekmovanje 14.15 Deejay Television - glasba 15.00 Chips - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 17.50 La casa nella prateria - TV film 18.50 Gioco delle coppie - nagradno tekmovanje 19.30 La famiglia Addams - TV film 20.00 E’ festa con Silvestro - risanka 20.30 Magnum P.I. - TV film 22.30 Controcorrente - vodi Indro Montanelli 23.15 Fitzcarraldo - film TELEPADOVA 9.00 L’incredibile Hulk - TV film 10.00 Ellery Queen - TV film 11.00 Doppio gioco a San Francisco - TV film 12.00 Chips - TV film 13.00 Innamorarsi - TV film 15.00 Chips - TV film 17.00 Risanke 20.30 Un magnifico ceffo da galera - film 22.30 II ritorno del Santo - TV film 23.30 Chips - TV film TELEFRIULI 12.25 Danes v deželi 12.30 Andrea Celeste - TV film 13.30 Nogometna tekma: Catanzaro - Triestina 15.30 Glasbena oddaja 17.30 Inšpektor Buley - TV film 18.30 TV film 19.00 TV dnevnik 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 Nogometna tekma: Torino - Udinese 22.30 TV dnevnik 22.45 Si o no - predstavitev in prodaja 1.00 Lahko noč Furlanija radio Nedelja, 5. januarja RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba tržaških skladateljev: moški zbor »Val Rosandra«, vodi Paolo De Cristini. Posnetki z revije v tržaškem Avditoriju 4. februarja lani, nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta, nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas po- znaš?«, nato: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedni- štva, nato: Glasbene skice; 17.00 Mi in glasba: Posnetek koncerta božičnih pesmi, ki je bil v soboto, 4. t.m., v župni cerkvi v Štivanu. Sodelujejo Fantje izpod Grmade, dekliški zbor Devin in otroški zbor iz Štivana; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, EP; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Iz dejavnosti glasbene mladine: novoletni programi GM Nova Gorica; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku -pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemščini; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 15.45 Popoldanski spored; 16.00 Glasbeno-govomi program; 16.15 Glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.45 Italijanski tenis; 18.10 Glasba; 18.32 Glasba; 20.00 Nočni program Radia Koper. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00 21.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.30 Zdravo tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke, Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humoreska tega tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00-22.00 V nedeljo zvečer. Ponedeljek, 6. januarja RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.40 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.445 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: »Tonček in njegov balonček«; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Prva repriza: »Večni sopotniki«; 15.25 Šport in glasba; 17.30 Neposreden prenos košarkarske tekme 2. lige FERRARA - JADRAN. Iz Ferrare poroča Saša Rudolf. RADIO KOPER (Slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 9.00 0-tvoritev: pozdrav, pregled dogodkov, koledar, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijski prispevek; 12.0014.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.00 Športna rubrika; 9.30 Cucianovi dopisniki; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Pesem tedna; 11.40 Radijski in televizijski programi; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program in -glasba; 14.30 Kaj je novega?; 15.00 Športni pregled; 18.00 Lestvica LP; 18.45 Glasba; 20.00 Nočni program Radia Koper. Cas preverjanja, kongresov in polemik znotraj političnih strank na Goriškem V Gorici so bile občinske volitve lani maja. V septembru, po dolgih pogajanjih, je bil izvoljen občinski odbor z županom Scaranom. Bila je to potrditev prejšnje koalicije z zamenjavo nekaterih odbornikov. Šele v drugi polovici decembra, tri mesece in pol po umestitvi odbora, je prišlo v goričkem občinskem svetu do razprave o petletnem programu koalicijskega odbora med KD, PSI, PSD/, SSk in PRI. Kljub tako dolgim pogajanjem pa ni prišlo v obnovljeni koaliciji do popolne razjasnitve. Najprej v imenovanju zastopnikov v razne upravne svete. Še vedno ni soglasja o vodenju nekaterih ustanov, kot so obmejno postajališče, industrijska cona, mestno podjetje itd. še vedno niso imenovani zastopniki v nekatere druge konzorcije, kot npr. v Briško gorsko skupnost, katere skupščina se ne more sestati, ker, edini, manjkajo zastopniki goričke občine. V sami koaliciji ni popolnega soglasja. Čeprav je pričlo do nekaterih sprememb v kompetencah odbornikov ni v koaliciji soglasja. Marsikdo trdi, da niso bili pravi možje postavljeni na pravo mesto. Najbrž gre temu pripisati dejstvo, da prihaja v občinskem poslovanju do zastojev. Z delom v odboru niso zadovoljni socialdemokrati. Dobili so dve oidborništvi, vendar je bil dolgo*-letni vodja Zucalli potisnjen na stranski tir. Sedaj pa se zdi, da je Zucalli spet dobil vodstvo v svoji stranki in govor je že, da bi si želel »močnejše« odborništvo in da bi bil zato pripravljen tudi žrtvovati drugega odbornika, Gentileja, ki odgovarja za osebje. Prav tako je čutiti, da niso z delom odbora v celoti zadovoljni pri Slovenski skupnosti. Na zadnjem sestanku pokrajinskega odbora te stranke so, med drugim, govorili tudi o vprašanju -stavb za slovenske šole v Gorici. »Če ne bo skorajšnjih jamstev s strani vladnih strank, zlasti večinske KD, bo tajništvo pokrajinskega sveta SSk razmislilo o možnosti, da iz protesta izstopi iz goričkega občinskega sveta in odbora,« smo brali v zadnjem Katoliškem glasu. Kako je moč izstopiti iz občinskega sveta ne vemo, izstopiti iz občinskega odbora pa pomeni iti v opozicijo. Še največ trenja pa je v sami krščanski demokraciji. Pričela se je že volilna kampanja za deželne in parlamentarne volitve, pa čeprav bodo te čele čez dve leti, spomladi 1988, seveda če ne pride prej do razpusta parlamenta v Rimu. Očitno je, da se tako deželni odbornik Bran-cati kot poslanec Rebulla bojita morebitne kandidature sedanjega goričkega župana Scarana. Čeprav je ta pred meseci izjavil, da misli ostati na čelu goričke občine, ni izključeno, da bi kandidiral, če bi hotel v deželni svet, potem bi se ne zadovoljil samo z mestom svetovalca. Hotel bi postati odbornik. Hočeš, nočeš, na cesti bi pustil Brancoli ja. Če pa bi hotel v poslansko zbornico, potem bi nedvomno dobil podporo zvez trgovcev v drugih pokrajinah volilnega okrožja in bi seveda pustil doma Rebullo. Tako Brancati kot Rebulla očitno tega nočeta, še zlasti Brancati ne, ki ima vedno v rokah večino stranke na Goriškem. Zaradi tega lahko razumemo kritične pripombe pokrajinskega tajnika Cri scija na račun vodenja goričke občinske uprave. Sicer znotraj svetovalske skupine KD je precej negodova- nja, leer baje župan sploh ne prihaja na sestanke te skupine. Nekateri mu očitajo, tudi opozicija, komunist sen. Battello je na to javno opozoril, da vodi Scorano osebno politiko. Trenja so tudi v socialistični stranki, ki se pripravlja na pokrajinski kongres. Še zlasti je spor oster v goriški mestni sekciji, kjer naj bi v kratkem prišlo do predčasne skupščine in kjer vse kaže, da bo prišlo do spremembe v vodenju politike te stranke. Kongres pa bo sredi januarja imela Slovenska skupnost. Ta bi bil moral biti že lani septembra, pa so ga, zaradi precej živahnih polemik in razprav, če zlasti v zvezi z negativnim rezultatom te stranke na lanskih majskih volitvah v Gorici, Šte-verjanu in Krminu, odložili na kasnejši čas. Da je v stranki razprava živahna in da nekateri zahtevajo prenovitev vodilnih organov, je očitno iz poročil o sestankih nekaterih sekcij SSk, ki jih lahko beremo v nekaterih časopisih. Prav tako izhaja, da spor, ki je lani nastal v vrstah SSk v Števerjanu, se ni razčistil, nasprotno, še poglobil se je. Kresni ognji na podeželju ob prazniku sv. Treh kraljev Dve osebi izgubili življenje Smrtna nesreča pri Koprivnem Nezgoda na gradbišču v Vidmu Jutri, na praznik sv. Treh kraljev, bodo vse trgovine, uradi, tovarne in seveda šole zaprte. Ponovno uvedeni cerkveni praznik je podaljšal božične in novoletne počitnice. V marsikateri tovarni, še zlasti v Furlaniji, niso s tem zadovoljni, ker menijo, da to po vzroča težave v proizvodnji. Tudi avtobusi bodo jutri vozili po umiku, ki velja ob nedeljah. V raznih krajih Furlanije in Bizja karije bodo drevi zagoreli kresni ognji po običaju, ki sega v srednji vek. Na Tržiškem pravijo, da bodo lahko, ugotavljajoč v katero smer bo veter pihal, dobili napotke za letošnjo sezono. Kresni ognji imajo različna imena. Na Tržiškem jim pravijo »ser me«. V Turjaku dobi moški naziv »seimo«. V Furlaniji jim v glavnem pravijo »pignarui«. V Romansu je naslov kresnega ognja »pan e vin«. V Medeji ima spet drug naslov »fu-garela«. Kresni ogenj bo zagorel tudi v goriškem naselju Sv. Ane. Ne gre sicer za goriški običaj, k nam so ga prinesli ljudje iz Furlanije, ki pri nas bivajo. Kresni ognji bodo zagoreli v glavnem ob sončnem zatonu, ponekod še kasneje. Povsod bodo ponujali toplo vino in kruh. Tako kot v starih časih. Drevi v Sovodnjah revija kotalkarjev Približno štirideset mladih kotalkarjev in kotalkaric kultumo-športnega društva Vipava s Peči bo drevi ob 19.30 nastopilo na kotalkarski reviji v občinski telovadnici v Sovodnjah. Revijo so sicer že imeli v lanskem decembru. Z njo so imeli veliko uspeha. Ker vsi, ki jih je stvar zanimala, niso mogli v sicer prostorno telovadnico, so se pri KŠD Vipava odločili, da jo ponovijo. Tečaj nemščine Celovška univerza pripravlja tudi letos poletni točaj nemščine za študente iz Italije. Program tečajev je na razpolago v uradu za kulturne