z VQ 2 /'88 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZElTSCBRITT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 • LETNIK XL VI • STEVILKA 2 Ljubljana, ~ebruar 1988 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 53 Milan Hočevar Ugotavljanje in spremljanje propadanja gozdov z aerosneman]i lnvenlory and monitoring of forest die-back by remote sen sing 67 Jože Papež Gospodarjenje s smrekov1m mraziščmm gozdom v Smrečju Spruce tree !rosi Jocality forest management al SmrečJe 75 Boštjan Košir Vrvm sistemi s tekočo nos1lno vrvJO Cable systems wilh a runnmg bearing cable 79 Vesna Tišler. Peter Kvas Kemijska zgradba terpentina iglic Picea abtes Karst. 1z različnih območiJ v Sloveniji Chem1ca/ structure of Picea abies Karst. needle twpen- IJne from dJfferent regions m Slovema 83 Igor Jerman Teoretični in praktični vidiki gozdne genetike TheoreiJcal and practical aspects of forest genetics 87 Lojze Žgajnar B10rnasa - ne več energ1ja revežev in naših bab1c, ampak energija prihodnost! 92 Vladimi.r Vilrnan Prenovl]em gozdarski muzej v Bistri 94 Lado Eleršek Gospod 550 nm format posnetka 24 x 24 cm preklop 60% znotraj redu, 20-30% med redov! • na GorjancU1: Kobtle, Trdinov vrh (GG Novo mesto); Ravna gora (GG Brežice) na Snežniku: Ždrocle. Zatrep (GG Postojna) na Pohoriu: ~umik (GG Maribor) Skupaj 1 749 183.236 57 58 Okno 1: Nadzor zdravstvenega stanja rastja s satelitskimi snemanji Dogajanja na zemeljskem površju neprestano spremljata dva civilna satelita, pomembna tudi za gozdarske potrebe. Ameriški Landsat S, opremljen z dvema multispektralnima kamerama vsakih 16 dni posreduje sliko istega obmo·::ja z ločljivostjo 0.4 oziroma 0.09 ha. Francoski SPOT na zahtevo posreduje sliko v stereoskopski tehniki celo vsakih 6 dni (normalni ciklus je 26 dni), ločljivost pa zanaša lO x lO m. V svetovnem merilu je gozdarstvo pomemben uporabnik teh posnetkov, kar pa ne velja za evropske razmere Qaakkola 1986). Šele najnovejše raziskave s posnetki satelita SPOT obetajo širšo uporabo tudi v srednjeevropskih razmerah (Hildebrandt 1987, Jaakkola 1987). Nova generacija satelitov omogoča zelo natančno kartiranje raznih tipov rabe tal in rastja vse do ravni gozdarske sestojne karte. Pomembna prednost satelitskega snemanja so kratki preletni cikli in možnost avtomatične interpretacije. V varstvu gozdov so se satelitski posnetki uveljavili pri ugotavljanju in kartiranju površine škode (velikopovršinske kalamitete v Kanadi in Afriki). ~e povsem v razvoju pa je metodologija ugotavljanja začetnih stadijev umiranja gozdov, za katere je značilna nepravilna prostorska razporeditev dreves različnih stopenj propadanja. Postopek najprej zahteva zanesljivo prepoznavanje drevesnih vrst s tipičnimi spektralnimi vrednostmi in nato, na podlagi odstopanja teh vrednosti od normalne (vsaka drevesna vrsta ima svojo normalno), oceno stopnjo poškodovanosti. Dosedanje raziskave so obtičale ravno pri reševanju tega problema (Wastenson idr. 1987). Bazire idr. (1987) poskušajo rešiti vprašanje z uporabo multičasovne primerjave spektralnih vrednosti posameznih slikovnih prvin. Zaenkrat ostajajo mnoga vprašanja digitalne interpretacije satelitskih posnetkov še vedno odprta, ker zaradi točkovne interpretacije spektralnih vrednosti tudi multispektralna interpretacija pogosto daje napačne rezultate. Širša uporaba je odvisna od razvoja novih razmejitvenih algoritmov, ki bodo upoštevali teksturo objektov in vključevali tudi podatke iz obstoječih informacijskih sistemov. - obsegu in intenzivnosti poškodb, ločeno za posamezne sestojne tipe in drevesne vrste (primer: Pokljuka, slika 2). Večje površine praviloma snemamo le delno (v pasovih, oddaljenost 4-16 km), izje- moma tudi s polnim stereoskopskim prekri- vanjem, fotointerpretac1ja je osredotočena na izbrane kontrolne sestoje (sistematična razporeditev, npr. v mreži 500 x 500 m, pri- mer Mežiške doline). Rezultat sta rastrska karta poškodovanosti in tabelami pregled obsega škod. Neinterpretirano gradivo je kot dokument arhivirano za kasnejšo inter- pretacijo (slika 3). Pri fotointerpretaciji uporabljamo origi- nalne diapozitive (format 23 x 23 cm), ki jih analiziramo pod stereoskopom lnterpreto- skop B Zeiss-Jena pri osem do dvanajst- kratni povečavi. Bistvene delovne faze so: - izločanje in razmejevanje sestojnih ti- pov, - ocena poškodovanosti sestojev (vseh dreves all vzorčno), - izdelava karte poškodovanosti in števil- čna obdelava podatkov. Da bi zagotovili čim višjo kakovost fotoin- venture, si prizadevamo za to, da bi fotoin- terpretator sodeloval tudi pri terestričnih snemanjih na območju, ki ga obdeluje. Osrednja in najzahtevnejša naloga inter- pretatorja je ocena stopnje poškodovanosti s fotointerpretacijskim ključem, ki ga je izdelal sam na podlagi videza tipičnih dre- ves na aeroposnetku in na terenu. Interpre- tator uvršča drevesa glede na barvne odten- ke, osutost, pojav suhih vej in spremembe v zgradbi krošnje v naslednje stopn)e po- škodovanosti (klasična srednjeevropska metoda). Najnovejše izkušnje kažejo, da petsto- penjska lestvica prekriva pomembne raz- like znotraj 2. in 3. stopnje poškodovanosti. Pri novejših raziskavah zato ocenjujemo de- lež od padlih iglic ali listov na 1 O% natančno in šele kasneje oblikujemo klasične razrede (raziskava: Pokljuka). 4. REZULTATI DOSEDANJIH RAZISKAV Razvoj metodologije ocenjevanja zdrav- stvenega stanja gozdov je na VTOZD za gozdarstvo v zadnjih letih potekal v dveh smereh ir. vključeval: - razvoj racionalnih metod ugotavljanja stanja, intenzivnosti in prostorske razporedi- tve poškodb gozdnih sestojev na podlagi fotointerpretacije posnetkov iz zraka v pove- zavi s terenskimi snemanji (redne obratne inventure); - podrobno dokumentiranje in spremlja- nje (monitoring) zdravstvenega sranja rastia in proučevanje vpliva upadanja vitalnosti na strukturo in rast gozda. Končana je raziskava propadanja jelovo- bukovih gozdov na visokem krasu. V pri- meru gozdnogospodarske enote Nanos- Podkraj (l219 ha, SGG Tolmin) smo plo- skovno fotoinventuro zdravstvenega stanja (polno streoskopsko snemanje v merilu l : 6. 000) povezali z redno obratno inventuro ugotavljanja lesnih zalog in prirastka. Tako smo lahko ocenili povezavo med zdravstve- nim stanjem in rastno sposobnostjo dreves. Rezultati kažeJo na visoko poškodovanost jelke (82% vseh jelk Je poškodovanih ali zelo poškodovanih) ter pešanje n)ene rastne sposobnosti (samo še 57% potencial nega prirastka). Prizadetih Je bilo tudi 40% smrek, medtem ko pri listavcih očitmh znakov po- škodovanost! še ni bilo (slika 3, razpredel- nica 3). Raziskava bo podrobno predstav- Razpredelnica 2: Klasifikacijski ključ za ocenjevanje poškodovanosti. StopnJa Delež odpadlih listov !iglic Poškodovanost 2 3 4 s O-lO% - brez vidnth poškodb, na videz nonnalno. zdravo drevo ll-25% - rahle poškodbe, možnost ozdravitve 26-60% - poškodbe po vsej krošnji, ozdraVllve le izjemoma > 60 o/o - močne poškodbe, drevje veqetno obsojeno na propad - propadajoče drevje, sušice 59 SESTOJNA KARTA POKLJUKA 1986 M 1 :1QOOO soo oooo .. ~:~...-...IH~ IT:::) lil ..... 001000\/H.WC ! ·-c-:-e<,-:-}!1~~ 10c.~ ~ 111LA.»! aau.wr .11>-40= l:i!i!J It "'LLii Df-......: 0(>-lO~m [!;]IlrJI STA.IIf.Jio CGL vnr....ST- OIT~ IZDBiiiAZ~I QO.ZD --KARTA POŠKODOVANOSTI GOZDNIH SESTOJEV POKLJUKA "$86 M 1:10000 1000 .. L---------~------~ LEGENOI' : O - tO Y. c::=J 10 -20Y.(·:.-·:-:.::-:.-1 20 . 30 % (:-.''''"'"---·,:,)) 30 · -40':t.l<.;;;.;.;-;-;.j -40 -50 Y. t!B!!!J 50-&0M- -; l J--- Slika 2: Prikaz stanja gozdov na !Zbranem območju na Pokljuki. Pnrner)ava sesto1ne karte s karto poškodovanosti kaže na medsebojne povezave med intenzJVnost_o poškodb m starostjo (razvojno fazo) sestoj ev_ 60 1 2 stopnja poškodovanosti 3 4 ~fotointerpretacija ~erensko snemanje 5 Slika 3: Primerjava rezultatov ocenjevanJa poškodovanosti jelke s terensklm m fototmerpretacijskun snemanjem. Razpredelnica 3: Poškodovanost jelovo-bukovih gozdov v enoti Podkraj (Rezultati fotointerpretacije). Stopnja pošk. Jelka S mr eka l. zdravo drevo 3% 13% 2. bolehno 13% 46% 3. bolno 62% 40% 4. zelo bolno 20% 5. sušica 2% 3. + 4. 82% 40% . % 100% 100 skupaJ N 18.669 3.525 ljena v Zborniku za gozdarstvo in lesarstvo št. 31. Raziskava propadanja gozdov v Mežiški dolini je študija tega pojava na regionalni ravni (približno 13.000 ha), in zaradi bistveno drugačnih prostorskih razsežnosti zahteva povsem drugačno metodologijo. Celotno področje (Mežiška dolina je klasično imisij- sko žarišče), je bilo sicer posneto ploskovno v merilu od 1:9.000 do l : 10.000 (dokumen- tiranje stanja), vendar smo interpretacijo omejili na analizo približno 550 kontrolnih sestojev (dvostopenjsko vzorčanje na pod- lagi sistematične vzorčne mreže 500 x 500 m). Izdelani sta bili ocena poško- Lista vet Skupaj N 87% 37% 13.326 12% 16% 5.702 0,6% 36% 12.993 10% 3.834 1% 375 0,6% 100 100 14.236 36.230 dovanosti po sestojnih tipih in rastrska karta poškodovanosti območja. 'fudi lu je opazno močno pešanje iglavcev (40-70% poškodo- vanih in močno poškodovanih smrek). Pro- storska razporeditev poškodb, ki sovpada z reliefno oblikovitostjo m glavmmi smermi vetrov kaže, da so vzrok za propadanje lokalni onesnaževalci (slika 4. 