dejavnosti pri goriški občini. Goriška občina je pristopila v konzorcij za razvoj tržaške univerze. To so sklenili na zadnji lanskoletni seji občinskega odbora. Župan Scarano je sicer pristop napovedal že na zadnji seji občinskega sveta. Sklep bo namreč moral potrditi občinski svet. Sklep je bil nujen v zvezi s skorajšnjim odprtjem dveh univerzitetnih fakultet v našem mestu, ki bosta sodili v sklop tržaške univerze. Vodstvo univerze namerava v prihodnjem akademskem letu, to je še pred koncem letošnjega koledarskega leta, odpreti Dve osebi sta izgubili življenje v tragičnih okoliščinah, med petkom in soboto na Goriškem. Na državni cesti št. 56 pri Koprivnem se je včeraj, zgodaj zjutraj, smrtno ponesrečil 34-letni zidar Marino Blasizza iz Morara, Ul. Dante. Z al-fetto je silovito trčil v železobetonski drog ob cesti, v neposredni bližini spominskega obeležja arditov. Blasizza je bil na mestu mrtev. Nesreča se je zgodila okrog tretje ura zjutraj. Po ugotovitvah obhodnice prometne policije se je ponesrečenec po vsej verjetnosti peljal v smeri iz Krmina proti Morani. v Gorici fakulteto za diplomatske vede in podiplomsko dveletno visoko šolo za računovodske izvedence. V obeh primerih bo tržaška univerza dobila finančno podporo rimske vlade, ki jo bo la dala na podlagi paketa Altissimo za nadaljnji razvoj tržaške in goriške pokrajine. Ni še znano, kje bo v Gorici prostor za obe visoki šoli. Nekateri menijo, da bi bilo moč adaptirati prostore v stavbi nekdanje policijske vojašnice v Ulici sv. Klare, ki jo nameravajo docela preurediti. V drugačnih okoliščinah pa je v petek popoldne, izgubil življenje 50-letni gradbeni delavec Adriano Medeot iz Medee, Ul. Roma 23. Umrl je na gradbišču v videmskem predmestju San Gottardo, potem ko se je nanj zrušil silos za cement. Medeot je namreč skupaj s podjetnikom Carlom Bobbom šele pripravljal gradbišče, kjer bodo zidali večstanovanjsko hišo. Do nezgode je menda prišlo, ko je Medeot, ki je upravljal žerjav, skušal namestiti silos na pravo mesto. Železna konstrukcija se je odklopila, padla z višine nekaj metrov na tla, udarila ob tem ob rob betonskega mešalca in se odbila ravno v smeri, kamor se je skušal umakniti Medeot, ki se je zavedal nevarnosti. Medeota je silos dobesedno zmečkal. Tatovi v stanovanju Neznanci so vdrli v stanovanje Roberta Nibranta v Ul. Lascine 31 v Gorici. Izkoristili so krajšo odsotnost stanovalcev ter se polastili različnega blaga v vrednosti okrog 7 milijonov lir. V notranjost so vdrli potem ko so menda s silo odprli okno v pritličju. Med prazniki je bilo, kot kaže, nekakšno zatišje. Zdaj pa se je tatinska dejavnost obnovila. • Štirideset dni se bo zdravila 64-letna Antonia Stacul zaradi zloma piščali in drugih poškodb. Ranila se je v prometni nesreči, včeraj, nekaj pred 13. uro, v Ul. Sauro. Goriška občina v konzorciju za razvoj tržaške univerze V Doberdobu umrla Marija Jarc V Sovodnjah pogreb Gizele Devetak Umrla je 81-let-na Midlineva mama Marija Jarc vdova Lakovič iz Doberdoba. Po rodu iz Ku-kukeve rodbine je ob omožitvi s Petrom Lakovičem tako rekoč prekoračila cesto k sosedom, kjer je v nekaj letih zrastla družina s štirimi otroki. Prihod vojne in narodnoosvobodilni odpor so mladi materi prinesli veliko gorja in poguma, ki ga je pokojna Marija znala hrabro trošiti vse do današnjih dni. Že ob prvem prihodu o-kupatorja v vas, 13. septembra 1943, so ji Nemci ustrelili moža skupaj z drugimi tremi talci na Poljanah. Mati štirih majhnih otrok ni opustila boja za katerega je padel njen mož. že nekaj dni po njegovi smrti je Marija začela prevažati mleko v Laško, da je preživljala družino. Navezala je stike z drugimi mlekaricami, ki so tako zbirale zdravstveni material po lekarnah in drugo blago ter jo enkrat mesečno prenašale na Kras partizanom. Vseskozi je bila aktivna članica krajevnega odseka rdečega križa, članica OF in SKOJ skupine. Nekaj dni pred prihodom Gradnikove brigade v vas je, kljub prisotnosti nemških enot v vasi, pritihotapila blago s katerim so potem domače žem ske naredile zastave. Zlahka je zbrala spretnost in pogum ob vsakem trenutku; ko je bilo treba v slovenščini spregovoriti na trgu v Tržiču ali na shodu aktivistov OF v Ljubljani. Predzadnji dan starega leta so v So-vodnjah pokopali Gi-zelo Devetak, vdovo Devetak. Na zadnji poti jo je spremilo veliko vaščanov, prijateljev, znancev, saj je bila pokojnica znana in priljubljena, zelo zavedna žena in partizanska mati, vseskozi aktivna spremljevalka kulturnega in splošnega dogajanja v domačem kraju in na Goriškem. Rodila se je v Sovodnjah 6. aprila leta 1906. 19-letna je stopila v zakon z domačinom Avguštinom Devetakom z Vasi. V družini je zraslo pet otrok, pet fantov: Lojze, Rudi, Mario, Jože in Franjo. Najstarejši, Lojze, je bil borec 3. prekomorske brigade, Rudi je deloval v enotah VDV, GizeJa je bila članica AFŽ in skupaj z drugimi člani družine vsestransko podpirala narodnoosvobodilno gibanje. Kljub hudim življenjskim preizkušnjam — leta 1949 je izgubila 19-letne-ga sina Maria, leta 1967 pa najstarejšega sina, ki je bil dolgo let priklenjen na invalidski voziček, leta 1977 pa tudi moža, je ohranila krepko življenjsko voljo. Bila je članica raznih društev, povsod je rada aktivno sodelovala, pomagala, če je bilo treba ; redno je obiskovala zlasti gledališke predstave, tudi takrat, ko v Gorici še nismo imali Kulturnega doma in se je bilo treba večkrat popeljati v Trst. Na sovodenjskem pokopališču so ji žalostinko zapeli pevci zbora Oton Župančič iz Štandreža. O Uradi na goriškem županstvu bodo danes in jutri zaprti, z izjemo urada pogrebne službe. Ta bo odprt danes od 9.30 do 10.30. DOGODIVŠČINE BLANKE IN BERNIA (Le avventure di Bianca e Bernie) - VV. Disney DANES ob 15., 17. in 19. uri in JUTRI ob 15. in 17. uri v občinskem gledališču v KRMINU. Prireja krožek Micron C CERKVENI PEVSKI ZBOR V REVMI DANES, 5. januarja, ob 16. uri bodo v domači cerkvi zadonele nove orgle. NA PROGRAMU; orgelski koncert, izvaja prof. BORIS STACUL, solistka NADJA FABRIS SPAZZAPAN ; koncert božičnih pesmi cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom' FRANCA VALENTINČIČA. Agromarket GORICA Ul. Favelli S - Telefon: (0481) 84741 M TRAKTORJI mm M tjana&am VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI. POSEBNI ZIMSKI POPUSTI Naši kmetllskl stroji so posebej primem! za dela na kraških poljih. Danes na Goriškem štiri prireditve Leto 1986 se je šele pričelo pa že imamo pri nas, v slovenskem krogu, danes kar štiri prireditve. V Kulturnem domu v Gorici bo ob 16. uri nastopil ansambel Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s komedijo Noela Cowarda »Hudomušna prikazen«. Ob isti uri bo v cerkvi v Pevmi koncert na nove orgle, ki jih je oskrbela farna skupnost. V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo ob 15. uri koncert mešanega zbora Sedej iz Števerjana v počastitev pete obletnice slovenskih maš v Ronkah in delovanja tamkajšnjega cerkvenega zbora. V Sovodnjah bo v tamkajšnji telovadnici ob 19.30, kotalkarska revija članov KŠD Vipava s Peči. Gre za štiri istočasne prireditve, ki bodo seveda zanimale predvsem publiko iz zainteresiranih krajev. Vendar pa je treba še enkrat povedati, da istočasnost prireditev ne koristi nikomur. SLOVENSKO ^STALNO „ x ^GLEDALIŠČE V TRSTU v Kulturnem domn v Gorici NOÈL COWARD HUDOMUŠNA PRIKAZEN Režija: DUŠAN MLAKAR DANES, 5. januarja, ob 16. uri — ABONMA RED A JUTRI, 6. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 7. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED C darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Gizele Devetak, daruje Wilma Bregant 20 tisoč lir za KD Sovodnje in ob drugi obletnici smrti Berte Pelicon 20 tisoč lir v isti namen. Namesto cvetja na grob Gizele Devetak’ daruje sestrična Olga 30.000 lir za Kulturno društvo Sovodnje. V spomin na teto Zelo Devetak daruje Delka z družino 100.000 lir za Kulturno društvo v Sovodnjah. Ob obletnici smrti mame Jožefe in brata Oskarja daruje Ana Purič Ten-ce 20 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Doberdobu. V sklad za nakup novih orgel v Pevmi so darovali: NN 20 tisoč lir, Zalka Cibič 50 tisoč lir, GP 20 tisoč lir, AV 50 tisoč lir, MP 20 tisoč lir, ZG 100 tisoč lir, NNR 50 tisoč Ur, IS 30 tisoč lir, Anton Klanjšček 15 tisoč lir, ML 30 tisoč lir, Marica Dru-fovka 50 tisoč lir, člani zbora 220 tisoč lir. ______________kino_________________ Gorica VERDI 15.15—22.00 »E’ arrivato mio fratello«. CORSO 15.15—22.00 »Fracchia contro T~)T*ri mia« VITTORIA 15.30-22.00 »La carica dei 101«. rri v»* v- Irzic EXCELSIOR 14.00—22.00 »Cocoon Dio dell’universo«. COMUNALE 16.00—22.00 »La foresta di smeraldo«. Nova Gorica in okolica SOČA - Nova Gorica 16.00—18.00—20.00 »Specialni agent«. SVOBODA - Šempeter 19.30 »PoUcijska akademija«. DESKLE 17.00—19.30 »Izganjalci duhov«. ZAHVALA Ob smrti dragega Lojzeta Vižintina se lepo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala gre župniku iz Dola, zdravnikom in pomožnemu osebju bolnišnice sv. Ivana od Boga, dr. De Gressiju, Zvezi vojnih invaUdov, vsettn sorodnikom in znancem. Žalujoči ostali Dol, 5. januarja 1986 V soboto in nedeljo v KD Ljubljanski baletni ansambel Prizor iz Straussovega Plesa kadetov v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki bo v soboto in nedeljo gostoval v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu Dolgo, mogoče res predolgo, ni bilo na odru Kulturnega doma večera posvečenega umetnosti plesa. Končno pa bo to vrzel zapolnilo Slovensko stalno gledališče, ki ponuja svojemu občinstvu prav gotovo eno izmed najlepših dani ob novem letu, gostovanje Baleta Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki bo nastopil v Kulturnem domu v Trstu v soboto zvečer, oziroma v nedeljo popoldne. Ljubljanski baletni ansambel bo v Trstu predstavil dve svoji uspešni postavitvi, in sicer Ples kadetov Johanna Straussa in Zgodbo o vojaku Igorja Stravinskega. Dva izrazito različna glasbeniha in torej dve različni deli, ki pa bosta prav gotovo ustvarili popoln in očarljiv baletni večer. Ples kadetov je lepljenka Straussovih najbolj znanih instrumentalnih del (valčkov, maršev, mazurk, galopov), ki jih je znani plesalec in koreograf David Lichine združil v harmonično celoto in na njih zasnoval baletno predstavo. Zgodba je kratka in preprosta. Učenke dekliške šole na Dunaju pričakujejo obisk kadetov iz bližnje vojaške akademije. Ravnateljica šole in dekleta se z veliko nestrpnostjo pripravljajo na plesno prireditev in program posameznih točk. Končno se ples le začne in veselo razpoloženje objame mladi svet. Veliko je zasanjanih pogledov, veliko zaljubljenih parov. Po končani prireditvi pa se kadeti, hočeš nočeš, morajo vrniti v vojašnico, ravnateljica in učenke pa po njihovem odhodu le še sanjarijo o ponovnem srečanju z njimi. Očarljiva pravljica torej, medtem ko je Zgodba o vojaku po vsebini bolj ljudska povest, ki kot vse ljudske modrosti skriva za navidezno preprostostjo nekaj prispodob, ki se med seboj družijo in prepletajo. Zgodbo o vojaku je napisal književnik Jean Francois Ramuz, s katerim je Stra-rinski navezal prijateljstvo med svojim bivanjem v Švici. Snov je Ramuz črpal iz bogatih virov ljudskega izročila v povestih starejših ruskih pisateljev. Pripoveduje pa o vojaku, ki si med dolgo potjo domov privošči nekoliko počitka, pobrska po svoji torbi, izvleče iz nje majhne gosli in si zaigra tepo melodijo. Vojak pa ima smolo, saj naleti na vraga, ki ga pregovori, da sklene z njim kupčijo: svoje male gosli zamenja za čarobno knji-R°. ki mu bo sicer pripomogla do »neizmernega bogastva«, vendar mu ne bo prinesla sreče. Vojak se bo končno le znebil knjige, ponovno pridobil svoje gosli in z njihovo glasbo ozdravil princelso, ki mu ho postala žena. A družinska sreča bo kratka. Sam motiv te zgodbe, da vojak proda svojo dušo hudiču, seveda ni specifično ruski in se rad pojavlja tudi v zakladu pravljic drugih evropskih narodov. Ramuz je poleg tega snov še tako obdelal, da se pravzaprav dejanje odigrava lahko v katerikoli deželi. Ustrezno takšni naravi besedila je tudi Stravinski skušal dati glasbi univerzalen značaj. Namesto da bi izhajal iz ruske osnove, je črpal iz dokaj različnih virov; ti pa obsegajo zelo široko območje od ameriškega ragtime do argentinskega tanga, od švicarske glasbe za pihalno godbo do španskega pašo doble, od Bachovih koralov in preludijev do dunajskega valčka. Le violinska tema, ki simbolizira vojakovo dušo, ima izrazito ruski prizvok. Seveda pa je važno, da je znal Stravinski te razno* rodne elemente povsem spojiti. Tako je nastalo eno njegovih najbolj homogenih in izvirnih del. Režiser in koreograf Zgodbe o vojaku je Milko Šparemblek, koreografinja Plesa kadetov pa Božica Lisak. V četrtek v avditoriju tržaškega radia Koncert iz ciklusa Mladi mladim Po prodornem uspehu prvega koncerta iz ciklusa Mladi mladim, ki jih Glasbena matica organizira v sodelovanju s slovensko tržaško radijsko postajo, bo v četrtek, 9. januarja 1986, ob 18. uri v Avditoriju RA1, Ul. F. Severo 7, na vrsti nov, stimulativen glasbeni dogodek, saj bodo nastopili v nenavadnem komornem sestavu mladi, a že priznani slovenski umetniki: jlavtist CVETO KOBAL, violinist VOLODJA BALAŽORSKV ter kitarist IGOR SAJE. Predstavili bodo pester, raznolik in zanimiv program, ki gre od Telemanna, Vivaldija in Hàndla preko Kreutzerja, Paganinija, Iber-ta do novitete priznanega slovenskega skladatelja Igorja štuheca. A poglejmo malo pobliže naše goste: Flavtist CVETO KOBAL, rojen v Idriji 1960, je leta 1983 z odličnim uspehom končal študij na Glasbeni akademiji Univerze v Ljubljani pri proj. Borisu Čampi. Že med študijem na Srednji glasbeni šoli pri prof. Jožetu Pogačniku in pozneje na akademiji je dobil vrsto priznanj in nagrad, med drugim je 1983 leta na tekmovanju mladih glasbenih u metnikov Jugoslavije v Zagrebu dobil drugo nagrado, medtem ko prve niso podelili. Mladi glasbenik je imel že vrsto recitalov, kot solist pa je igral tudi s simfoničnima orkestroma Slovenske in Zagrebške filharmonije ter graškim in celovškim komornim orkestrom. Snemal je za RTV Ljubljana, Koper, Zagreb, Titograd in Sarajevo. Izpopolnjeval se je na več seminarjih in mojstrskih kurzih pri Williamu Be-nettu v Kanadi, Alainu Marionu v Nici in P. L. Grafu v Švici. Od leta 1981 je bil dve sezoni član orkestra Slovenske filharmonije v Ljubljani. V šolskem letu 1984/85 je bil slušatelj podiplomske specializacije pri Alainu Marionu, profesorju Volodja Balažorsky na Conservatone National Superior de Musique de Paris. V času bivanja v Franciji je uspešno nastopal na solističnih in komornih koncertih, med drugim je v Grand Thea-tre de la Cile Internationale Uni-versitaire de Paris vzbudil veliko zanimanje z izvedbo »Tantadrujevih želja« za flavto solo, mladega slovenskega skladatelja Alda Kumarja, z recitalom pa se je predstavil tudi v klubu Ambasade SFRJ v Parizu. V maju 1985 je kot solist sodeloval z orkestrom Glasbenega konservatorija G. Tartini iz Trsta. Junija je bil kot edini Jugoslovan na turneji po Franciji z orkestrom Ensemble Intercontinental, ki so ga pod pokroviteljstvom francoske vlade sestavljali najboljši mladi glasbeniki iz celega sveta. Kitarist IGOR SAJE spada v mlajšo generacijo slovenskih glasbenih poustvarjalcev. Po končanem študiju na ljubljanskem Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje pri prof. Tomažu Šeguli je nadaljeval študij kitare na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je diplomiral v razredu prof. Marge Bdumel-Klasinc. Kot solist in v različnih komornih skupinah » priznanimi slovenskimi umetniki je nastopal širom po Sloveniji in Jugoslaviji. Gostoval je v Avstriji, Italiji ter Sovjetski zvezi ter snemal za RTV Ljubljana, Zagreb ter Novosibirsko televizijo. Violinist VOLODJA BALAŽOR-SKY, samostojni umetnik, član Dru-šva glasbenih umetnikov in član JUGOART Zagreb, rojen 1950 leta, je po srednji glasbeni šoli v Ljubljani — razred prof. Cirila Verone-ka — svoj študij violine nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Kolnu v razredu prof. Igorja Ozima. Nato se je po diplomi najprej specializiral v Moskvi na konservatoriju P. I. Čajkovskega, potem pa na dunajski visoki šoli za glasbo pri prof. Jožefu Suku in na Zagrebški Akademiji za glasbo pri prof. Josipu Klimi (magisterij). Komorno glasbo je študiral pri Amadeus kvartetu in pri prof. Pergamenščikovu v Kolnu. Aktivno je sodeloval tudi na mnogih mojstrskih seminarjih za violino (največkrat z zaključnim koncertom) pri profesorjih: Gulliju, Del Courteju, Malininu in Žislinu. Od leta 1985 je na žislinovih seminarjih njegov asistent. Že od leta 1978 je s samostojnimi recitali uspešno koncertiral po Sloveniji, Hrvaški, Nemčiji, Italiji in Ohridu ter kot solist s Slovensko filharmonijo. Zadnja tri leta najpogosteje nastopa z zagrebškim pianistom Edijem Terbovcem, s katerim sta ustvarila vrsto uspešnih sonatnih večerov po Sloveniji, Hrvatski in Italiji ter za svoje nastope prejela zelo ugodne kritike. Zadnje leto (1985) pa nastopa tudi z nemškim pianistom Christophom Theilerom. Snemal je za RTV Ljubljana, Zagreb, Noin Sad, Koper in Trst. ALEKSANDER ROJC Na pobudo deželnega avtonomnega sindikata slikarjev Tradicionalna razstava v palači Costanzi V Trstu sta dve veliki tradicionalni likovni razstavi, ki ju prirejajo ob koncu leta. V mislih imamo tradicionalno božično razstavo, ki jo prirejajo v občinski galeriji in se je je letos udeležilo nad petdeset likovnikov, ter deželno razstavo v razstavni dvorani palače Costanzi. Čeprav je tudi božična razstava vredna, da se ob njej ustavimo, zasluži večjo pozornost deželna razstava v palači Costanzi, ki ima za seboj zelo lepo in dolgo tradicijo, saj se ob prehodu iz starega v novo leto ponavlja že malone štiri desetletja. Ta tradicionalna likovna manifestacija, ki jo prireja deželni avtonomni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov, je zagotovo ena najpomembnejših kolektivnih razstav v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Sicer je res, da ne zaobjema prav vse likovne stvarnosti dežele F-JK, ker nekateri vrhunski mojstri na njej že nekaj let ne sodelujejo, kot z druge strani ni- V* Car, ki traja dlje... Naravnajte svojo uro s sodobno poezijo v novih knjigah ZTT: RENATO QUAGLIA, JOŽICA ČERTOV, JANI OSWALD, MARKO KRAVOS majo na razstavo dostopa dela šib-kejšili mojstrov in začetnikov, vrhu tega sodelujejo na njej prvenstveno tržaški likovniki in bolj malo je gori-ških ter furlanskih. Kljub temu je ta razstava nekak širši pregled likovne ustvarjalnosti v deželi F-JK. Letošnjo deželna razstavo so sveča no odprli 21. decembra komaj minu lega leta in bo trajala do 10. januarja. Še nekaj dm oo lo.ej nu ogied v palači Costanzi 76 del prav tolike-rih tržaških, goriških in furlanskih mojstrov. Na vabilo strokovnega sindikata se je odzvalo 107 mojstrov, seveda vsak s po enim delom. Od samih slikarjev izvoljena izbirna in o-cenjevalna komisija je izločila kar 31 del, torej skoraj tretjino del, za katera je smatrala, da niso na zadostni ravni. Tudi tokrat bomo ponovili, da bi bila mogla komisija izločiti še kako delo, ker bi se s tem zagotovo dvignila splošna kakovostna raven razstave, ki je tokrat, rekli bi, na dostojni višini, hkrati pa bi razstavna dvorana ne bila prenatlačena, kot je. Izbirna komisija, ki je bila hkrati tudi ocenjevalna, je ob