5). časovno dinamiko propadanja gozdov na Ludranskem vrhu v bližini Črne (Mežiška dolina) smo analizirali na podlaqi aeropo- snetkov iz l. 1965 (črno-beli pankromatski film, format 18 x 18 cm, M = 1 : 40.000), 1976 ([RC-film, format 6 x 6 cm, M = 1 : 10.000) m 1985 (IRC-film, format 23 x 23 cm, 61 Slika 4: Rezultati fotoinventure pro pa· danja gozdov v Mežiški dolini. Delež poškodovanih dreves po posameznih Idzvujuil! fdw..IJ. g 13 > w 0: o •N w ...J Ul o STOPNJA PoSKOoov. (/.) 0:=25-'-;;::~.C::::=:::;::lib:=:=/ M = 1 : 10.000). Za vsa tri obdobja smo za območje, veliko približno 280 ha, izdelali sestojne karte, za obe zadnji aerosnemanji pa rudi karti poškodovanosti. Kljub uporabi zelo različnih snemalnih tehnik in filmskih materialov smo lahko na podlagi fotointerpretacijske analize spre- memb v strukturi (delež in prostorska razpo- reditev razvojnih faz drevesnih vrst in za- stornosti) in zdravstvenem stanju sestojev opazovali razvojne značilnosti gozda, ki ga že desetletja ogroža z so2 in svincem one- snažen zrak. Analiza kaže, da gozd kljub sanacijskim ukrepom v zadnjem desetletju nezadržno propada. Več kot dve tretjini dreves v debeljakih in tretjina dreves v mladovju kaže znake očitnega propadanja (v zadnjih desetih letih se je število povečalo za 5-10 %). Propadanje se neposredno kaže v močnem osipu in spremembah zgradbe krošenj (značilnosti, ki sta opazni na IRC-po- snetkih, posredno pa v spremenjeni struk- turi sestojev. Za dvajsetletno obdobje je značilno izginevanje starejših razvojnih faz in povečanje deleža mladovja in drogovnja- kov, kar kaže na intenzivne sanitarne sečnje (redčenja in predčasni poseki). Delež listav- cev se je povečal na račun iglavcev, nekoč strnjeni sestoji (l. 1965 znaša njihov delež 77%) so postali vrzelasti (l. 1985 le še 33% - slika 6 ). Karta poškodovanosti prikazuje 62 koncentracijo škode na legah, ki so bližje in bolj izpostavljene onesnaževalcu. Težišče našega raziskovalnega dela v l. 1987 je bila študija propadanja visokogor- skih smrekovih gozdov na Pokljuki. Inten- zivne raziskave na izbranem pasu s površino 1118 ha so obsegale terenska snemanja v kontrolnih sestojih (ocena zdravstvenega stanja v stalnih vzorcih, velikih 4 are, kjer srno prvo snemanje opravili že l. 1975) ter površinsko interpretacijo IRC-aeroposnet- kov v merilu l : 500. V nasprotju s prejšnjimi snemanji (pet stopenj) smo na Pokljuki upo- rabili deset stopenjsko lestvico poškodova- nosti. Raziskava je zasnovana tako, da bomo s periodičnimi snemanji lahko zanesljivo ugotovili težnje razvoja poškodovanosti. Raziskava ni končana, prvi izsledki pa so do neke mere presenetljivi. Gozdovi so, to velja vsaj za območje raziskav, še razme- roma ohranjeni, saj le približno 20% dreves kaže očitne znake poškodovanosti (osutost > 25% ), pa tudi pri teh drevesih je osutost le izjemoma višja kot 45%. Raven prirašča­ nja je še razmeroma visoka, zato ne moremo govoriti o splošnem padanju prirastka, saj je v zadnjem petletnem obdobju iz neznanih vzrokov (boljši vremenski pogoji, začetni učinek co2 in dušikovih onesnaževalcev, glej Schoepfer 1987) celo višji (indeks 109) kot v obdobju 1976-81. Padec prirastka s stopnjevanjem osutosti pa že kaže, da je trenutno stanje negotovo in da bo nadalj- njemu poslabšanju zdravstvenega stanja sle- dil tudi padec sestoj nih prirast kov (sliki 7, 8). S. SKLEP Tako terestrična kot fotointerpretacijska metoda imata prednosti in pomanjkljivosti, zato je odločitev o izbiri primerne metode odvisna predvsem od ciljev raziskave (vrsta podAtkov, natančnost. velikost območja) in gmotnih sredstev. Izkušnje kažejo, da je običajno najustreznejša smotrna povezava obeh osnovnih metod. Razvoj na področju fotoinventure zdrav- stvenega stanja še zdaleč ni končan. Nasled- nji cilj je smotrna vključitev metod digitalne (avtomatične) interpretacije posnetkov iz zraka (neposredno snemanje z multispek- tralnimi tipali iz letal ali digitalizacija klasič­ nega infrardečega barvnega posnetka) ter satelitskega zaznavanja z multi.spektralnimi tipali (npr. posnetki francoskega satelita SPOT z visoko prostorsko ločljivostjo 20 .oziroma 10m). To nam bo omogočilo pospe- šitev zamudnih fotointerpretacijskih de1 in znižanje stroškov celotne invenlure. Povzetek V Slovemji že razmeroma dobro poznamo veli- koprostorske razsežnosti propadanja gozdov na podlagi popisov v l. 1985 m 1987, precej nejasnosti pa še ostaja na lokalm ravni, kjer smo gozdarji šele začeli konkretno ukrepati Zalo v Sloveniji dopolnjujemo vel1koprostorska vzorčna snemanja na terenu s podrobmm ugotavljanjem in spremlja- njem stanja gozdov na podlagi fotointerpretac1je IRC-posnetkov v merilu od 1 : 5.000 do 1 : 10.000. V Sloveniji so infrardeča barvna snemanja doslej zajela površino, ki presega 180.000 ha. Dosedanje raziskave uporabe fotointerpretacijsk1h metod v VTOZD za gozdarstvo (Biotehruška fakultetu v Ljubljani) so pokazale, da fotoinventure omogočajo prostorsko zelo intenzivno in natančno razčlembo zdravstvenega stanja gozdov, vse do ravm posa- meznega sestaja in drevesa. To dovoljuje odkriva- nje koncentracije poškodb na določenih legah m smereh, s čimer je mogoča določitev virov onesna- ževanja (pruner Mežiške doline). Obenem je aeroposnetek odlično sredstvo za spremljanje sprememb zdravstvenega stanja dre- ves (pruner Ludranski vrh). Sestojne karte m karte poškodovanosti, ki so kartografska smleza fotom- terprelacijske analize. so podlaga za načrtovanje konkretnih gozdnogospodarskth načrtov. RAZVOJNE FAZE O mlac!je,gosca (10cm O drogovnjak 10-30 cm Q debeljak >30cm o neg02:dne povriiine e ruševje ln gozdne poseke INDEKS POšKODOVANOSTI 01·0-20% c;. 1· 21-40% ® 1•41-60Y. @ 1•61-80% ·1·>81% 1=~~~: ~~~!~~:C4) Slika 5: Izsek 12 rastrske karte poškodov<;mosti gozdov v Mežiški dolini. število je na]'Ječje v obmoČJU Crna-Žerjnv ln pada z oddalJenostjo mv zaščitnih legah. Fotoinventura v vsakem pr1mem zahteva teren- sko preverjanje. po naših izkušnjah je smotrna predvsem povezava fotointerpretactje z redno obratno terensko inventuro (primer Nanos-Pod- kraj) ali posebnim1 dendrometrijskimi snemanji v izbranih kontrolruh sestojih (pnmer Pokljuka). Tak pristop omogoča študijo povezav med poškodova- nostjo in rastno sposobnostjo dreves. Možnost1 uporabe fotointerpretacijskih metod za ugotavljanje zdravstvenega stanja gozdov so zaenkrat omejene predvsem zaradi pomanjkanja usposoblJenih strokovnjakov. V pn.hodnosti se bo stanje z dodatnim usposablJanjem novih kadrov tzboljšalo. Na \/TOZD za gozdarstvo občasno pn- re]amo seminane. redno pa poteka svetovalna dejavnost za gozdarske strokovnjake iz operatrve. Z d.iplomsklrni nalogami sla pn raziskovalnem delu sodelo·Jala Janez Krmelj (ocena poškodova- nost! gozdo·.,r zgornje Mežiške doline) in Dav1d Hladnik (ocena zdravstvenega stanja ]elovo-buko- vih gozdov :1a visokem krasu), za kar se Jima ob tej priložnos;i !Siaeno zahvaljujemo. Bistven napre- dek pa bo omogočila šele uporaba računalruško podprtlh mteraktivmh ali popolnoma a·Jtomallčmh interpretacijskih metod. 63 ~ IJ) z .(ij a: > o 0.. MLADOVJE ~ 59 DROGOVNJAKJ DEBELJAK! POMLAJEN Cl 3.3 oS: ·~ [] - .·.·.·.·.·.·.·. ··[]' . 30 · .. 20 C] .. • . ··.·.·.·.· .. · ..6 . ~.75 ·~ ·~ ~ .· .. · ·.·.·.·.·.·.·.·,·.·.·. .·.·.· .. ·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·U!·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.· . .L~l ... · 1\)85 IGLAVCI >90/. NORMALEN. GOST SKLEP IGLAVCI 50-BSil/: RAHEL SKLEP IGLAVCI ( 10/: VRZELAST SKLEP PRETRGAN SKLEP Slika 6· Spremembe v strukturi sestojev na Ludranskem vrhu v obdobju od l. 1965 do 1985. 64 ~-- 2 :1. j «o e . e (1/'z x z.-. w~~ a.6 ~u~ ~ril ~-~~lil eJ. "'i. A lo; ~ ~ €1.2 a 1.0 20 Pr1ras1ek - povpre<':]e _____________ !ND = 103 i, = 1982- !986 100 i, .,. l976 - 1981 _________ (N = 231) so 60 PROCENT OSUTOSTI Slika 7: Povezava med osutostJO in priraščanjem smreke (podlaga: vrtanje 231 dreves). Zaradi sočasmh ugodnih in neugodnih vplivov na rast prihaja do padca prirastka v zadnjem petletnem obdobju le pn drevesih z osipam iglic prek 35 %. Pokljuka: poskusnt areal = lll8 ha Poškodovanost: fotointerpretacija (delni rezultati) odstotek osutosti : delež dreves: lO 50 20 30 30 16 (IND) indeks prirašča nja v debelina = ir ( 1982- 1986) i, (1976-1981) 40 3 so 1 60 o Slika 8: Primerjava ocene poškodovanosti s fotomterpretaci]o in terenskim snemanjem. osutost iglic ali listov (%) 70 o. 65 W ALDSCHADENERF ASSUNG UND OBER· WACHUNG MIT FERNERKUNDUNGS- VERF AT-IREN Zusammenfa.ssung ln Slowenien kennen w:ir die grossraumigen Dimens1onen des Wa1dsterbens verhaltnismassig gut. Gelandeaufnahmen auf der Stichprobenbasis (Netz 4 x 4 km) wurden im jahr 1985 und 1987 gemacht. Fiir die Planung konlaeter forsthcher Massnahmen JS1 jedoch d1e Kenntnis der lokalen Wa1dsl!uation unentbehrlich. Auf dieser Ebene setzt die deta1llierte Forstschadeninventur an Hand von Infrarotfarbbildern im Masstab 1: 5.000 bis l : 10.000 ein. Solche zusatzliche AuJnahroen sind in Slowenien fur die Ueberwachung von besonders gefahrdeten Gebieten in der Na he von lokalen Emittenten, potentiell gefah.rdeten Gebie- ten (Bau von neuen Kraftanlagen) Nationalpark - oder Reservat - gebieten sowie in ausgesuchten Testgebieten vorgesehen. An der Forstabteilung der B1otechnischen Fa· kuHat m Ljubljana wurden seit 1983 Auswerlever- fahren fur flachendeckende (bestandesweise) und sllchprobenartige regionale (Kontrollbestande aLs Aufnahmeeinheit) ausgearbe1tet (Beispiel: Mežl- catal). Die besten Resultate wurden in Kombma· tion mit ordentlichen Betriebsmventuren (Be1spiel : Nanos-Podkraj) oder speziellen dendrometn- schen Aufnahmen (Beispiel: Pokljuka) erzielt. Dies erlaubte eme sehr breite Analyse der Abhangig- kelten zwischen dem GesLmdheitszusland der Bestande und ihrer Zuwachs1eJstung Anhand ei- ner Lw1bildzettreJhe (Aufnahmen in den jahren 1965. 1975, 1985) konnte m1l Hilfe der Analyse von Bestandesstrukturen (Entwicklungsstufe, Mi· schung, Bestandesschluss) und dem Gesundheits- zustand (IRC-Aufuahmen un 1975 und 1985) Ein- bltck m das Reaktionsverhalten eines Waldes in der unrmttelbaren Nahe eines lokalen Emittenten gewonnen werden (Beisp1el: Lundranski vrh 1m Mežatal). LITERATURA _ l. BaziYe, P., Gu]on, D .. ]oli~. A, Lalle':"'~nd, C., Legendte, C., R1om. J.. 1987. 8tude par teledetec- tion spatiale du deperis.sement des forets vosgien- nes. Colloque internatlonal. SPOT 1, utillsation des unages, bilan, resuHats, Reswnes, Pans 23-27 nov. 1987, 436 s. 2. EAFV, 1987 Sanasllva- Waldschadenbericht 1987. E1dg. Anstalt f. das forst Versuchswesen, Birmensdorf, 32 s. 3. Hildebrandt, G. , 1987. Toy or tool - Ferner- kundung aus dem Wellraum: Spiel- oder Wer· kzeug ll.tr die Forstwirtschaft. ForswJss, Central· 66 blatt, 106, 3: 141-!68. 4. Hočevc..rt M., 1985. Prvine smotrnega veliko· prostorskega snemanja zdravstvenega stanja goz- dnih sestojev. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26 : 75-91. 5. Hočevc.r, M., 1986. Metodologija ocenjevanja poškodovanosti gozdnih sestojev. Komis1ja za ugo- tavlja..11je škod po imisijah, SlS Slovemje za gozdar· stvo, tipkopis, 3 s. 6. Hočevar, M., 1987. Ugotavljanje in spremlja- nJe poškodovanosti gozda s fotointerpretacijo po- snetkov iz zraka. VTOZD za gozdarstvo BF. semi- narsko gradivo. 80 s. 7. Jaa!'..k.ol3., S., 1986. Use of the Landsat MSS for forest inventory and regional management. the European e..xperience. Remote sensing rewiews, 1986. Vol. 2: 165-213. 8. jaakkol3., S., 1987. Satelltle remote sensing in forest manaaement. Ambio, Vol. 16. 2/3: 152-153. 9. IGLG, -1987. Črna knjiga o propadanju go- zdov. SIS za gozdarstvo Slovenije. 46 s. lO. Kenneweg. H.. 1983. Moglichkeiten und Grenzen der Fernerkundung zur Inventur von lmrmssionsscbaden. Al1g. Forstzeitsch::ifl, 38. 30: 761-762. 11 . K1lz, E., Schornik, O. K., S1eder. P., 1984. Zu den Kosten grossraeumiger Waldschadeninventu- ren dargestellt am Beispiel der Schadenerhebun- gen Baden· Wi.irttenberg 1983. JIJlg. Forstzeit· schrifl, 39, 43/44 : 1094-1 096. 12. Masurny, S. A. 1983. lnfrarot-Farbluftbilder als Grundlage zur Inventur der grossraeumiger Waldschaeden. Allg. Forslze1tschrift, 38, 46/47: 1250-1251. 13. Masumy, S. A., 1984. Interpretatlonsschlues- sel zur Auswertung von lnfraroi·Farb1uftbildern fuer dir W3ldschadeninvenrur. Allg. Forstzeit · schrift, 39. 27: 687-689. 14. Oester, B., 1987. Waldschadenkartierung anhand von lnfrarot-Luftbildern l : 9.000. Schweiz. Z. Forstwes., 138, 9: 787-798. 15. Schoepfer, W ., 1987. Zur Problematik eines gmssraeumi·;Jen Zuwachsrueckgangs ln erkrank· ten F'ichten· und Tannenbestaenden Suedwest · deutschlandes. Forst und Holzw .. 42. 18 : 487-492. 16. Schoepfer. W .. 1985. Das Schulungs- und Kontrollsystem der terrestrischen Waldschaden- inventuren. }lJlg. Forstzeits., 40, 50: 1353-135?. 17. Schoepfer, W., Hradetzky, J.. 1983. Wald- schadeninvenrur Baden-Wuerttenberg 1983 mit Infrarot-Farbluftbildern - Ergebnisse und Erfah- rungen. Mtttetlungen. Forst. Versuchs- und Forsch. anstalt Baden-Wuerttenberg, Vol. 111: 146 s. 18. Wastenson, L, Alm. G., KJeman,]., Wasten- son, B, 1987. Swedish experiences on forest damage inventory by remote sensmg methods. Int. J Trna g. Remote sensmg !GS, 1, 1: 43-52. Oxf.: 174.7 Picea abies: 185.65 Gospodarjenje s smrekovim mraziščnim gozdom v Smrečju ]ože Papež* Izvleček Papež, J: GospodarjenJe s smrekovim mrazišč­ nim gozdom v Smrečju. Gozdarski vestnik, št. 211888. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 2. Avtor obravnava specifične ekološke razmere v visokogorskih zaprtih kraških dolinah dinarskega sveta, v katerih se je razvila gozdna zdmžba mraziščnega smrekovega gozda Luzulo albidae- Piceetum. Za eno izmed značilnih mrazišč - Smrečje v Trnovskem gozdu nad Vipavsko dolino - avtor podrobneje navaja ekološke razmere, podaja pregled preteklega gospodarjenja s smre- kovimi gozdovi od leta 1877 dalje ter obravnava njihovo trenutno gozdnogojitveno problematiko. l. UVOD Smreka je v Sloveniji precej razširjenja, saj jo je človek zaradi gospodarske pomem- bnosti precej pospeševal. Naravna rastišča smreke so redkejša, še posebej v dinar- skem svetu, kjer se smreka pojavlja pred- vsem v rruaziščih. Eno izmed takih mrazišč je tudi v jugozahodnem delu Trnovskega gozda v kraških dolinah Smrečja (1020- 1090 m), Velika Lazna (1040-1100 m) in Mala Lazna (1090--1105 m). Vse tri doline se brez pravega prehoda zlivajo druga v drugo in tvorijo veliko kotanjasto dolino, ki jo pokriva približno 250 ha smrekovega gozda. Ker so ti gozdoVI prilagojeni posebnim edafskim razmeram, ki jih drugod v Sloveniji ni, so že zdaj pritegnili pozornost strokovnja- kov. Najnovejši izsledki so prikazani v knjigi dr. Mitje Zupančiča Srruekovi gozdovi v mraziščih dmarskega gorstva Slovenije, iz katere so tudi povzete ekološke značilnosti teh gozdov. Pri oceni dosedanjega gospo- darjenja pa smo uporabili dosegljive gozd- nogospodarske načrte za gozdnogospodar- sko enoto Predmeja (starejši načrt je iz leta 1877). * mag. ]. P., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 65220 Tolmin. YU. Synopsis Papež,].: Spruce tree frost locality forest mana- gement at Smrečje. Gozdarski vestnik, No. 2/1988. ln Slovene with a summary in English, lit. quo t. 2. Specific ecological conditions in high zone clo- sed Karst dolinas of the Dinara region, in which the Luzlo albidae-Piceetum forest tree association of the spruce tree forest has developed. are dealt with in the article. Ecologic conclitions of one of such typical trost localities at Smrečje in Trnovski gozd near the Vipava valley are presented in detail, a survey of the management with spruce tree forests since 1877 is g1ven and the present forest breedmg topic IS dealt with. 2. OROGRAFSKI IN RELIEFNI DEJA VNOO Nlraziščni smrekov gozd, Luzulo albidae - Piceetuo pokriva k.raške dole v nadmorski višini 1 02C-ll00 m, med seboj jih ločijo nizk1 prevali, zlivajo pa se v enotno kotanjasto obliko. Te razgibane zaravnice z velikim številom vrtač in grebenov obdajajo 100- 400 m višji vrhovi. Kljub pestri razgibanosti rellefa je zemljišče večinoma izravnano, nagibi konkavnih in konveksnih tvorb pa so položni (5-15°) . Zaradi koluvialnega nanosa na apnenčaste podlago slednja le redko izstopa v oblik1 teras. Grušč in skale so navaljeni le ob prehodu mraziščne kotline v trdno apneno pobočje. Vso površino na gosto prekriva gozdna šašuljica (Calama- grostis arundinacea). 3. GEOLOŠKO-PETROGRAFSKA PODLAGA Zgomjejurski skladi gradijo velike po- vršine v zahodnem delu Trnovskega gozda in obdajajo Smrečje in Veliko ter Malo Lazno. Tu se pojavljajo kot sivorjavi tenko- ploščati apnenci z vmesnimi plastmi in go- molji roženca. Prepereli drobni roženci se v tleh nahajajo kot droben skelet s preme- 67 rom do 1 cm. Ponekod je pleistocenska ilov1ca pomešana s kosi belega, preperele- ga, že krhkega, a še vedno ostrorobnega roženca. Debelina teh odkladmn doseže okoli 6 m in je zelo verjetno posledica soli- flukcije, kl je nakop1čila to gmoto nevezanih kamnin. Proces soliflukc1je poteka tam, kjer se temperatura giblje okoli O °C (nekaj časa nad, nekaj časa pod). Zgornja plast nakopi- čene, z vodo napolnjene kameninske snovi zmrzne in se od časa do časa odtaja, med- tem ko spodnja plast ali trdna kamnina ostane ves čas zmrznjena. Zato zgornja plast polzi po zaledeneli spodnji plasti že pri rahlo nagnjenem zemljišču . Le tako si lahko razlagamo na debelo nakopičene usedline v tem predelu. 4. PEDOLOŠKE RAZMERE V mraziščih Smrečja in Velike ter Male Lazne je apnena podlaga prekrila s koluvi.ai- nim nanosom, ki vsebuje netopni ostanek apnenca in kremenčev skelet. Na tej pod- lagi so se razvila rjava in kisla rjava podzo- l)ena tla, ki prevladujejo. Ta tla so globoka do srednje globoka, ilovnato-glinasta, zbita m fiziološko plitva. Honzont Aje suh, llovnat m prašnat. Pod delno razkrojeno organsko snovjo je pepelnatosiv izbeljen horizont A 2. Horizont B sega do globine 60 cm in več, je zbit in skeleten ter v n)em skoraj ni korenin. K1slost horizontov A 1. 