odprtju razstave tudi razdelila nagrade in priznanja. Tako je priznanje »Riccardo Bastianutto« dodelila mojstru Ercole-ju Colauttiju, kolajne deželnega sindikata pa so dobili Antonio Del Sai, Giancarlo Stacul ter Ennio Steidler, ki spada med najizrazitejše tržaške mojstre abstraktne smeri. Njemu sorodna v stilni izraznosti Eva Ronay, ki je pred nedavnim imela zelo lepo in bogato razstavo v tržaški občinski galeriji, je bila sedaj nagrajena s kolajno tržaškega literarno - umetniškega krožka. Končno sta bila nagrajena še Claudio Moretti in Hugo Wulz. Prvi je dobil pokal tržaške turistične ustanove, drugi pa kolajno tržaškega krožka ža kulturo in umetnost. Hugo Wulz je koroški Nemec, doma iz Beljaka, a se je pred nekaj leti naselil v Trstu, hkrati pa je doma tudi na Koroškem. čeprav smo rekli, da bi razstava pridobila na veljavi, če bi bila izbirna komisija bolj stroga, je hkrati tudi res, da njena relativno visoka raven dokazuje, da je Likovna ustvarjalnost v naši deželi živa, bogata, posebno če bi upoštevali še ustvarjalne zmogljivosti odsotnih vrhunskih mojstrov. Seveda se ta živost, se to bogastvo kaže v vseh mogočih slogih in tehnikah, tako da so na razstavi vse možne variaciie figurativne govorice, pa tudi skrajne abstraktne izraznosti, ali celo že čista geometrična likovnost. Še več, če je res, da je na razstavi nekaj malone čiste, rekli bi stare figurative, se ta zvrst kaže tudi v najrazličnejših oblikah, tudi v takih, ki že mejijo na abstraktnost. In kar velja glede tega za olja, kolaže, sitotiske in mešane tehnike, ki jih je na razstavi točno šestdeset, velja tudi za skulpture, oziroma za tridimenzionalna dela, ki jih je šestnajst in so med temi dela v kamnu, plastiki, bronu in lesu. Seveda je ob tolikšni razstavi težko, ali bolje povedano nemogoče o-cenjevatd vsakega posameznika, posebno tudi zato, ker je vsak mojster navzoč le z enim delom. In vendar se bomo vsaj za trenutek ustavili pri nekaterih. Tako je komisija, ki je urejala razstavo, hotela počastiti spomin pred nedavnim umrlega slovenskega mojstra prof. Avgusta Černigoja, in je eno njegovih starejših olj obesila sredi med dela najvidnejših mojstrov. Sicer pa smo Slovenci na razstavi bolj šibko zastopani, saj visita mimo Černigojevega olja le še dve deli, eno Klavdija Palčiča, drugo pa Deziderija Švare. Vsekakor premalo. če bi hoteli vsaj omeniti po naše veljavnejša dela, bi šli kar po abecednem redu mojstrov. Tako bi mogli reči, da nas ponovno preseneča Nino Gergolet in koj za njim Gom- baccijeva. Pred njo pa morda tudi Tiziana Fantini in stari veljavni mojster Devetta. Nadalje pa se nam zdi, da je Pietro Grassi imel pred nedavnim v galeriji Cartesius tudi kako boljše delo od tega, kar je dal tu na ogled. Dobra se nam zdi Pon-tejeva »Kompozicija«, na svoj način še boljše in veliko bolj zgovorno pa je delo, ki ga razstavlja Rado. Za Neldo Stravisi, ki je razstavila olje z naslovom »Pričanja«, smo ob neki priložnosti že rekli, da se nam zdijo še boljše njene grafike. Pri Carmelu Vranichu smo tokrat opazili dokajšnjo spremembo, ker je njegovo dvodelno platno enoplastno, dočim je doslej vedno delil svet v dva ali celo tri nivoje. Vsekakor je napravil tehnično lep korak naprej. Vedno izvirna Pedra Zandegiacomo »jo ima« tokrat s hudičem, ki po njenem (in ne le po njenem) vlada svetu, saj mogočen zleknjen nad pohlevno človeško drobnico krepko gospodari. Sicer je svojemu delu dala naslov »Pravljica ali stvarnost», vendar je znano, da se njeno prepričanje nagiba bolj k stvarnosti kot pravljici. Na koncu bomo omenili še Luciana Trojanisa, ki se vsako leto pojavi s kako domislico. Tokrat .je pripravil turobno, nekako mrtvaško »Sporočilo«, sevedo v črno-belem. SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN OL1NDIC TRST — UL. DEL BOSCO 10/A — TEL. (040)773902 V TOREK, 7. JANUARJA, SE PRIČNE VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA S POPUSTI OD 20% DO 60% . Obv. občini 2/1/86 Smučarski skoki: novoletna turneja Puikkonen prvi, Ulaga sedmi Odbojka: ženska D liga DERBI DOMOVKAM SMUČANJE: SP na Pohorju Smola za moške Danes ženske za Zlato lisico MARIBOR — Močna odjuga je prekrižala račune mariborskim prirediteljem včerajšnjega slaloma za svetovni pokal na Pohorju, tako da so tisoči gledalcev zaman čakali, da bi na tej progi prvič videli tudi tekmo v moški konkurenci. Kdaj bodo ta slalom, ki je bil sicer prvotno na sporedu v Borovcu v Bolgariji, nadoknadili, niso še sklenili. Moški se bodo spet srečali v ponedeljek na Dunaju, kjer se bo prvih 32 s skupne lestvice pomerilo v paralelnem slalomu. Na Pohorju pa bodo danes le izpeljali ženski slalom za Zlato lisico, ki je prav tako veljaven za svetovni pokal. Popoldne je namreč začelo snežiti, tako da bi morali prizadevni organizatorji, ki se že dalj časa trudijo noč in dan, le pripraviti progo. Na startu bo vsa svetovna elita, ki jo jutri na isti progi čaka še veleslalom. Upati je, da je muhasto vreme ne bo zadnji trenutek spet zagodlo. Prva vožnja bo ob 10.00, druga ob 13. uri. Huynen presenetil na 1. etapi Pariz - Dakar EL GOLEA (Alžirija) — Na prvi etapi avto-motorallyja Pariz - Dakar se je med motociklisti uveljavil Belgijec Guy Huynen (yamaha), ki prvič nastopa na afriških tleh, medtem ko so se favoriti znašli v precejšnjih težavah. Med avtomobilisti je največje presenečenje zbudil umik Pescarola in Fourticqa, čigar range rover je zaradi kratkega stika zgorel. Najboljši čas je dosegel Zaniroh (mitsubishi pajero) pred Icksom (porsche). Na skupni lestvici tako vodi Huynen, ki je 250 km od Ouargle do El Golee prevozil v 2’36”58. Sledita (prav Breg Adriatherm — Saba 75:71 (39:31) BREG ADRIATHERM: Čok 2, Koren 8 (2:2), R. Žerjal 14 (2:2), Me-neghetti, Pertot, Sosič 11 (1:2), B. Žerjal, Slavec 7 (1:2), Mezzavilla 20 (8:12), Zobec 13 (5:7). SODNIKA: Klammert in Ugrin. ON: Breg Adriatherm 22. Bregovi košarkarji niso zamudili priložnosti in po pričakovanju doma premagali moštvo Sabe. Uspeh naših košarkarjev je bil povsem zaslužen in predvsem sad dobre obrambe. Brežani so bili v prvem polčasu stalno in zanesljivo v vodstvu, v začetku drugega pa so imeli rahlo krizo, tako da jih je nasprotnik skoraj dohitel. Nakar so se naši zopet zbrali in brez težav obdržali vodstvo do konch srečanja. Brežani so zadovoljili zaradi dobre skupinske igre, od posameznikov pa velja omeniti Mezzavillo, ki je bil „ Kras Globtrade Miličeve ni bil v tistem trenutku najbolj rožnat. Da so se stvari spet obrnile v pravo smer, je v tretjem srečanju poskrbela sinoči senzacionalna Damjana Sedmak, ki si je v enem izmed svojih najlepših nastopov privoščila celo Busnardovo, drugo najboljšo i-gralko v Italiji. Prvi set je sicer izgubila (potem klo je vodila s 16:15, se ji je nekaj zataknilo in izkušena nasprotnica jo je presenetila s petimi zaporednimi točkami), a izgubljeno je nadoknadila v naslednjih dveh nizih: igrala je zelo pametno, koncentrirano in učinkovito. Tudi ko je visoko vodila, ni nikoli popustila, saj se je dobro zavedala, kdo je na drugi strani mreže. Odločilen je bil začetek tretjega seta, ko je neustavljiva Sedmakova, proti kateri Busnardova sinoči ni našla pravega orožja, povedla kar z 9:0. Višek pa je bila njena zadnja tpčka; daleč od mize je odbila kar 6 močnih napadov nasprotnice, dokler ni presenečetna Busnardova poslala žogice v mrežo, kar je spravilo na noge številne gledalce, ki so na koncu Damjano nagradili z dolgotrajnim INNSBRUCK — Finec Jari Puikkonen je osvojil tretjo tekmo novoletne skakalne turneje v Innsbrucku. Sploh pa je včerajšnja preizkušnja potekala ob premoči severnih smučarskih skakalcev. Drugi je bil namreč Norvežan Stjernen, tretji pa presenetljivi mladi Finec Anssi Nietninen. Pravi polom so doživeh Avstrijci (najboljši Wiegele kot šesti), Primož Ulaga pa se je tokrat moral zadovoljiti s sedmim mestom, kljub temu pa je še p»večal svojo prednost na skupini lestvici za SP pred drugouvrščenim Fincem Suorso, ki je včeraj ostal brez točk. Tepeš je bil 14., Debelak 20. Najboljši od Italijanov pa je bil Lacedelli (23.). VRSTNI RED V INNSBRUCKU: 1 Puikkonen (Fin.) 212,3 (104 + 106 m); 2. Stjernen (Nor.) 207,2 (103 plus 103 m); 3. Nieminen (Fin.) 204,9 (99+110 m); 4. Vacek (ČSSR) 202,9 (99,5+104,5); 5. Troeen (Nor.) 201,3 (102+103 m); 6. Wiegele (Av.) 200,3 (103,5+101,5 m); 7. Ulaga (Jug.) 199,1 (102,5+102 m); 8. Steiert (ZRN) 199,0 (99+104 m); 9. Vettori (Av.) 197,3 (102+98 m); 10. Felder (Av.) 197,3 (101 + 99 m); 14. Tepeš (Jug.) tako motociklista) : 2. Balestrieri (It. - honda) po 31”; 3. Hau (ZRN - BMW) Zanesljiva zmaga tržaških košarkaric TRST — V včerajšnjem kolu A-l lige so tržaške košarkarice brez večjih težav premagale moštvo Gragna-na s 84:60 (42:24). Pri tržaški ekipi je bila najboljša Američanka Harrisova, ki je dosegla 32 točk. Nov tujec za Rivestoni BRINDISI — Košarkarska ekipa Rivestoni Brindisi (A-2 liga) je poškodovanega Američana Bymesa zamenjala z Gradyjem, ki je zanjo že i-gral v sezoni 1982/83. odločilen za zmago zaradi agresivnosti in borbenosti pod nasprotnikovim košem. (L. Koren) Ferroviario — Kontovel Electronic Shop 70:80 (43:39) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Grilanc 5, Ušaj 7, Vremec 23, Stemi, Štoka 11, Kojanec 15, Lisjak 2, čuk 2, Starc 13, Gruden. Po poprečnem prvem polčasu so Kontovelovi košarkarji nadaljevali z bledo igro tudi v začetku drugega, nakar pa se je razigral Andrej Vremec in z delnim izidom 12:0 so naši košarkarji prešli v vodstvo. Odtlej je bila premoč naših predstavnikov očitna in vodstvo se jim ni več izmuznilo iz rok. Najboljši v Kontovelovih vrstah je bil Vremec, predvsem zaradi odlične igre v drugem polčasu, zelo požrtvovalno pa sta igrala Kojanec in Ušaj. bučnim aplavzom. V igri dvojic sta gostji le v prvem setu nudili razigranima krasovkama močan odpor, v drugem pa nista Ber-nardičeva in Sedmakova dovolili presenečenja in sta gladko slavili zmago. Čeprav je Fasoltova v petem srečanju napela vse sile, pa ni mogla priti do živega Krasovi zastavonoši Ber-nardičevi, ki je z gladko zmago popeljala svojo ekipo do pomembnega slavja. Na koncu treba poudariti, da so se južnotirolski zastopniki s San-tifallerjevo na čelu kot ponavadi izkazali za zelo športne, saj so vsi priznali, da so bile tokrat Krasove zastopnice izredno težko ranljive. Zdravko Skupek Kras Globtrade — Recoaro Bočen 4:1 Milič - Fasolt 0:2 (15:21, 16:21); Bemardič - Santifaller 2:0 (21:7, 23 proti 21); Sedmak - Busnardo 2:1 (16:21, 21:16, 21:14); Bemardič in Sedmak - Busnardo in Santifaller 2:0 (23:21, 21:14); Bemardič - Fasolt 2:0 (21:12, 21:12). 