2 in A2 v H20 znaša 3,8-4,2, zato prištevamo ta tla k zelo kislim. V horizontu A1.2 je zaradi razpadajoče igliča­ ste stelje precej dušika, kalija in fosforja. V tem horizontu je nad 50% peska, katerega delež z globino pada. Delež gline pa na- rašča in JO je največ v horizonlu Bl . Biološka aktivnost tal je zelo majhna. Tla so slabo propustna za vodo, zato pri večji odprtosti sestoja dobimo plitve zamočvir­ jene kotanjice, ki so porasle z vlagoljubnimi. za mraz manj občutljivimi mahovi. 5. PODNEBNE RAZMERE Za podnebJe v1sokega Krasa je značilna obilica padavin, ki so posledica banernega učinka dinarskega masiva, ob katerem se močno odcejajo vlažne zračne mase genov- sko-jadranskih ciklonov, ki prihajajo v smen 68 od morja. Letno povprečje padavin zne.ša 2000-30CO mm, višina padavin pa raste z nadmors:0000 LO Il OO 30000 20000 10000 li 000 10000 9 000 8000 7000 6000 sooo LOOO 3000 2000 1 o oo 72 r-- <0 co Grafikon št. l : GIBANJE LESNIH ZALOG V SMREČJU 1 Grafikon št 2 : GIBANJE ETATOV V SMREČJU ITID D r-- ej) cD iglavci listovci 1 ' 1 1 ! ITID iglavci 1 1 1 1 1 ' 1 1 1 leto lel o - zanesljivi podatki o gozdnih fondih, ker so 90% sestoje v merili s polno premer bo. 3. Obdobje po l. 1984 Za obdobje, ki se je šele začelo, je zna- čilno zmanjšanje sečenj zaradi: - prenosa eta ta in pogozdovanj na sestoje v enoti Predmeja, v katerih hira jelka, - ponovno osredotočenje na naravno ob- novo in akumulacije lesnih zalog. Ker je prirastek še sorazmerno visok ( 1, 7% ), smo se kljub starosti sestoje v (večina je starejših od 150 let) odločili za zmanjšanje sečenj, akumulacije lesnih zalog in naravno obnovo. To obdobje bo verjetno trajalo 2~0 let. v tem času pa naj bi obnovili propadajoče jelove gozdove. Potem pride na vrsto pospešena obnova gozdov v Snu eč­ ju, s katero ne smemo predolgo odlašati, saj so naši predhodniki začeli z umetno obnovo že pri starosti 120 let. Umetna obnova je bila in bo nujen gospodarski ukrep, saj je na- ravno pomlajevanje pomanjkljivo. Seveda pa bo pri tem potrebno uporabljati sadike ustrezne provenience. Zadnja opazovanja smrekovih gozdov v · Smrečju so pokazala močno poslabšanje zdravstvenega stanja snueke, kar pomeni, da bomo pri naslednji reviziji morali preve- riti stvarnost ciljev, predstavljenih ob reviziji gozdnogospodarskega načrta za GGE Pred- meja za l. 1984-1993. Povzetek V dinarskem svetu se smreka prirodno pojavlja predvsem v rnraziščih . Eno takih mrazišč je tudi v Jugozahodnem delu Trnovskega gozda, v veliki kotanjasti dolini, ki jo prekriva ca. 250 ha smreko- vega gozda. Mraziščni smrekov gozd Luzulo albtdae - Picee- tum leži v nadmorskt višini 1020-1100 m 1n ga obdajaJO 100-400 m višji vrhovi. TaJno podlago tvorijo sivorjavi tenkoploščati apnenci z vmesnimi plastmi roženca. Apnena podlaga je prekrita s koluvialni.m nanosom, kj mestoma doseže de belino do 6 m in vsebuje netopne ostanke apnenca in kremenčev skelet. Na tej podlagi so se razvila rjava in kisla rjava opodzoljena tla, ki prevladujejo. Biološka aktivnost tal je zelo majhna. Tla so slabo propustna za vodo, zato pri večji odprtosti sestaja dobimo plitve zamočvirJene kotanjice, ki so pora- sle z vlagoljubnimi mahovL V Trnovskem gozdu je letno povprečje 2000 do 3000 mm padavin, srednja letna temperatura pa se giblJe pod 5 °C. Glavne značilnosti toplotne mverzije v Smrečju so: 100-400 m višJi vrhovi preprečujejo odtok zraka, v Jasnih hladnth nočeh je sloj hladnega zraka debel tudi 10 m, nižja temperatura tal je pogojena z geološko podlago, vsak dan v Letu je možnost slane, predvsem v pomladanskem in jesenskem času so neustrezni pogoji za n::::>rmaJen razvoj vegetacije. Mraziščno združbo Luzulo albidae - Piceetum s subasociacijami fagetoswn, majanthemetosum in sphagnetosum girgensohnii najdemo le v Smrečju. Zanjo je značilno: drevesni sloj gradi smreka, grmovnega praktično ni, v zeliščnem sloju prevla- duje Calamagrostis arundinacea, sloj mahov lahko pokriva tudi 50% talne površine, pnrcdna obnova je le na trohneči organski snovi, smreka ima odebeljen koreničnik in je vejnata do tal. Smrekovi gozdovi so stari l20-20D let, sklop krošenj je 0,6-0,7, povprečna lesna zaloga znaša 290 m3!ha, povprečni tekoči prirastek je 5,2 m3!ha, letni etat je 4,6 m3!ha, umetna obnova pa ni pred- V1dena. Analiza C:osedanjega gospodarjenja je pokazala: l. 1877 Je bilo 90 o/o gozdov starih 40-80 let, l. 1984 je bilo 213 gozdov starejših od 140 :et, največja lesna zaloga je bila l. 1953 in je znašala 400m3/ha, v obdobju 1953-1984 se je lesna zaloga zmanjšala za 110m3/ha, umetna obnova s sadnjo smreke je prisotna že od l. 1887, v obdobju 1974-1983 so prv1 poskusi umetne obnove s setv1jo. Zaradi hi.ranja jelke v sosednjih se~toj1h smo se kljub visokt starosti sestojev odločili za zmanjšanje sečenj, akumulactjo lesnih zalog in prirodno obno- vo. Realnost postavlJenih ciljev pa lahko ogrozi slabšanje zdravstvenega stanja smreke, ki smo ga opazih v lanskem letu. THE MANAGING OF THE SPRUCE TREE FROST LOCALITY FOREST AT SMREČJE Sununary 'I'he natural occurence of the spruce tree m the Dinanc reg ion can first of all be evidenced in frost localities. One of these frost locahtles can also be found in the south-western part of the Trnovski gozd, in a large hollow dolina. whid-, is covered by c. 250 ha of spruce tree forest. The Luzlo albidae - Piceetum frost locality forest is situated 1020-1100 m above sea level and It is surrounded by mountain peaks which are by 100-400 m higher than the former. The substratum consists of greyish brown thm layer limestones with intermediate layers of hornblende. The lime- stone substratum is covered by colluvial deposits - a layer which can be up to 6 m thick and consists of insoluble li mesto ne residues and a quartz frame- work. Brown and ac1d brown podzolic ground wh1ch has developed on the substratum 1s preva- !ent in this region. The biologic activity of the soil is very low. The ground is poorly water pennea- ble, the consequence of whtch IS shallow marshy depressions covered by hygrophilous moss, which 73 occurrs in better accesstble forest stands. The average annual precipitation in the Trnov- ski gozd is 2000-3000 mm, the average annual temperature stays below S C. The main characte- ris!Jcs of the temperature inversion at Smrečje are: by 100-400 m higher rnountam peaks prevent the air to escape from there which results in up to 10m thick cold air layer during clear, cold nights, a lower ground temperature is conditioned by the geologic substratum, there is a possibility of hoar-frost in each day of the year, especially in the spring and auturnn, there are bad conditions for natural vegetation development. The Luzulo albtdae - Piceetum frost locality association with subassociations fagetosum, majan- thernetosum and sphagnetosum girgensohmi can be found only at Smrecje. Its Characteristics are: the tree storey consists of spruce trees. there is practically no bush storey there, Calamagrostts anmdinacea predominates in the herb storey, the mass storey mtght cover up to 50% of the area, the natural regeneration only takes place in the putrescent organic matter, the spruce tree a broader root swelling than il is usually the case and it is branchy right to the boltam. spruce tree forests are 120-200 years old, the crown cover is 0.6-0.7, the average growing stock totalts 290 m3/ha, the average current increment is 5.2 m3/ha, the arumal cul is 4.6 m3/ha, the artificial regeneration has not been planned. The analysis of the management carried out up tili now has shown the following : in 1899, 90% of forests were more than 40-80 years old, in 1984, there were more than 2J3 of forests which were older than 140 years, the greatest growing stock was established in 1953 and amounted to 400m3/ ha, in the period between 1953-1984, the growing stock diminished by llO m3/ha, the artificial rege- neration has been present already since 1887, in the period from 1974-1983, the first attempts of the artificial regeneration by means of sowing were performed. Due to the dying back of the fir tree in the neighbour.ing forest stands, it has been agreed upon the reduction in cuttings despite a great age of forest stands, the accumulation of t'1e growing stock and the natural regeneration. The carrying out of the set goals could be endangered by the deteriorating health condition of the spruce tree which was :10ticed last year. 10. VIRI l. Zupančič M. : Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Slovenije, Dela Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti, Ljubljana 1980. 2. Gospodaski načrti za GGE Predrneja za ob- dobja 1877-1886, 1887-1896, 1921-1930, 1953-1962, 1964-1973, 1974-1983 in 1984-1993. Slika 3: Pred tremi desetletji posekan gozd v mrazišču se še vedno ni uspel obnoviti 74 r Oxf.: 377.2 Vrvni sistemi s tekočo nosilno vrvjo Boštjan Košir* Izvleček Košir, B. : Vrvni sistemi s tekočo nosilno vrvjo. Gozdarski vestnik, št. 2/1988. V slovenščini s pov- zetkom v angleščini. cit. lit. 6. V sestavku so prikazane splošne lastnosti vrvnih sistemov s tekočo nosilno vrvjo. Podan je kratek opis možnosti uporabe žičnih naprav s takšnim vrvnim sistemom. l. UVOD Med številnimi vrvnimi sistemi žičnih na- prav v gozdarstvu so danes najpogostejši sistem »Fiksne« nosilne vrvi, ter sistem »Ži- ve« in >>tekoče« nosilne vrvi. Razlike med njimi izvirajo predvsem iz vloge nosilne vrvi v vrvnern sistemu. V tem sestavku v grobih obrisih prikazujemo najbistvenejše lastnosti sistema takače nosilne vrvi. Fiksna nosilna vrv je vpeta med si.dri. Po njej teče voziček, ki ga po vrvi premikamo s pomočjo gravitacije ali z drugo vrvjo (slika l, 2). »Živa« nosilna vrv (live skyline) je navita na posebnem bobnu, s katerim med delom lahko spreminjamo napetost v vrvi (slika 3, 4). Pri posebnih vozičkih je tako olajšano vezanje lesa (voziček spustimo na tla), lažje pa je tudi vlačenje, saj dvigamo vrv toliko, da breme ne zadeva ob ovire. Ta sistem je pogosto v rabi v ZDA Mnogo bolj razširjen ie v svetu sistem >>tekoče« nosilne vrvi (running skyline), pri katerem poznamo zelo veliko število razli- čic, vendar je vsem skupno to, da prave nosilne vrvi sploh nimajo. Za dvigovanje vozička in bremena ter za vračanje vozička v delovišče uporabljamo isto vrv (slika 5, 6). Pri nas skoraj izključno uporabljamo le fiksne nosilke, kar je zgodovinsko in raz- vojno razumljivo. Ta sistem je namreč glo- boko zakoreninjen v vseh alpskih deželah, od tod pa izvira tudi naša žičničarska tra di- cija, za katero je značilna predvsem upo- raba gravitacijske sile. * mag. B. K., Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. Synopsis Koš1r, B.: Cable systems with a runnmg bearing cable. Gozdarski vestnik. No. 2/1988. In Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The article deals with general characterist1cs of cable systems with a running bearing cable. The possibihties how to use such a cable system are given in a short description. 2. LASTNOSTI SISTEMA Sistem tekoče nosilke lahko uporabljamo za spravilo lesa navzgor ali navzdol k vitlu, ki stoji na gozdni prometnici. Pri tistih napra- vah, ki to omogočajo (npr. Igland teleskop) Je pri spravilu navzgor bolje uporabiti gra- vitacijski sistem s fiksno nosilko, ker so učinki spravila večji in upravljanje enostav- nejše. Sistem tekoče nosilke je zanimiv iz več razlogov. V naslednjih točkah smo strnili bistvene dobre in slabe lastnosti. - Za najbolj preprosto uporabo potrebu- jemo le dva bobna, na katerem sta naviti povratno-nosilna in vlačilna vrv. - Voziček je lahko zelo enostaven- dva škripca, lahko pa uporabljamo tudi posebne vozičke z dvigalno vrvjo. - Sistem je univerzalen, les lahko sprav- ljamo navzgor, po ravnem ali navzdol. - Glede na velikost naprave oziroma osno silo v povratni vrvi lahko dvignemo breme različno visoko. Ponavadi dvignemo samo čelo hloda, s čimer se izognemo pretiranim poškodbam mladovja in tal in povečamo učinkovitost dela. - Postavljanje naprave je zelo hitro in preprosto. premičnost naprave je dosežena v največji možni meri. - Za isto nosilnost potrebujemo tanjše vrvi kot pri sistemu stalne nosilke, saj breme visi na dveh vrveh. - Zbiranje lesa je omejeno na ožji pas ob trasi. Zaradi močnega bočnega zanašanja povratno-:1osilne vrvi lahko sicer pričaku­ jemo poškodbe drevja. 75 - Pri večini naprav je sistem omejen na krajše razdalje kot pri gravitacijskem nači­ nu. - Če sta bobna nosilno-povratne in vla- čilne vrvi nepovezana in jih moramo upo- rabljati ločeno in neodvisno, je upravljanje težje in zahteva nekaj izurjenosti, uporaba pa je omejena na velikost strojnikovega vidnega polja. - Pri povezanih bobnih (interlocked winch), ki omogočajo avtomatsko upravlja- nje, teh težav ni, aje izvedba precej dražja. - Večina naprav, grajenih za ta sistem, ne dovoljuje prehoda vozička prek čevlja. 3. VRSTE NAPRAV Sistem tekoče nosilke lahko uporabimo pri različnih napravah. Za najenostavnejše potrebujemo le dva bobna in zelo preprost voziček. Najpreprostejše možnost nam nudi že dvobobenski traktorski vitel z nekaj več vrvi in dodatno opremo (majhen stolp, konč­ ni škripec vrvi za sidranje in voziček). Precej prednosti ima sistem, pri katerem uporabimo za spuščanje dvigalne vrvi po- sebno pomožno vrv. Na sliki prikazujemo dva vozička, ki sta namenjena za take prime- re, vendar zahteva uporabo treh bobnov. Pri teh sistemih je zelo enostavno razvleči vrv do panja (slika 7). Različne možnosti uporabljajo tudi pri vezanju lesa. Najpogostejši so vozički, pri katerih vežemo les na vlačilno ali dvigalno vrv. Poznamo pa tudi posebne izvedbe vozičkov z grabilcem, kjer stroj med dvigo- vanjem in spuščanjem vozička in odpira- njem oziroma zapiranjem čeljusti zagrabi kos lesa in začne vlačtti (slika 8). Večina naprav, ki so grajene prav za sistem tekoče nosilke, ima stolp - stolpi pa se lahko med seboj zelo razlikujejo, Najpo- gostejši je pregibni stolp, vendar najdemo tudi pri manjših napravah teleskopske kons- trukcije. Kot ne ravno razširjeno posebnost omenlmo še kombinirani pregibno-tele- skopski stolp. Skupaj z vozički, ki imajo grabilec, pa uporabljajo tudi gibljive ročice, ki delujejo kot npr. delovna ročica pri bagru. Tako lahko med delom nekoliko razpirijo pas pobiranja lesa in na odlagališču omogo- čijo učinkovitejše odlaganje. Več konstrukcij poznamo tudi pri pogonu. Najenostavnejši pogon una dva bobna, pri vožnji enega zaviramo, z drugim r:a vozimo. Vsa energija, ki jo porabimo za zaviranje, 1e seveda izgubljena. Ta problem so rešili s povezavo obeh bobnov, ki ulflugoč:a samo- dejno nadziranJe odvijanja oziroma navijanja vrvi. Ta povezava je lahko povsem mehan- ska ali hidravlična. Upravljanje sodobnih vitlov s takimi hidra- vličnimi povezavami je zelo preprosto, saj avtomatika skrbi za pravo napetost v vrveh pri vseh delovnih hitrostih navijanja oziroma odvijanja vrvi. 4. SKLEP V srednji Evropi so različni gravitacijski sistemi trdno zasidrani, njihove prednosti pa so tako očitne, da ne moremo pričakovati večjih sprememb. Ne glede na te pa lahko ugotovimo, da imamo tudi pri nas terene, ki iz različnih razlogov niso primerni za traktor- sko spravilo, bili pa bi primerni Z3. spravilo navzdol z žičnico na kratke razcalje. Zato moramo poiskati takšne tehnologije, ki bodo v največji možni meri prilagojene reliefnim in sestojnim razmeram, moramo se potruditi in doseči večjo pestrost uporabe tehnologij pridobivanja lesa. Zato menimo, da ni odveč razmisliti prav o sistemu tekoče nosilke, kl ima vrsto prednosti pred nekaterimi dru- gimi univerzalnimi vrvnimi sistemi. Posebej zanimive so tiste naprave, ki niso grajene le za ta sistem in jih lahko upora- bimo tudi kot gravitacijski žični žerjav. Za gozdne posestnike ali za spravilo manjših količin (lahko tudi drobnega lesa~ na težkih terenih je zanimiv že tako 1menovani sistem dvobobenskega vitla ali kakšen drug pre- prost žerjav, ki ga priključimo na traktor. Pri večmi danes uporabljenih sistemov tekoče nosilke les vlačimo po tleh. Izračuna­ vanje povesov vrvi oz1roma določevanje nosilnosti naprave je podobno kot pri drugih vrvmh sistemih, čeprav obstajajo tudi razli- ke, ki jih moramo upoštevati. ta vprašanja pa bomo osvetlili pri drugi priložnosti. CABLE SYSTEMS WITH A RUNNING BEARlNG CABLE Summary Among the numerous cable systems in forestry, 77 the following ones are used most frequently: the "flxed" bearing cable system and the "live" and "running" bearing cable systems. The difference between them exists principally in the role the bearing cable has in the cable system. In the ftxed bearing cable system, a cable i.s extended between two anchors. A carriage runs on it and is moved by means of gravitation or by another cable. In the live bearing cable system, a cable is wound around a special drum which enables the rope tension variations during opera- tion. A common characteristic of all systems with a running bearing cable is the fact that there is no real bearing cable necessary in none of them. The same cable is used for carriage and load hoisting as well as for sending a carriage back to the workin\J sile. It is cable sistems with a fixed bearing cable that are almost exclusively used in Slovenia, which has been due to the historical conditions and those of the development in the first place. This system has been deeply rooted in all Alpine countries from where also the Slovene cable system tradi-. tion originates. Efforts have to be done to achieve a greater ZBORNIK GOZDARSTVA IN LESARSTVA 29 Ljubljana 1987 VSEBINA - CONTENTS Titovšek, J.: Prispevek k poznavanju rilčkarjev skakačev (Rhynchaenini) Slovenije A contribution to the knowledge of the weevil (Rhynchaenini) inhabiting Slovenia Adamič, M., Kotar, M.: Gostota in biomase srnjadi (Capreolus ca- preolus L.) in jelenjadi (Cervus elaphus L.) v nekaterih ekosistemih Kočevske Density and bio mass of roe deer (Capreolus capreolus L.) and red deer (Cervus elaphus L.) populations in various ecosystems of Kočevje area Anka, B.: Analiza nedeljskega obiska primestnega gozda na primeru ~mame gore Analysis of sunday visits to periurban forest - an example from ~marna gora, YU 78 variety in wood teclmology application. Taking this fact into consideration, cable systems with a running bearing cable, which have many advanta~ ges in comparison with some other universal cable systems, should be paid more attention to. LITERATURA IN VIRI l. CARSON W. W., MANN C. N. (l971): An Analysis of Running Skyline Load Path; USDA For. Serv. Res. Pap. PNW-120. 