191,2 (100+101 m). LESTVICA NOVOLETNE TURNEJE: 1. Vettori (Av.) 614,1; 2. Puikkonen (Fin.) 605,4 ; 3. Stjernen (Nor.) 596,8. LESTVICA ZA SP: 1. Ulaga (Jug.) 94; 2. Suorsa (Fin.) 83; 3. Neulàndt-ner (Av.) 79; 4. Vettori (Av.) 75; 5. Opaas (Nor.) 66. Četrta in zadnja tekma novoletne turneje bo jutri Bischofhofnu. »Azzurri« za tekmo proti Nizozemski RIM — Zvezni trener Enzo Bear-zot je sklical nogometaše za prijateljsko tekmo proti Nizozemski (poskusna reprezentanca), ki bo igrala v sredo v Genovi. Izbrani so: Ance-lotti (Roma), Baldieri (Pisa), Berti (Fiorentina), De Agostini (Udinese), De Napoli (Avellino), Ferri (Inter), F. Galli (Milan), G. Galli (Fiorentina), Maldini (Milan), Matteoli (Samp-doria), Nela (Roma), ’Renica (Napoli), Serena (Juventus), Tancredi (Roma), Tricella (Verona), Vialli ( Samp-doria). V finalu po pričakovanju Becker-Wilander ZAHODNI BERLIN — Na teniškem prvenstvu masters za mlade (do 22. leta starosti) sta se v finale po pričakovanju uvrstila Zahodni Nemec Boris Becker (6. na lestvici ATP) in Šved Mats Wilander (št. 3), ki pa sta se v polfinalu morala pošteno potruditi, da sta strla odpor svojih nasprotnikov. V polfinalu je Becker s 6:4, 6:4 premagal Španca Sancheza (64. na lestvici ATP), medtem ko je Wilander prav tako v dveh setih s 6:3, 7:6 odpravil Švicarja Hlaseka (33. na ATP). Z osvojenima točkama so naši košarkarji seveda izboljšali svoj položaj na lestvici, v prihodnjem kolu pa bodo igrali doma v derbiju proti Brežanom. (D. Starc) Bor Radenska — Santos prek. Srečanje med Borom Radensko in Santosom so morali zaradi spolzkega igrišča prekiniti, in sicer y 10. minuti drugega polčasa. Tedaj so borovci vodili z desetimi točkami razlike (43:33) in so bili na dobri poti, da pospravijo nov par točk, saj so proti Santosu med drugim bili favoriti za zmago. Res škoda torej, da so morali tekmo prekiniti. Sedaj je na vrsti tekmovalna komisija, ki bo morala izreči dokončno besedo. Mladinska košarka Državno kadetsko prvenstvo: Jadran Farco - Barcolana 123:76 (59:34) Meblo udarila dve »bombi«, ki razkrivata njeno izredno potencialnost pri zaključevanju akcij. Resnici na ljubo tekma ni bila kdove kako lepa, saj sta jo označevali napetost in običajna živčnost, ki pa je tokrat zajela zlasti gostitelji ce, še zlasti pa Silverovo, ki je sinoči res ni bilo prepoznati. Meblovi navijači, ki so v veliki večini napolnili stopnišča prelepe športne dvorane Suvich, pa so kljub temu odšli zadovoljni, saj so bili priča prestižni zmagi, ki potrjuje premoč slovenske odbojkarske šole v Trstu. IZJAVI Drasič: »Izredno sem zadovoljen, da smo kljub odsotnosti Markovičeve, pa tudi Klemšetove, zmagali z gladkim 3:0. Na začetku, po vodstvu OMA s 6:1, sem bil malce v skrbeh, nato pa so dekleta poprijela in kljub spremembam, ki sem jih bil prisiljen vnesti v igro, zanesljivo zmagala.« Sloga — Dom Agorest 0:3 (13:15, 10:15, 13:15) SLOGA: Adam, Dmovšček, Koko-ravec, Maver, Milič, Mijot, Morpur-go, Pro, Susič. DOM AGOREST: Roner, Zavadlal, Mulič, Plet, Kocjančič, Humar, Primožič, Petarin, Grahek, Kojanec, Pahor. Slovenski derbi je včeraj na Opčinah zasluženo pripadel goriški ekipi. Domovke so solidna šesterka, dobro se premikajo in krijejo igrišče. Sloga-šice so tokrat zaigrale pod svojimi sposobnostmi, zlasti pa premalo samozavestno, da bi lahko Goričankam iztrgale kak niz. V prvem setu so domačinke že vodile z 10:1, saj do domovke stopile na igrišče praktično neogrete, vendar se goriška ekipa ni pustila presenetiti in je svojo premoč obdržala do konca srečanja. Po tem derbiju je Sloga še vedno na spodnjem delu lestvice, Dom pa se je pomaknil proti vrhu, kamor tudi zasluženo spada. Kljub temu da je novinec v ligi, je namreč ena boljših šesterk tega prvenstva. (Inka) Pieris — Breg Agrar 3:0 (15:11, 15:6, 15:4) BREG AGRAR: Možina, Ksenija in Vilma Kocjančič, Žerjal, Tavčar, Ma-ranzina, Malmenvall, Komar, Slavec, Stepančič. Na gostovanju v Pierisu so odbojkarice iz Doline pričele v velikem slogu. Žal pa je odlična igra gostinj trajala samo do izdatnega vodstva 8:1. Potem pa nepričakovan preobrat in domačinke so izbojevale v enem samem mahu 9 točk zapored in na koncu niz. V preostalih dveh nizih so Brežanke grešile kot za stavo in poraz je bil neizbežen. Domačinke niso pokazale nič posebnega, saj je njihovo glavno orožje obramba, ker so nizke rasti in le poredkoma napadajo. (Sab) Kontovel Electronic Shop —; NPT 2:3 (15:12, 16:14, 7:15, 6:15, 5:15) TRAJANJE SETOV: 25’, 18’, 23’, 13’, 17’. KONTOVEL: Prašelj, M. in S. Danieli, Maver, Ukmar, Štoka, Daneu, Konestabo, Gruden, Purič, Bukavec. Kontovelke so ponovile igro prejšnjega kola, to je zadnje tekme lanskega leta. Potem ko so osvojile prva dva seta, so v pričakovanju lahke zmage precej popustile. Nasprotnice so jih presenetile s požrtvovalnostjo, zmedenost pa je povzročila vrsto napak v Kontovelovih vrstah. Zmanjkalo jim je predvsem borbenosti in zaupanja v lastne moči, tako da so se vdale v poraz. (M. Štoka) MOŠKA C-2 LIGA Olympia Terpin — CUS 2:3 (8:15, 15:11, 11:15, 15:13, 12:15) OLYMPIA: M., Š. in I. Cotič, S. in A. Terpin, Kosič in Špacapan. Odbojka se igra ne samo s telesom, ampak predvsem z živci in tega bi se morali naši atleti zavedati, ko nesmiselno protestirajo proti sodnikom. Tokrat je sodnik, ki je bil zares slab, vlekel rumene in rdeče kartone kot za stavo in sodil očitno neugodno za Goričane. Vendar bi lahko naši kljub temu zmagali, če bi obdržali mirne živce, kajti CUS iz Trsta je bil že praktično na kolenih in so naši v zadnjem setu vodili že z 11:2. Potem pa preob.rat, pri stanju 12:12 izključitev igralca Olympde, menjava ni bila mogoča in zato je sodnik tekmo prekinil in dal zmago Tržačanom. Cipolla (OMA Armes): »Mebja nismo nikoli spravili v zagato, bloka ni bilo, pa še nesmiselno smo šilih z napadi prek centra, namesto prek krila. Kaj naj rečem: nismo pokazali nobenih kvahtet.« Omenili bi še, da je bila po dolgem času v seznamu igralk Mebla tudi Ivana Venier, ki je p« težji poškodbi spot začela vztrajno vaditi in bo kmalu spet povsem pripravljena. (ak) OMA ARMES — MEBLO 0:3 (9:15, 13:15, 11:15) MEBLO: N. in M. Grgič, Kralj, Foraus, Maver, Pertot, Ukmar, Žerjal, Ušaj, D’Ambrogio in Venier. OMA ARMES: Silvera, Tenze, Pit-toni. Poggiolini, Pellaschier, Frison, Bartolini, Giorgi, Armanini in Rodri-guez. TOČKE: Meblo 30 na 45 (Maver 9, Kralj 7, Žerjal 6, N. Grgič 3, M. Grgič in Ukmar 2, Pertot 1); OMA Armes 16 na 33. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 14, OMA Armes 14; TRAJANJE SETOV: 24, 31 in 14 minut. OSTALI IZIDI: Volpe Fiesso - Pordenone 0:3, Nervesa - Fratte 3:0, Tre-garofani - Mogliano Venete 3:2, Pu-tinati - Fiamma Vicenza 3:1, Spinea - Conegliano 2:3. Škoda, ker p» igri soddč so bili »plavi« odločno boljši od Tržačanov. (M. Špacapan) Bor JIK banka — Vivil 3:0 (15:12, 16:14, 15:4) BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, Bitežnik, Budin, Dario in Guido Gasparo, Zubin in Pernarčič. TRAJANJE SETOV: 35’, 20’ in 13’. »Grilanc in tovariši so po pričakovanju premagali skromni Vivil iz Ville Vicentine. Gostje pa so izbojevah več točk v prvem in še posebej v drugem nizu, kot je bilo pričakovati. Vse je kazalo, da bodo p» prvem izgubljenem setu stenje izenačili, saj so vodili v drugem nizu celo s 13:5. Borovci pa so pričeli igrati dobro šele odtlej in naspurotniku prepustili do konca tekme le skromnih 5 točk, ter končali z odličnim razmerjem 26:5. (G.F.) ŽENSKA C-2 LIGA Sovodnje Centralsped - Celinia 0:3 (5:15, 2:15, 5:15) SOVODNJE CENTRALSPED: Černič, Černe, Cotič, Počkar, K. in B. Lovisutti, Lopresti, M. in L. Vižintin. Odbojkarice iz Sovodenj niso najbolje pričele v novem letu. Res je sicer, da so se srečale z vodečo in še nepremagano Celinio iz Maniaga, a ne glede na to bi lahko v tem domačem nastopu pokazale večjo zbranost in zagrizenost. Gostje so bile veliko bolj zanesljive in so piovsem zasluženo izbojevale šesti zapx>redni par točk, toda gostiteljice bi z nekaj več bojevitosti lahko zbrale kakšno točko več v posameznih setih. (M. K.) Vivil — Sloga 3:0 (15:10, 15:6, 15:5) SLOGA: Adam, Dmovšček, Filipio-vič, Križmančič, Malalan, Milkovič, Alenka in Mariza Sosič, Vidah. Proti Vivilu so slogašice nekoliko nepričakovano, toda p»vsem zasluženo izgubile. Naša dekleta so tokrat odpovedala na vsej črti, zaigrala so nepovezano, brez napada. Lahko rečemo, da so odigrala eno svojih naj-slab.