2. CARSON W. W. (1974): Understanding Inter- Joel< Yarders; USDA For. Serv. Res. Pap. PNW- 221. 3. LYSONS H. H., MANN C. N. (1967): Single- Span Running Skylines: USDA For. Serv. Pap. PNW-52. 4. MANN C. N. (1969): Mechanics of RUIU1ing Skylines; Skyline Logging Simp., Corvallis Orego. 5. SAMSET I. ( 1985): Win eh and Cable Systems; Martinus Nijhoffi'Dr. W. Junk Pub!., Dordrecht Netherland. 6. KOŠIR B. (1986) : Spravilo lesa z lahkimi večbobenskimt žičnimi žerjavi s stolpi; Gozdarski vestnik 44 (86) 3. Trafela, E.: Vpliv izgradnje gozdnih prometnic na pro- izvodnjo v gozdu The influence of the construction of forest roads on forest production Rebula, E.: Kurilnost jelovega in srnrekovega lubja Fuel value of fir and spruce bark Golob, S.: Pomen lesnoproizvodne funkcije za lastnike gozdov na osrednjem Pohorju Significance of the forest's income-genera- ting function for the forest owners of central Pohorje Izdaja - Issued by: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SR Slovenije 61000 Ljubljana, YU VTOZD za gozdarstvo in VTOZD za lesarstvo Biotehniške fakultete 61000 Ljubljana. YU r Oxf.: 160.22 Kemijska zgradba terpentina iglic Picea abies Karst iz različnih območij v Sloveniji Vesna Tišler*, Peter Kvas** Izvleček Tišler, V., Kvas, P.: Kemijska zgradba terpentina iglic Picea abies Karst, iz različnih območij v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 2/1988. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 19. Avtorja članka sta ugotavljala kakovostno in kolikostno sestavo terpentina srnrekovih iglic s treh različnih področij v Sloveniji: Črne na Koro- škem, Ljubljane-Rožnika in Pokljuke. S plinskim kromatografom sta določila 17 sestavin, predvsem monoterpene in terpenoide. Količinsko sliko sta podala v ng snovi na 1 mg svežih smrekovih iglic in ugotovila različno sestavo terpentina glede na lokacijo drevesa. l. UVOD Terpentin je hladno eterična o~e. sestav- ljeno predvsem iz terpenov in njihovih deri- vatov terpenoidov. Je prijetnega vonja, zato . ga uporabljamo za izdelavo kozmetičnih in farmacevtskih preparatov. Terpentin de- limo na monoterpene (C10H16). seskviter- pene (C15H34), diterpene (C20H32), triter- pene (C30~8), tetraterpene (C40f1s4) in poli- terpene (1, 3, 15). Iglice ponavadi vsebujejo monoterpene in seskviterpene. V preteklosti eteričnega olja smrekovih iglic niso obsežno raziskovali (12, 14), danes se zaradi ugotavljanja vzrokov za propada- nje gozdov to področje intenzivno razvija (5, 6, 10, 16). Ker so tudi nas zanimale možne spre- membe v kemijski zgradbi terpentina iglic, smo po izsledkih o wniranju gozdov pri nas ( 17) izbrali tri lokacije v SR Sloveniji, opravili ekstrakcijo iglic in s plinskim kromatogra- fom določili sestavo eteričnega olja. 2. MATERIAL IN METODE DELA 2.1. Vzorčenje Ker smo iz podatkov v literaturi (11, 13) razbrati, da prihaja spomladi do velikih * doc. dr. V. T., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, YU ** P. K., dipl. inž. les., Lesnina, Parmova 53, 61000 Ljubljana, YU Synopsis Tišler, V. Kvas, P.: Chemical structure of Picea abies Karst needle lurpentine from different re- gions in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 2/1988. In Slovene with a summary in English, li.t. quo t. 19. The quality and quantity struchrre of :spi uce tree needle turpentine from three different re- glons in Slovenia - Črna na Koroškem, Ljubljana- Rožnik and the PokljiJ]logijah za Brazilce sicer nekoliko dražja (razmerje cen Sl. 3: Del tovarne (reaktor z opremo) za predelavo trdth komunaJmh odpadkov po tehnologiji DRANCO, Francija. Zmogljivost 120 ton odpadkov/dan. Proizvodnja : 60-100 m3 metana/tono. Netoproizvodnje: 200-300 kWh električne energije/tono odpadkov= 1,5 MW/dan in 50 Ion kakovostnega komposta/dan. Vir: Prospekt fume Arb1os s.a. Franctja. 90 Sl. 4: Kmetijski traktor, ki ga poganja čisti alkohol (etanol). Foto: L. Žgajnar. nafte in etanola je l : 1,2) vendar bosta ceni izenačeni že pri ceni 25 US dolarjev za sodček nafte. Ker pa poleg cene upoštevajo tudi nekatere druge pomembne vidike, zla- sti še naslednje: - za proizvodnjo tone etanola je potreb- nih 0,6 tone nafte, - etanol je neprimerno čistejše, domače in obnovljiva gorivo, je zanje proizvodnja in uporaba etanola povsem utemeljena. Med vsemi številnimi prispevki (57 refe- ratov, 357 posterskih predstavitev, številne razprave) na konferenci tako rekoč ni bilo nobenega, ki bi se vprašanju varstva okolja povsem izognil. Nasprotno, pri večini novih raziskovalnih in razvojnih projektov je bilo to vprašanje na prvem mestu ali pa vsaj enakovredno ostalim vidikom. To velja za vsa obravnavana področja- od proizvodnje (vplivi na gozd in celoten primarni prostor, uporaba mineralnih gnojil in zaščitnih sred- stev, trajnost proizvodnje) do tehnologij pre- delave (postopki čiščenja in nevtraliziranja škodljivih stranskih proizvodov ponovna uporaba organskih ostankov, odpadkov in odpadne energije, čistilne naprave) in upo- rabe ter uporabnosti (čistost energije, opti- mizacije izkoriščanje, varčevanje) biomase in njenih proizvodov. Naj ob koncu povzamem naslovne že večkrat poudarjene in v razvitem svetu že desetletje upoštevane misli: Lesno kurivo (biomasa) ni več le energija revežev in ·naših babic. Je eden izmed pomembnih alternativnih virov, ki doživlja renesanso. Ne more pa to biti vir, s katerim bi zadovoljevali naraščajoče potrebe po ener- giji. V kolikšni meri in kako o tem razmišljamo mi!? UPORABLJENI Vffil: l. G. Grassi, H. Zibetta, J. F. MolJe: Biomass for energy ane. industry. Cornmission of the European Communities. Abstracts of the 4111 European Con- ference, Orleans 1987. 2. Commission of the european community. Di- rectorate general for energy. : Community de- monstration programme in the sector of Biomass and energy from Waste. (lnfonnation on demons- tration projects). December 1985. 3. Žgajnar, L.: Biomasa - domač, obnovljiv in čist vir energije. Prispevek za proble::nsko konfe- renco RK SZDL: Ekologija, energija, varčevanje . Ljubljana, marec 1987. 4. Reklamni matenal1 in poročila proizvajalcev opreme in inštitucij s področja biomase in energe- tJke. S tem zvezkom Gozdarskega vestnika prehaja slab za naše strokovno glasilo v nove roke. Dosedanjemu uredniku, tovarišu Zmagu Zakrajšku ter uredniškemu svetu in odboru se ob tej priložnosti zahvaljujemo za opravljeno odgovorno delo. Uredništvo 91 Oxf. : 945.24 Prenovljeni gozdarski muzej v Bistri Vladimir Vilm an* Sestavek bom začel z ugotovitvijo ugled- nega recenzenta scenarija prenove gozdar- skega oddelka Tehmškega muzeja Slove- niJe (TMS), da naša strokovna in širša javnost potrebujeta živ muzej, ki bo prerasel kla- sično muzejsko obliko in postal sodobno informacijsko središče, sposobno širiti zna- nje in razumevanje gozda in gozdarstva. Bolj ko sem premišljeval o poslanstvu takšne ustanove, bolj sem se približeval tej ugoto- vitvi, saj sta gozd in gozdarstvo neločljivo povezana med seboj, skupaj s številnimi gozdarskimi panogami, ki so se skupaj z ostalimi gospodarskimi in zgodovinskimi to- kovi razvijale, spreminjale all zamirale. Go- tovo mora postati ta točka mesto prenosa znanja kot presek preteklih in sedanjih dni, s projekciJo prihajajočega. Prva gozdarska zbirka v Bistri je bila postavljena l. 1953, kasneje so jo večkrat dopolnjevali in razširjali. Prvič so na posodo- bitev prvotne zbirke pomislili l. 1966, nato l. 1970 in 1978, l. 1981 pa se je delo začelo. Navidez lahka naloga je prerasla v zahtevno raziskovalno deio, saj so bili pisni viri zelo skromni. Dodaten problem je bilo usklajeva- nje mnenj znotraj stroke, saj je bilo treba v omenjenem prostoru predstaviti množico raznolikih podatkov. Zato je prvemu elabo- ratu iz l. 1981, naslednje leto sledil drugi, l. 1985 pa še tretji. Težave so povzročali tudi arhitekti in izvajalci del s svojo nepredvidlji- vostjo, pa tudi TMS, ki v svojih vrstah ni Imel gozdarja, ki bi lahko pri delu strokovno sodeloval. Gozdarski oddelek tako ni bil odprt do kongresa lUFRO, kot je bilo pred- videno, ampak maja l. 1987. Vsekakor moramo poudariti, da ]e bila nalo- žba združenega dela v prenovo gozdar- skega oddelka v celoti upravičena. Oprav- ljeno je bilo obsežno raziskovalno in ustvar- * V V. d1pL tnž. gozd., Tehniški muzej Slovenije, Blslra pn Vrhniki, 61353 Borovmca, YU. 92 jalna delo, ki je predstavilo gozd in gozdar- stvo s široko paleto različnih dejavnosti, z medsebojno povezavo sorodnih panog v širokih mejah splošnega zgodovinskega raz- voja. Poudarjen je tudi pomen vlog gozda, ki tako nevsiljivo, a nenadomestljivo krasijo in krepijo naš življenjski prostor. Namenoma se ne bom globije spuščal v hvalo ali kritiko same prenove muzeja, saj so delo opravljali, ga usmerjali in ocenjevali priznani slovenski strokovnjaki. Dovolil si bom le nekaj krajših pripomb. Celotna po- vršina muzeja meri 422 m2, razstavljenih pa je le 78 eksponatov. Ostali prostor je zapol- njen s panJ ji s slikami in besedilom. Vsebin- ska zasno'Ia temelji na petih sklopih: a) gozd živi- ekologija in vloge gozda, b) gozd - neznanec - od prazgodovine do konca 15. stoletja, c) gozd - vir energije - od 16. stol. do marčne revolucije l. 1848, d) gozd - vir surovin - od l i848 do konca 2. svetovne vojne, e) gozd - sooblikovalec življenjskega okolJa - povojno sodobno gozdarstvo. Pomemben prostor bo v muzeju manjša predavalnica, ki jo bomo uporabljali tudi kot projekcijski prostor. Celotno ponudbo po- datkov bo sklenil osebni računalnik, s kate- rim bo mogoče poiskati podrobnejše po- datke o vseh gozdarskih panogah. Prikazana je tako rekoč vsa večplastnost gozdarjevega dela v času in prostoru, pa tudi gozd kol nenadomestljiva naravna in civilizacijska vrednota. Verjetno je takšno vrednotenje m poudarjanje pomena gozda narekovaJa posvetitev četrtine razstavnega prostora ravno prvemu sklopu. Kot protmtež ekološkemu področju je tehniška kultura, del zapuš·:ine slovenskega naroda, pred- stavljena E sekiro, dvema ročnima žagama, oglarskim kompletom, maketo lobniške riže, maketo vrat Putrihovih klavž in štirimi motor- nimi žagami (slika l ). Žičničarstvo na Sloven- ;ps skem, vrhunec evropskega tehniškega na- predka ob koncu 19. stoletja, pa tudi kasne- je, je prikazano s trmajstimi slikami, tremi skicami, razložena pa s štiridesetimi stavki Komentar prepuščam bralcem. Čeprav sem kustos šele štiri mesece, lahko povem, da so odzivi obiskovalcev, zlash odraslih, precej zadržani. V eč ina jih pričakuje nekaj več. Tudi z vodstvom in razlago ni moč zakriti splošne praznine, ki veje 12 prostorov. Najverjetneje so tega knve arhitektonske zasnove, pa tudi nedo- rečenost oziroma nedokončanost same zbir- ke. Ljudje obiskujejo muzej zaradi želje po novih spoznanjih, mlajši predvsem zarad1 učnih programov, ki določajo ali priporočajo obisk gozdarskega muzeja. Vsem pa je gledanje slik:, zlasti pa branje besedil dolgo- časno in jim pospešuje korak. Želijo si videtl predvsem privlačne eksponate, teh pa je v našem muzeju najmanj. Čeprav silno nerad navajam statistične podatke - v zadnjih štirih letih je bilo povprečno 39.740 ob1sko- valcev, od tega 20.220 osvnovnošolcev in srednješolcev. L. 1987 je gozdarski oddelek, pa tudi ostale oddelke obiskalo kar 49. 175 ljudi. Starostna struktura, pa tudi izobraz- bena raven obiskovalcev je zelo pestra. Kot kustos v gozdarskem muzejt:., si želim svoje posla:1Stvo izpolniti ustrezno, brez pri- stranskosti in v duhu nujne interdisciplinar- nosti znotraj in zunaj gozdarstva. Ob podpori gozdarske operative in nadgradnje bo moje delo občutno olajšano. Zaradi večje kakovo- sti muzejskih zbirk in ohranjanja materialnih ostankov naše gozdarske preteklosti na- sploh, ob tej priložnosti prosim vse gozdarje naj me obvestijo o primernih eksponatih. Gozd potrebuje osveščanje ljudi, saj mu je prav človek že prizadejal najtežje rane in mu jih bo, kot vse kaže tudi v prihodnje. Prenovljeni gozdarski muzej moramo učin­ kovito izko::-istiti za oblikovanje pravilnega odnosa ljudi. S širšo pomočjo gozdarstva pri popestritvi muzeja bomo v muzeju 1ažje kos teJ nalogi. Slika l : Eksponati motornih žag v gozdarskem oddelku Tehniškega muzeja v Bistri 93 Gospodarjenje z gozdovi in njegovo nasprotje Lado Eleršek* Pre.d dobrima dvema letoma, novembra l. 1985, je žled poškodoval precejšnje po- vršine gozdov v osrednji Sloveniji. Veliko izruvanega in polornljenega drevja je oble- žalo na tleh. Medtem ko je bil les iz lažje dostopnih gozdov v glavnem pospravljen, v oddai)enejših gozdnih predelih še vedno leži na tleh, gotovo ne v korist družbe, ki ji lesa zelo primanjkuje. Menda se spravljanje takega lesa iz odda- ljenejših predelov ne obrestuje. Nestirnula- tivne cene preprosto ne pokrivajo več stro- škov sečnje in spravila v bolj oddaljenih sestojih, še posebej, če gre za drobnejši les oziroma les slabše kakovosti. Ali smo po tihem iz gospodarjenja že kar izločili vsa malo bolj odročna gozdna območja, gre- bene in grabne, kjer ni vlak in poti? Vsaj delovne sile bi nam v današnjih časih za takšna dela ne smelo primanjkovati. To vprašanje je seveda provokativno in zastavljam ga z namenom, da bi nastale probleme hitreje razreševali. Zatiskanje oči pred resničnimi vzroki ni le moralno vpraša- nje, saj povzroča gospodarsko in ekološko škodo. Vse pogosteje poudarjamo, da gozd ni pomemben le zaradi svojih lesnoproizvod- nih funkcij, ampak tudi zaradi varovalnih. hidroloških, podnebnih rekreacijskih in estetskih - vse so zaradi takega (ne)gospo- darjenja bistveno prizadete. Gozdovi so po- stali neprehodne površine; VJ.Seča drevesa, drevesni štrclji pa spomeniki . . . Ljudska modrost pravi: ))Kdor zapravlja, sebi krade«. Da si ne bomo zapravljali gozdov, lesa in tudi imena dobrih gospodar- jev, se moramo potruditi za učinkovitejše odpravljanje teh težav. *'L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno m lesno gospodarstvo, Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 94 Sam vidim naslednje poti za reševanje tega stanja: - gozdarstvo in širša družba naj se odpo- vesta biološki amortizaciji in raznim davkom pri tem lesu, lastnike gozdov bi tako spod- budili k prodaji omenjenih sortimentov, - povprečna pwdajna cena gJzdnih les- nih sortimentov naj se dvigne m. raven, ki bo omogočala nemoteno gospodarjenje tudi v takih primerih, - od širše družbene skupnosti zahte- vajmo pomoč pri tovrstnih elementarnih nesrečah Dobri dve leti po žledu (foto: L. E.) Ox.f. : 945. 3 Prenovljeni program pouka biologije na Srednji gozdarski šoli Jože Nflakar* V tretji številki Gozdarskega vestnika l. 1983 je bil objavljen članek Biologija v SrednJi gozdarski šoli. Obravnaval je položaj biologije v predmetniku in učnem načrtu za Srednjo gozdarsko šolo v Postojni. Bistvo tega zapisa je bila ugotovitev, da je v predmetniku za srednje usmerjeno izobraževanje gozdarjev, ki se je začelo l. 1981, premalo ur za biologijo in za celotno skupino biološko naravnanih predmetov (gojenje in varstvo gozdov, dendrologija, pedologija, lovstvo idr.). Poleg tega naj bi bile ure, namenjene biologiji, neprimerno razporejene (samo v 1. in 2. letniku). V posameznih poglavjih naj bi bilo tudi pre- malo uporabnih bioloških znanj. · Odmev na ta članek je bil ugoden, tako da so se takoj začele priprave za spre- membo predmetnika in učnega načrta. Prva rešitev je bila uvedba začasnega, fakultativ- nega predmeta, imenovanega gozdarska botanika, ki ga v 3. letniku poučujejo po dve tui tedensko (skupaj 70 ur). S prenovo srednjega usmerjenega izobraževanja, ki je bila v gozdarstvu končana l. 1987, pa se Je bistveno povečal delež biologije, tako po količini kot po kakovosti. Tabela I smer B (gozdarski tehnik) Letnik Stari program Novi program (1981) (1987) l. 70 ill 70ur 2. 140 ur l05ur 3. 70ur 4. 105 ill Op.: Pri fakultativnem predmetu gozdarska bo ta- nika je udeležba učencev prostovoljna. oce- njevanje je opisno m ne vpliva na končni uspeh. * J. M., dipl. biol., Gozdarski šolski center Posto1 na, 66230 Postojna, YU Tabela II smer A (gozdar) Letnik Stari program Novi program (1981) (1987) l. 70 ur 70 ur -------------------------------- 2. 70 ur 105 ur Vsebino obeh učnih načrtov lahko pri- merjamo z njunimi izvlečki. Stari učni načrt (1981) Poglavje Naslov l.letnik l. 2. 3. 4. 2. letnik 5. 6. 7. 8. 9. 10. ll. 12. 13. 14. Biologija- naravoslovna veda Kemo- in bioevolucija Celica in organizem Organizmi in okolje Biološki sistemi Porabljanje energije i.:1 usklajevalni sistemi Višje ravni organizacije Spoznavanje rastlinskih vrst Prepoznavanje in ločevanje .....-rst v zimskem obdobju Prepoznavanje rastlinskih .....-rst z uporabo ključa Utrjevanje in preverjanje znanja na terenu Vegetativni in razmnože- valni organi semenovk Pregled rastlinskega sistema Pojem fotosinteze ~t. ur to 2S 10 25 17 35 18 6 6 4 12 5 2 2 95 15. Horologija 2 16. Opis, biologija, areal in rastišče posameznih vrst 31 Op.: .Poglavja 1. le tnika predstavljajo t. i. skupno izobraževalno osnovo (SVIO) za obe smeri (gozdar m gozdarski tehnik) , v 2. letniku pa je pouk ločen programa pa različna . Na smeri A (gozdar) obravnavamo biologijo na nekoliko nižji ravni, in sicer poglavja od 8 do 16. 3. letnik gozdarska botanika (fakultativno) l. Uvod, sestav vrst v gozdu 2. Bakterije 3. Modrozelene alge in alge 4. Glive s. Lišaji 6. Mahovi 7. Praprotnice 8. Semenovke Novi učni načrt ( 1987) Poglavje Naslov !. letnik l. Biologija- naravoslovna veda 2. Celica in organizem 3. Življenjski procesi in njihov razvoj 4. Struktura in funkcija organskih sistemov višjih rastlin Op .. Nerazporejenih je 5 ur. 2. letnik smer A (gozdar) 5. Biološki sistemi 6. Pregled pomembnejših drevesnih, grmovnih in zel na tih vrst 7. Ekologija 2. letnik smer B (gozdarski tehnik) 8. Klasifikacija 9. Prokaryonta, virusi lO. Eukaryonta- rastlinski sistem 96 2 3 ll 3 3 3 ll Št. ur. lO 15 15 25 27 40 33 2 3 24 ll. Pregled pomembnejš~h drevesnih, grmovnih in zelnatih vrst 70 Op. : Na smen A je nerazporejenih 5 ur. na smeri B pa 6. 