ših Ukem v tem prvenstvu. Res je sicer, da so morala na igrišče brez ene svojih ključnih igralk (zaradi bolezni ni nastopila Valentina Vidah), vendar tudi to ne more biti zadostno opravičilo za px>raz proti ekipi, ki je sicer solidna, a ne nepremagljiva. V prihodnjih kohh bodo morale slogašice seveda neprimerno bolje zaigrati, če se hočejo p/ov/.peti proti varnejši sredini lestvice. Na igrišče bodo stopile že v sredo, ko bodo px>no-vile tekmo proti ekipa Sovodnje Cen-tralspjed. (Inka) MOŠKA D LIGA Naš prapor — Fincantieri 2:3 (15:13, 12:15, 2:15, 15:13, 11:15) NAŠ PRAPOR: Klanjšček, Sosou, M. in A. Prinčič, Mikulus, Grinovero, Legiša in Bevčar. V 7. kolu so goriški odbojkarji izgubili v dokaj izenačenem srečanju proti Fincantieri ju iz Tržiča. Za zadnji poraz pa gre v največji meri pripisati nezaupanju v lastne moči in sposobnosti. Domačini so največ grešili pri serviranju, saj so bili zelo netočni, kar je nasprotniku olajšalo pot do tesne zmage. (Bevčar) Odbojka: italijanska A-1 liga MILAN — Izidi 9. kola italijanske A-l lige: Tartarini BO - Kutiba Falconara 1:3 (12:15, 9:15, 15:11, 5:15); Di lorio Chieti - Santel Parma 1:3 (8:15, 15:10, 7:15, 11:15); Bistefani TO - Enermix 1:3 (9:15, 8:15, 15:8, 7:15); Dipo Vimercate - Petrarca PD 1:3 (15:5, 5:15, 11:15, 9:15); Cromo-chim Santa Croce - Beluga BL 3:2 (15:8, 15:11, 11:15, 9:15, 15:5); Panini Modena - Ugentp 3:0 (15:12, 15:10, 15:8). LESTVICA: Tartarini, Kutiba in E-nermix 16, Santel in Panini 14 itd. KOŠARKA: SLOVENSKA LIGA Kraški zidar — Novoles 79:97 (37:44) KRAŠKI ZIDAR: Ozbič 7, Novak 6, Kavčič 8, Mervič 6, Strnad 30, Smrdel 22. Košarkarji Kraškega zidarja so v zadnji tekmi prvega dela pn-venstva izgubili z Novomeščani. Prvi del so začeli odlično, nakar so proti koncu v 18. minuti popustih in vodstvo so p>revzeli gostje. V drugem delu so gostje večali vodstvo, ki je znašalo na koncu 19 točk. (M. Trampuž) Prvi poraz Cividina GAETA — Rokometaši tržaškega Cividina so včeraj v prvi italijanski ligi doživeli svoj prvi prvenstveni poraz. V Gaeti so namreč izgubih proti moštvu Acque Fabie z 18:20 (10:12). NOGOMET Prijateljska tekma: Libertes Kopriva - Sovodnje 2:3 (0:0). kratke vesti - kratke vesti TENIS: MASTERS ZA MLADE Košarka: v promocijskem prvenstvu Brežani in Kontovelci uspešni Srečanje med Borom Radensko in Santosom prekinili • nadaljevanje s prve strani Košarka: danes v drugoligaškem italijanskem prvenstvu Jadran na težkem gostovanju v Ferrari Nogomet: italijanska B liga Triestina v Catanzaru Že smo se veselili; da bodo jadra-novci v Ferrari končno nastopili v popolni postavi (okreval je namreč tudi Klavdij Starc), v zadnjem trenutku pa se je našega moštva zopet oprijela že »stara smola«. V Ferraro namreč potujejo brez Roberta Daneua, ki so mu zdravniki po zadnjem pregledu svetovali počitek (Daneu ima namreč težave s kolenom). Trener Žagar se bo tako moral odpovedati enemu od svojih centrov. Daneu pa bi bil v Ferrari še kako koristen. Jadranovci se podajajo na pot prepričani da jih čaka izredno težka naloga (Ferrara sodi med boljše e-kipe tega prvenstva), obenem pa tudi z zavestjo, da so med prazniki dobro trenirah in da bd lahko z dobro igro pripravili presenečenje. Ne glede na izid pa od naših fantov pričakujemo borbeno in požrtvovalno igro. Tekma v Ferrari se bo pričela ob 17.30 in jo bosta neposredno prenašala tako Radio Trst A kot Radio Opčine. Posnetek s prvenstvenega srečanja Jadran - Maltinti Po dvotedenskem novoletnem premoru bodo danes drugokgaši spet stopili na igrišče ter se borili za prvenstvene točke. Triestina bo igrala na tujem s Catanzarom, ki je v zadnjih kolih doživel nekaj spodrsljajev, tako da se nahaja na spodnjem delu lestvice.« Obratno pa je Triestina že na tretjem mestu skupne razpredelnice skupno z Vicenzo in Brescio in za Ascolijem in presenetljivo Ceseno, v zadnjem nastopu pa je prepričljivo doma premagala solidno Brescio. Tržaška ekipa bo nastopila s standardno postavo, saj sta poškodovana le Strappa in Bagnato, ki trenutno ne spadata v prvo ekipo. Spet so namreč ozdravili Romano, Braghin, Di Giovanni in Dal Pra, tako da »muči« trenerja Ferrarija le problem izobilja. Vodilni Ascoli se bo podal v San Benedetto del Tronto, kjer mu bo verjetno zadostoval že remi, težka tekma pa čaka Ceseno v Cremoni, saj je v zadnjem obdobju Cremonese v zelo dobri formi. Vicenza bo igrala doma s Palermom in odkrito računa obvestila Košarka : danes v Trstu v A-l ligi Stefanel na vse ali nič V italijanskem košarkarskem prvenstvu A-l in A-2 lige bodo danes igrali zadnje kolo prvega dela. Tržaški Stefanel bo sprejel v goste eno boljših ekip tega prvenstva, moštvo Bertoni ja iz Turina. Ne glede na moč nasprotnika pa za Tržačane je danes zmaga krvavo potrebna. Stefanel je namreč doslej zbral bornih osem točk na lestvici in je v skupini ekip, ki se krčevito borijo proti izpadu iz lige. V domačih srečanjih si torej Pughsije-vi varovanci ne morejo privoščiti spodrsljajev. Po drugi strani tudi turinski Bertoni ne more prepuščati točk, če hoče doseči visoko uvrstitev po regularnem delu prvenstva in si tako zagotoviti dobro izhodišče v končnici. Obeta se torej izredno- napet boj. DANAŠNJI SPORED (17.30) Stefanel - Bertoni; Simac - Gra-narolo; Scavolini - Benetton; Banco-roma - Opel, Divarese - Silverstone; Arexons - Mobilgirgi; Mulat - Livorno; Cantine Riunite - Marr. Goriški Segafredo, ki je doslej i-gral dokaj spremenljivo, se bo tokrat v gosteh spoprijel s poprečnim Libertijem. Goričani imajo danes torej lepo priložnost, da izborijo nov par prvenstvenih točk in tako popravijo svoj položaj na lestvici, ali bolje, da ne izgubijo stika z vrhom. DANAŠNJI SPORED (17.30) Liberti - Segafredo; Cortan - Ippodromi dTtalia; Yoga - Sangiorge-se; Fantoni - Mister Day; Rivestoni - Giorno; Pepper - Fabriano, Annabella - Fermi. VČERAJŠNJI IZID Jollycolombani Forlì - Filanto Desio 102:99 ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vse šahiste, da se udeležijo prvega letošnjega rednega šahovskega hitropoteznega turnirja ZSŠDI, ki bo v petek, 10. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) ob 19. uri. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za avtobusne izlete 12., 19. in 26. januarja ter 2. februarja v Sappado. Vpisovanje v ponedeljek, torek in sredo od 20. do 21. ure na sedežu društva. S P D T obvešča, da se predsmučarska in rekreacijska telovadba SPDT nadaljuje v sredo, 8. januarja 1986, ob 21.00 na liceju F. Prešeren. domači šport Danes NEDELJA, 5. januarja 1986 NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - La Rotonda B Ferrara PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Zgoniku: Kras - Don Bosco NOGOMET DEŽELNI POKAL 14.30 v Križu: Vesna - Ronchi KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v Ferrari, športna palača Trg Azzurri d’Italia: Ferrara - Jadran MLADINCI 11.00 v Repnu: Polet - Dom; 10.30 v Trstu, šola Addobati: Saba - Konto-vel Electronic Shop NARAŠČAJNIKI 11.00 v Nabrežini: Sokol - Fruttetna DEČKI 8.15 v Trstu, mala dvorana športne palače: Ricreatori - Bor Adriaimpex Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je sprejela priziv Pise in preklicala diskvalifikacijo igrišča za eno tekmo. Pisa pa bo morala plačati 30 milijonov globe. Nogometašu Avellina Benedettiju pa je znižala izključitev od treh na dve koli. na dve točki, prav tako tudi Brescia, ki se bo doma pomerila s Caghari-jem. Po tem kolu se bo torej lestvica italijanske B lige še bolj zakomplicirala. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): A-rezzo - Campobasso; Bologna - Genoa; Brescia - Cagliari; Catania - Perugia; Catanzaro - Triestina; Cremonese - Cesena; Empoli - Lazio; Monza -Pescara; Sambenedettese - Ascoli; Vicenza - Palermo. V PRVI ITALIJANSKI LIGI Torino - Udinese Čeprav je vprašanje dodelitve državnega naslova že dokončno rešeno, saj je »atomska« postava Juventusa v prvem delu prvenstva osvojila rekordno število točk — celih 26 ter ima kar šest točk prednosti nad drugouvrščenim Napolijern, je italijansko prvenstvo A lige vseeno zelo zanimivo. Rešiti je še namreč treba vprašanje ekip, ki se bodo udeležbe pokala UEFA, kdo bo poleg Lecceja nazadoval v B ligo (»kandidati« so Como, Pisa in Bari, medtem ko naj bi bili Udinese in Avellino, vsaj po tehničnem kadru igralcev, skoraj na varnem). Mimo tega pa bo po koncu prvenstva še svetovna preizkušnja v Mehiki in Bearzot bo izbral 22 igralcev, ki imajo torej le še 15 tekem na razpolago, na katerih se lahko izkažejo in pač nato potujejo v Mehiko. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30) : A-vellino - Juventus; Como - Napoli; Lecce - Verona; Milan - Bari; Pisa -Inter; Roma - Atalanta; Sampdoria -Fiorentina; Torino - Udinese. snežne razmere Trbiž 20 - 30 cm; Nevejsko sedlo 65 - 160; Ravascletto 15-45; Pianca-vallo 30 - 40; Forni di Sopra 15 - 40; Mokrinje 60 - 70; Misurina 50 - 70; Sappada 20 - 60; Corvara - Colfosco 15 - 40; Selva di Val Gardena 20 - 55; S. Candido 30 - 50; Sesto Val Posteria 30 - 80; Val Senales 30 - 100; Trafoi 40 - 80; Cortina d’Ampezzo 10 - 60; Selva di Cadore 20 - 40; Rogla 50 cm; Krvavec 50; Kranjska gora 30 - 80; Vogel 140; Kobla 25 - 60; Črni vrh nad Idrijo 30; Kanin 60 - 150. Pogovor s predsednikom ŠD Mladina ob 10-letnici društva E. Bogateč: »Ob jubileju bogat program« Spremenjeno tolmačenje dosežkov deseteroboj cev »Novi« rezultati Cesarja in Pučnika Športno društvo Mladina iz Križa se s hitrimi koraki oliža važnemu jubileju: deseti oblet- nici delovanja. Ob tej priliki botto njegovi člani priredili . celo vrsto množič- hin športnih, rekreacijskih in kulturnih prireditev, s katerimi bodo dostojno počastili ta važen društveni niejnik. Da bi zvedeli kaj več o bližnjem programu društva v jubilejnem letu, o splošnih smernicah Mladine in še o marsičem drugem, smo se pogovorili s predstavnikom društva samega Eniom Bogatcem. »Knio, najprej naštej in obrazloži vse manifestacije, ki jih bo društvo or9aniziralo ob svoji 10-letnici.« »Prvo bo na sporedu smučarsko tekmovanje za pokal Skdanc, ki bo v nedeljo, 16. februarja, v Rava-sclettu. Na sporedu bo veleslalom, tekmovanja Se bodo lahko udeležili vsi zamejski smučarji, prisotni pa bodo tudi gostje. Spomniti se moramo, da smo zadnje smučarsko tekmovanje za pokal Skdanc priredili marca 1983. Ob priliki tega tekmovanja bomo po dolgem času spet izdali revijo Skdanc, tokrat z dodatkom ob naši lO-letnici.« »Konec aprila in v začetku maja bomo organizirali dve množični manifestaciji. Najprej bo promocionalno tekmovanje v skirolkah za vse kategorije, malo kasneje pa še tekmovanje v krosu odprto za vse in ki bo potekalo v okolici Križa. Osrednja slavja pa bodo v dneh 24. in 35. maja. V soboto bo v Domu »A. Sirk« slavnostni nastop baletne skupine ŠD Mladina, ki bo prikazala splet plesov, ki so jih vadili skozi vse te sezone. Tu bi še dodal, da sta najbolj zaslužni za razvoj in neverjeten razmah baletnega odseka Anka Kocjančič in Mariza Mahnič -•Marica.« »Naslednjega dne, 25. maja, pa bomo uradno odprli športno1 igrišče pod Domom »A. Sirk«. Na sporedu bodo tekme v minibasketu in odbojki. Popoldne istega dne bo še osred- nja svečanost naše desetletnice s podeljevanjem priznanj, kulturnim sporedom in še z marsičem«. »Na kratko, v kolikor se kratko da, opiši delovanje in uspehe posameznih odsekov tega društva.« »Odseki so sledeči: namiznoteniški, smučarski, rolkarski in rekreacijski. Trenutno ni namiznoteniški odsek v najboljših vodah, saj je letos prvič, da ne nastopamo niti v enem prvenstvu. Spomniti pa se moramo tistega odbodja, to je bila sezona 1979-80, ko je naša ekipa v postavi Nevo Radovič, Just Fabjan in Valter Per-tot napredovala iz D v C ligo in ko so naši pingpongaši v kategoriji dečkov dosegali velike uspehe kot za stavo. Gabrijel Raseni je osvojil 5. mesto v državi, omenili pa bd še Alaina Tenceja in Diega Košuto, ki sta bila med najboljšimi pionirji v deželi. Tudi organizacijsko smo se proslavili pri soorganizaciji namizno teniškega tekmovanja za pokal Julijskih Alp in pri organizaciji drugih važnih turnirjev.« »V smučanju smo stalno zelo aktivni, saj že leta tekmujemo in organiziramo smučarska tekmovanja. Ne nazadnje bi omenil naše sodelovanje v meddruštveni zamejski smučarski tekmovalni ekipi MZSTE, predsmučarsko telovadbo, smučarske tečaje in izlete ter še vse drugo. Uspehov v rolkanju ne rabi posebej naštevati, saj zanje govorijo recimo štirje državni naslovi Roberte Sardoč. Rolkanje se bo v našem društvu še nadalje plodno razvijalo.« »Baletni odsek pridno vadi že deset let, združuje pa tudi več desetin mladih plesalcev. Imamo torej pravo baletno šolo, ki redno nastopa in vadi skozi vse leto. Omenil bi še telovadbo za osnovnošolce in pa izredno važen rekreacijski odsek, ki za tako imenovane neagonistične športnike prireja izlete, predavanja, srečanja in drugo. Mladini je namreč vedno bil pri srcu socialni problem naše vasi in naših ljudi. Tako smo tudi pobrateni z Gribljami pri Metliki, z njimi pa imamo stalne stike.« »Kaj bi pa povedal za zaključek oz. namesto zaključka?« »V našem društvu smo bili vedno pozorni na zdravo rast naših članov in na njihov razvoj v plodne člane slovenske zamejske skupnosti. In v tem, mislim, da uspevamo. Važno se nam zdi, da so bivši člani baletne skupine npr. sedaj aktivni in angažirani člani naše skupnosti. Saj je, mimo agonističnih športnih uspehov, prav to naš cilj, cilj kateremu se nismo in ne bomo odtegnili nikdar.« Dušan Jelinčič V domači atletiki so bili mnogoboji vedno na prvih mestih. Najprej z Borovim atletom Vojkom Cesarjem in nato z Gorazdom Pučnikom. Prav v minuh sezoni so nase opozorile Bo rove naraščajnice v šesteroboju. Naš sestavek je sicer prvenstveno posvečen svetovnim razmeram, ker so se v sezoni 1985 stvari iz tehnične^ ga vidika spremenile z uvedbo novih tablic za vrednotenje rezultatov. Prejšnje so bile iz leta 1974 in so vse preveč nagrajevale predvsem skok s palico, ki je z uvajanjem novih materialov napredoval daleč več od drugih panog. Značilnost starih tablic je bila tudi v enakomernem vrednotenju vseh panog. Tako so vrhunski rezultati — na primer 10”4 na 100 m, 212 cm v višino in 3’44”0 na 1500 m — veljali približno enako število točk. Nove tablice so izrecno prilagojene deseteroboju in upoštevajo, da isti a-tlet lahko preteče 100 m v 10”4 in skoči v višino 212 cm, ne more pa teči na 1500 m v 3’44”0. Današnje e-lektrično merjenje spreminja 10”4 v 10”64 in daje takemu rezultatu 942 točk, ki odgovarjajo 215 cm v višina ter 4’01”3 na 1500 m. Za klasičnih 4’30”0 deseteroborca na 1500 m je prej atlet dobival 598 točk, po' novem pa kar 745, medtem ko je rezultat 4,90 m s palico danes vreden 880 točk, medtem ko je prej ustvaril »dohodek« 1028 točk. Na 01 v Los Angelesu je Anglež Daley Thompson dosegel 8697 točk in samo za eno piko zgrešil svetovni rekord Nemca Hingsena, ki je bil v tisti priložnosti drugi. Po novih tablicah velja dosežek Thompsona 8846 točk, rekord Hingsena 8698 pa z 8832 enostavno. .. ni več rekord! Zahodni Nemci so ob uvedbi novih tablic dvignili v atletskih krogih precej prahu, ker so hoteh ob pomanjkanju tekmovalnih uspehov Hingsena zase vsaj rekord. Taka birokratska rešitev ni sicer zadovoljila niti Thompsona, ki je že večkrat povabil mednarodno atletsko zvezo naj bolj natančno pregleda fotofiniš teka na 1500 m, kajti po njegovem mnenju bi moral biti čas na 1500 m iz Los Angelesa 4’35”0 vsaj za dve desetinki sekunde boljši. To bi mu dalo tudi dve točki več in svetovni rekord brez spletk. Pogledali smo tudi domače razmere. Vojko Cesar bi od svojih 6384 točk iz leta 1971 moral vrniti skoraj 200 pik, Gorazd Pučnik pa bi moral svoj rekord 6942 ki mu je leta 1983 veljal mladinski državni naslov, zmanjšati na 6821 točk. Cesarju bi v bistvu potlačila palica, medtem ko bi ne imel od ugodnejšega vrednotenja teka na 1500 m pravih koristi, ker se v tej panogi ni posebno odlikoval. Pučnik bi po novem izgubil pri palici kar 190 točk, na 1500 m (4’28”9) pa bi jih pridobil 154. Z manjšimi popravki v ostalih panogah bi zbral torej 121 točk manj. Ena tretjina njegovega »razvrednotenja« bi torej odpadla samo na bistveno novo tolmačenje palice in teka na 1500 metrov. V svetovnem ženskem taboru ostaja rekorderka Sabine Patz s 6946 točkami (prej 6867), prejšnja rekorderka Ramona Neubert pa bi zamudo 31 točk zmanjšala na samo 11 enot in dosegla 6935 točk. Sezona 1985 je bila za mnogoboje bolj umirjena. Thompson ni nastopal, Hingsen pa si je cehi rane. BRUNO KRIŽMAN Danes na Radiu Opčine novoletna športna nedelja Danes si bodo na Radiu Opčine voščih srečno 86 v športu, glasbi in zabavi med že znano oddajo »Športna nedelja«, ki je že v letu 85 žela veliko uspeha. V današnji športni nedeljo se bomoi med drugim lahko povezah z Mariborom, kjer se odvija na Pohorju tekmovanje v ženskem smučanju za pokal Zlate lisice, ki je veljaven za točke svetovnega pokala. Med oddajo pa boste lahko še poslušali novice o rezultatih o jugoslovanskem in italijanskem športu, intervjuje, in ob 17.30 direktni prenos prve tekme v tem letu med Ferraro in Jadranom. Naj omenimo še da se bo ob koncu sezone na Radiu Opčine zbrala posebna komisija, ki bo določila tri najboljše športnike v sezoni 1985-86 za drugo trofejo »II Giardino«. Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ_ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00-, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din. Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JZTT m tiskaj 'l Trst član kaQanska zvaza Časopisni) založnikov REG 5. januarja 1986 Napovedi astronoma Carla Sagana Nauk iz živalskega vrta v Torontu Potovanje na kometih NEW YORK — Ko se bo leta 2061 Halleyev komet znova približal Zemlji, bo znanost morda že omogočila vesoljskim potnikom, da bodo z njegovo pomočjo potovali po našem sončnem sistemu. Astronom Carl Sagan je prepričan, da bodo takrat kozmonavti »avtostopirali« komete in jih uporabljali kot vozilo za svoja potovanja. Takšen podvig je možen, saj so zvezde repatice iz kamenja in leda. Že sedanji razvoj tehnike nam omogoča izkrcanje na kometih in potepanje po naši Galaksiji. Seveda mora komet obleteti Sonce, kajti v njegovi bližini se led stopi in nastane rep iz pare in praha, dolg več milijonov kilometrov. »Vkrcanje« vesoljskih potnikov na komet je po Saga-novih napovedih najbolj priporočljivo pri Jupitru, kjer voda na Halleyevem kometu spet zledeni in postane komet trden. Sagan sodi, da prinaša potovanje na kometih veliko prednosti: na njih so voda in številne kovine, pa tudi prostora je veliko, da se kozmonavti lahko sprehodijo in si pretegnejo ude. Narava je bila darežljiva, ko nam je dala komete kot vesoljske postaje. Na njih lahko človek dobi vse potrebno za svoje dolgo potovanje po sončnem sistemu. Na kometu bodo kozmonavti izkopali vse, kar potrebujejo za elektrolizo: vodo, molekule, ki proizvajajo zrak, in pogonsko gorivo za rakete. Molekule bodo služile za kmetijstvo in biološko inženirstvo. Vsi kometi so dovolj veliki in stabilni za varno potovanje, razen v trenutku, ko so v bližini Sonca. Halleyev komet meri v premeru 10 km in se bo vrnil čez 76 let. V našem sistemu pa krožijo kometi, ki še vračajo vsakih 6-7 let. Možno bo nadalje »preskakovanje« z enega planeta na drugega. Toda Sagan, katerega misli smo povzeli, ni prvi, ki se ukvarja s takšnimi podvigi. Pred njim je o tem razmišljal nemški astronom Lambert, še pred njim Voltaire in seveda Jules Verne. Toda Sagan vidj najbolj daleč: »Nekega dne bomo spremenili krožnico kometov, povlekli jih bomo k Zemlji in izkoriščali njihovo rudno bogastvo.« S tigrom ni dobro češenj zobati TORONTO — Zaradi reklamnih potreb so v tukajšnjem zoološkem vrtu skušali posneti film, v katerem je poleg sibirskega tigra nastopila tudi manekenka Christa Daniel. Sprva mirna žival je nato planila na žensko. Samo prisotnost in hiter nastop krotilca Jima Dillmana sta preprečila tragedijo, ne pa tudi strahu pri obeh udeležencih, zlasti pri plavolasi Christi. Tudi Diesel je svoj motor najprej patentiral na premog V popolnem nasprotju z Reaganovim ravnanjem Mikropremog za pogon reaktivnih letal Delčki mikropremoga so za polovico manjši od alomiziranih naftnih kapljic Če pomislimo, da je gospod Diesel najprej patentiral motor na premog, potem novost niti preveč ne preseneča. Naj zveni še tako neverjetno, ni nemogoče, da bi premog uporabljali za poganjanje avtomobilov in letal. Neka britanska firma je izpopolnila proces za pridobivanje premogovega prahu, drobnega kot smukec, ki ga bodo v kratkem lahko uporabljali kot gorivo za dieselske motorje in celo za plinske turbine v letalih. »Mikro premog«, kot imenujejo ta drobni premogov prah, se lahko uporablja tudi v nekaterih industrijskih obratih namesto nafte, ne da bi bile v ta namen potrebne velike spremembe naprav. Za družbe, ki nameravajo presedlati z nafte na premog, bi lahko prehod na mikropremog pomenil velike prihranke pri gorivu, tako da bi se namestitev naprav izplačala v letu dni. Tudi če bi bile potrebne nekatere spremembe, bi se zlahka vrnili na stari sistem. Nadrobnosti procesa so še skrivnost, čeprav je patentiran. Premogovi delci, ki jih dobijo v tem procesu, so desetkrat manjši kot delci premogovega prahu, ki se običajno uporablja v elektrarnah in različnih drugih pečeh, zato jih lahko kurijo v pečeh, kjer sicer uporabljajo nafto, treba jih je le neznatno prilagoditi. Delčki mikropremoga so za polovico manjši od atomiziranih naftnih kapljic, ki gore v praktično nespremenjenih pečeh, potrebna je le cenena naprava za vključitev, ki se hitro instalira. V daljni prihodnosti bodo mikropremog verjetno lahko uporabljali v plinskih turbinah. Strokovnjaki družbe Howden pravijo, da bi uporaba motorjev, obloženih s keramiko in mikropremoga, ki povzroča veliko manjšo abrazijo, verjetno pripeljala do tega, da bi mikropremog uporabljali za reaktivne motorje. Premog bi morali najprej očistiti umazanije, ki bi lahko zamašila turbino pri taljenju ob visoki temperaturi. Načrtovalci industrijskih mo torjev že delajo na dieselskih motorjih, ki bi delovali na premog. Tudi sam Diesel je najprej patentiral mo ter na premog, potemtakem zamisel niti ni čisto nova. Skupina Howden, katere sedež je v Glasgovvu, je v zadnjih treh letih izpopolnjevala proces mikropremoga. Delčke premoga so zmanjšali na pod-mikroskopske razsežnosti, in sicer tako, da so jih dali v turbulentni zračni tok pod visokim pritiskom. Zaradi turbulence premogovi delci neprestano udarjajo drug ob drugega, tako da se zmanjšajo do velikosti nekaj mikronov premera. Mikropremog je dodobra preučila firma Courtaulds, britanski koncem za proizvodnjo sintetičnih vlaken, ki je pred časom predelal kotle v neki svoji tovarni tako, da zdaj v njih kurijo mikropremog namesto nafte. V devetih mesecih so prihranili nad pol milijona funtov šterlingov. Če bi hoteli iste peči prilagodit; za uporabo navadnega premogovega prahu, bi to zahtevalo zelo veliko denarja. Strokovnjaki iz Howdena menijo, da je Courtauldov podvig dokazal ekonomičnost procesa mikropremoga. Kot mednarodna organizacija zdaj preuču jejo možnost za boljšo prodajo na trgu. UKLETA LADJA BESEDILO BLAŽ LUKAN SLIKE VALTEU VALENČIČ 19. Didi se je najprej ustrašil, nato pa se je pridružil Damjanu, ki je komaj zadrževal smeh. »Saj je kar prijazna,« je ugotovil. Didi je pobral vrv iz vode in jo spet z lahkoto pretrgal. Na Koralo sta splezala z ravbarsko lojtrco. Paluba se jima je zazdela širna kot morje. Bila je spolzka in Didi je prvi padel, nato pa še Damjan. V drsanju in padanju po palubi sta našla izvrstno zabavo. »Take ladje pa ni imela niti bratovščina Sinjega galeba,« je rekel Damjan. »Tisto jé bila knjiga, ni bilo res, mi pa imamo to ladjo zares,«. je nekoliko razmišljeno pristavil Didi. 20. Po obali se je nabralo že kar precej kopalcev, toda naš zaliv so pustili kot nalašč pri miru. Mito je zadihan dopovedoval Mia kaj vse je danes že zamudila in kaj jo še čaka. Toda Mica je zataknila palca za kavbojke in pihnila Mitu v nos. »Kaj pa po nosu še kaj vrtaš?« Mica je Mita pazila, ko je bil še majhen. »Kdaj si se pa nazadnje polu-lal v posteljo?« Mito jo je jezno sunil. »Če mi ne verjameš, pa ostani doma, samo potem te ne bomo vzeli s sabo, pa čeprav boš jokala.« »Lani sem se celo poletje vozila s čolnom,« je rekla Mica in si koketno popravila lase. 21. »Tisti čoln bi se od sramu potopil, če bi videl našo barko,« se je zasmejal Mito. »Greva na rob, da jo boš videla!« jo je povlekel. Mica je navidez nerada šla za Mitom. Ko sta prišla na rob in zagledala ladjo globoko pod seboj, je Mito radovedno pogledal Mico. »Pa misliš,« je obotavljaje vprašala Mica, »da bo še lahko plula?« »Saj jo bomo popravili!« je zmagoslavno zaklical Mito. »Časa imamo na pretek.« »Hura! Hura!« sta se radostno prijela za roke. »Zdaj pa hitro dol, da naju Didi in Damjan ne bosta predolgo čakala,« je dodala Mica ter stekla za Mitom, ki ni več mogel vzdržati. Kako ameriški mehanik pomaga sandinistom WASHINGTON — Barry George, mehaniški mojster iz Austina v Teksasu, s; prizadeva vsaj malce ublažiti škodo, ki jo Reagan in njegova administracija delata nikaragovskemu narodu. Medtem ko se šef Bele hiše na vse kriplje trudi »rešiti srednjeameriško območje pred komunistično okužbo« in »zadaviti vodstvo sandinistične revolucije«, naš mehanik v teksaški delavnici pridno zbira in popravlja stare bicikle ter jih pošilja nikaragovskim učiteljem in terenskim zdravnikom, da bi ti udobneje in brže prihajali v šolo in k pacientom na dom. Oktobra lani je Barry odposlal v Nikaragvo 30 koles, ravno toliko jih bo marca. »Reagan označuje uradno ameriško pomoč kontrasom kot humanitarno«, je grenko ugotovil mehanik, »zagotovo pa vem, da je humanitarna moja, ne pa Reaganova pomoč.« Kongres je lani poleti osvojil predsednikov predlog o nadaljevanju in večanju tako imenovane pomoči protirevolucionarjem, ki s sosednega honduraškega ozemlja ob podpori vohunske agencije CIA že štiri leta poskušajo strmoglaviti Ortegovo zakonito vlado. To naj bi torej bila humanitarna poteza? S kakšno pravico Reagan potem bere levite voditeljem drugih držav, češ da teptajo človekove pravice? Reaganova pomoč protisandinistom je v letu 1985 dosegla 27 milijonov dolarjev in v Washing-tonu zagotavljajo, da ne gre za pomoč v obliki orožja in ustrezne opreme. Od kod potlej raketa, s katero so reakcionarni gverilci zrušili nikaragovski vojaški helikopter in o kateri so sami dejali, da je ameriške izdelave? Mimo dejstva, da se Reagan poteguje za raztegnitev uradne pomoči kontrarevolucionarjem in za vključitev vanjo tudi orožja, pa protisandini-stične tolpe prejemajo še »neuradno« pomoč iz ZDA, sicer iz vrst raznih žolčno protikomunističnih in izrazito mračnjaških skupin in organizacij, v katerih so bivši častniki, industrijski in finančni magnati pa tudi nekdanji agenti langlayskega vohunskega centra. Kako ustvariti protiutež njihovemu delovanju? Barry George ve povedati, da sam ni noben don Kihot, da namreč ni sam v človekoljubnih prizadevanjih resnično pomagati nesrečnim Ni-karagovcem, proti katerim je washingtonska administracija, kot znano, uvedla tudi trgovinski embargo, jim ustavila vse kredite in proti Ortegi ščuvala nikaragovske sosede. Barryju so se pridružile mnoge pacifistične in verske organizacije in trume poedincev, ki dokazujejo, da niso prav vsi Američani naklonjeni Reaganovi politiki v Srednji Ameriki. Kolikšen bo učinek gmotne pomoči ameriških demokratično mislečih in delujočih ljudi, ni mogoče napovedati, vsekakor lahko zatrdimo, da ima njihova dejavnost velik moralen pomen. Tudi zato, ker vedo, da washingtonski jastrebi označujejo kot komunistično tudi tisto, kar takšno ni, to pa zato, ker gre navzkriž z njihovo politiko. Zavest o tem je treba razširiti in utrditi v čim širših plasteh ameriškega prebivalstva, ki je v poprečju premalo seznanjeno s stvarnostjo v drugih, tudi bližnjih mu predelih sveta. Med »privatniki«, ki vodijo pomoč kontrasom v denarju, oblačilih, orožju, strelivu, razstrelivu in raketnih izstrelkih, sta Adolfo Galero (biva v Miamiju na Floridi) in upokojeni general John Singlaub. (dg) Ima kava neprijeten priokus? Krivo je slabo tesnilo RIM — Ko si doma skuhamo vsakdanjo črno kavico, se tu pa tam že po prvem srkljaju nakremžimo: okus nam je grenak ali kako drugače neprijeten. No, vse kaže, da tega ni toliko kriva kavna mešanica, kolikor zlasti tesnilo v ekspresnem aparatu. To je dognalo osebje vsedržavne zveze potrošnikov (Unione nazionale consumatori), ki je dalo temeljito analizirati 25 vzorcev tesnil, to je vsaki gospodinji znanih gumijastih obročkov, katere ie potrebno občasno zamenjati. Analiza je pokazala, da je samo 12 odstotkov teh obročkov bilo izdelanih po veljavnih zakonskih predpisih. Ti zapovedujejo, da se sme gumi obročka napojiti s tako imenova- na kuhalniku za kavo nimi »pospeševalniki vulkanizacije« ali »tiazoli«, ki dajejo lahko kavi slab okus, kvečjemu v razmerju 8 miligramov na vsakem kvadratnem decimetru. V resnici pa je te snovi mnogo več, to pa zato, ker proizvajalcem dovoljuje manjše stroške. Na račun potrošnikov, seveda. Še druga plat nezakonitih tesnil: v dotiku z oljem in kisom se rahljajo, ker nasproti njima niso dovolj odporni, to pa pomeni nevarnost, da se v kisu ali olju vložena jedila kmalu pokvarijo. Zveza UNC spričo tega svetuje gospodinjam, naj se pri nakupih opredelijo za tista nadomestna tesnila, na katerih je natisnjeno ime tovarne in na katerih izrecno piše, da so namenjena prehrani.