3. letnik smer B (gozdarski tehnik) 12. Presnavljanje in transport snovi pri rastlinah 13 13. Regulacija rasti in razvoja pri rastlinah lO 14. Gibanje pri rastlinah 2 15. Eukaryonta - živalski sistem 40 Op. : Nerazporejenih je 5 ur. 4.letnik smer B (gozdarski tehnik) 16. Nukleinske kisline lO 17. Genska kontinuiteta 30 18. Ekologija in varstvo okolja 60 Op.: Nerazporejenih je 5 UI. V razporeditvi posameznih poglavij je morda nekaj nelogičnosti . Do njih je prišlo, ker smo se skušah prilagoditi razporeditvi snovi pri strokovnih predmetih z biološko vsebino, predvsem smo se skušali povezati z gojenjem in varstvom gozdov, lovstvom, predmetom gozdni proizvodi in drugimi. Uresničitev teh povezav je seveda odvisna od posameznih učiteljev - v kolikšni meri se bodo poglabljali v vsebine drugih pred- metov, uporabljali isto izrazje ipd. Novi predmetnik, zlasti pa učni načr1 za predmet biologija z dendrologijo sta nasta- jala ob sodelovanju učiteljev na Srednji gozdarski šoli, članov strokovnega sveta PIS za gozdarstvo, strokovnjakov gozdarstva in biološkega oddelka Biotehniške fakultete, Zavod za šolstvo in gozdarske operative. Menimo, da je novi učni načrt dobra osnova za biološko izobraževanje gozdar- skih kadr-:::>v na vseh stopnjah od kvalificira- nega dele:vca do inženirja. Zagotavlja nepre- kinjeno irlormaci)o od vpisa na srednjo šolo do prihoda na delovno mesto tehnika ozi- roma na univerzo. Pomembno je zlasti večje število ur v 4. letniku, ker prispeva k utrditvi biološkega znanja, predvsem pa pomeni naravnanost k sodobni, osveščeni ekološki miselnosti. TOZD Gozdarstvo Straža (GG Novo mesto) je prejela Jesenkovo priznanje za leto 1988 V zbornični dvorani Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani so bila 14. marca 1988 slovesno podeljena Jesenkova priznanja za leto 1988. Biotehniška fakulteta v Ljubljani podeljuje vsako leto Jesenkova priznanja posameznikom in delovnim organizacijam za pomembne dosežke na področju razvoja biotehniških znanosti, izjemnega pedagoškega prispevka ali za zgledne dosežke pri prenosu znanstvenih spoznanj v prakso. Med letošnjimi dobitniki Jesenkovega priznanja je tudi TOZD Gozdarstvo Straža (Gozdno gospodarstvo Novo mesto). Utemeljitev podelitve Jesenkovega priznanja TOZD Gozdarstvo Straža TOZD Gozdarstvo Straža spada k Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. »Gozdna« Straža gospodari s 4700 ha družbenih gozdov na severnih pobočjih Roga in v dolinskih gozdovih na obeh straneh zgornjega porečja Krke. Ti gozdovi so bili izsekani v letih 1930-1940. Danes pa predstavlja stražki gozd na tovrstnih rastiščih evropski biser in vzor s:::maravno gospodarjenega gozda. >>Gozdna« v Straži je posvečala vsa štiri desetletja organsko skrb za vsestransko izboljševanje stanja v gozdovih. V zadnjih 25-30 letih pa so njeni gozdarji razvili praktično nego gozda na zavidljivo raven. Danes znaša koeficient negovanosti stražkih gozdov nad O, 70, kar je za trenutno naravo stražkega gozda (mnogo mladih gozdov) velik uspeh stroke. »Gozdna<< Straža vzorno sodeluje z gozdarstvom Biotehniške fakultete že četrt stoletja pri pedagoškem, raziskovalnem in pri svetovalnem delu. Vsakoleten pouk za slušatelje višjih letnikov- raziskovalno delo v pragozdu; raziskovalno delo na področju nege gozdov; so le nekatere oblike sedelo- vanja. Kot posebnost je omeniti številne skupne prireditve fakultete in stražkih gozdarjev kot so seminarji, delavnice, strokovni in znanstveni ogledi številnih domačih in tujih strokovnjakov iz vsega razvitega sveta. Straža si je prav po tej poti pridobila mednarodni sloves. Bistvo vseh naporov in ugleda Straže je v njenem uspešnem sonaravnem ravnanju z gozdom- kar predstavlja neprecenljivo vrednost v času splošne ekološke krize. Največja zasluga za uspeh gre dipl. inž. Jerneju PIŠKURJU (kot vodji) in njegovim zagnanim sodelavcem kot so Karl Turk, Franc Čibej in drugi. Jesenkovo priznanje se podeli TOZD Gozdars~ Straža za: uspešno praktično uveljavitev sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za uspešno sodelovanje na pedagoško-raziskovalnem polju z gozdarstvom BF in za mednarodno afirmacija njenega in s tem tudi slovenskega gozdarstva. Ob prejemu zasluženega visokega priznanja izrekamo delovnemu kolek- tivu TOZD Gozdarstvo Straža, še posebeJ njegovemu strokovnemu vodstvu, iskrene čestitke in lepe želje za njihovo nadaljnje uspešno delo. ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredništvo Gozdarskega vestnika 97 KNJIŽEVNOST Lojze Marinček: BUKOVI GOZDOVI NA SLOVENSKEM Igor Dakskobler* Obsežna, oblikovno in vsebinsko bogata monografija Gozdovi na Slovenskem Je po dvanajstih letih dobila svojega prvega otro- ka: Bukove gozdove na Slovenskem. Delo je ob koncu l. 1987 izšlo pri založbi Delavska enotnost v Ljubljani. Ko to berete, je ta knjižni otrok že dospel v naša gozdna gospo- darstva in razveselil številne slovenske go- zdarje. Zato je predstavljanje morda celo odveč. Ker pa je izid gozdarske knjige na Slovenskem prava redkost. je prav, da mu tudi v Gozdarskem vestniku posvetimo ne- kaj vrstic. Knjiga prihaja v času, ko se je zanimanje javnosti za gozd in dogajanja v n)em močno povečalo. Gozdarstvo se na to spodbudno radovednost dokaj uspešno odziva s števil- nimi publikacijami. seminarji, pogostejšim pojavljanjem v javnih občilih . S spodbudo nedavnega kongresa IUFRO v Ljubljani so luč sveta zagledale tucli posamezne knjižne izdaje (Plavljenje lesa in splavarjenje po Dravi, Savinji in Savi, Črna jelša v Prekmur- ju, Idrijski gozdovi skozi stoletja), ki jih tu in tam zasledimo celo na policah naših knji- gam. Eden izmed motivov, ki je napeljal Lojzeta Marinčka k pisanju knjige o bukovih gozdo- vih, je bil, kot piše v uvodu, potreba, da bi obsežna znanstvena spoznanja, zapisana v elaboratih in razpravah, dostopnih le stro- kovnjakom, v nekoliko poljudnejši obliki prikazal vsem, znanja o gozdu željnim bral- cem. V naših knjižnicah, omarah in skladi- ščih je zbranih veliko zapisov, člankov, štu- dij, zbornikov in elaboratov, ki pričajo, da gozdarji svoja opažanja in meritve v taki ali drugačni obliki napišemo in shranimo. žal pa zapisanega največlaat ne preberejo niti tisti, ki jim je to neposredno namenjeno. Negozdarjem pa je ta naša vednost skoraj "1 D .. dipl. mž. gozd., Biološki inštitut SAZU, Novi trg 3, 61000 Ljubljana, YU. 98 nedostopna in v obliki, kakršni običajno je, tudi neprivlačna. Njeno preoblikovanje v širšemu krogu dostopno vsebino je seveda težavno delo, po svoje morda celo težje kot pisanje izvirnega znanstvenega prispevka. Tisti, ki se ga loti, mora zapustiti varno in njemu domačo pot pravil znanstvenega pi- sanja, na kateri so mu morebitne ovire že bolj ali manj znane, in se odpraviti na negotova brezpotja, kjer smer ni tako ne- dvoumno začrtana in je dovoljeno svobod- nejše gibanje, zato pa so pasti številnejše in težje opazne. Ko pa je delo opravljeno, kljub kritičnim pripombam, morebitnemu zmrdovanju in morda celo slabo prikriti nevoščljivosti, ki je verjetno lastna vsakemu cehu, ostanek občutek zadovoljstva, z leti pa tudi spoznanje, kako prav je bilo, da so bili dvomi in pomisleki premagani. Tako kot monograf1ja Gozdov na Slovenskem iz leta v leto pridobiva vrednost, bodo tudi Bukovi gozdovi sčasoma postajali še večja dragoce- nost - dokument vedenja o nekem času m vir za njegovo izpopolnjevanje in dopolnje- vanje. Verjetno nas ne preseneča, zakaj je pred- stavitvi slovenskih gozdov v celoti najprej sledila predstavitev bukovih gozdov. Bukev je naša najbolj razširjena vrsta in njeni gozdovi po površini in pomenu prevladujejo. Prav tako ne moremo biti presenečeni, da si je avtor za izhodišče prikaza izbral ekosi- stemski pristop, saj so gozdne združbe že vrsto let osnova za vsakršno gozdarjevo udejstvovanje v gozdu. Seveda pa ni mogel in na)brž t1Jdi ni hotel ostati samo pri prikazu bukovih združb, njihovemu nastanku, razvo- ju, zgradbi in sistemski pripadnosti. V tem primeru bi namreč dobili fitoekološko študi- jo, ki bi bila fitocenologom več kot dobrodo- šla, za nestrokovnjake pa najbrž manj zani- miva. Zaradi majhne odmevnosti svojega jezika Slovenci tovrstnih del še dolgo ne bomo imeli in lahko le občudujemo izdelke naših zahodnih, severnih in vzhodnih sose- dov. Bukovi gozdovi torej niso prikazani zgolj kot fitocenoze, ampak tudi kot predmet večstoletnega človekovega delovanja, b je bilo včasih prav razdiralno, če uporabimo avtorJeV izraz - roparsko. Marsikoga bo presenetilo, da so današnji gozdovi Pohorja, Bohorja, Boča, Gorjancev, Roga, Snežnika, Menine planine, Blegoša, Trnovske plano te, Idrijskega, Matajurja, Trente, Pokljuke, Jelo- vice in Zgornje Savske doline nastali na fratah in opuščemh pašnikih, če pa jih niso nekoč že popolnoma izsekah, so se do drevesmh vrst, ki so jih sestavljale, obnašali zelo pristransko. Pričakovali bi, da smo se iz napak preteklega časa česa naučili. Če temu verjamemo, moramo skrbno prebrati, kaj so o pravilnem gojenju in obnovi bukovih gozdov na vsej paleti rastišč napisali njihovi goji te lji in poznavalci, ki jih je pisec povabil k sodelovanju in so s svojimi večdesetlet­ nimi izkušnjami knjigo bistveno obogatili. Na srečo zanamcev imamo še nekaj košč­ kov bolj ali manj deviških gozdov. Tem je v knjigi upravičeno posvečena posebna pozornost. Človekova nelll1nost namreč ruma meja in današnja naravovarstveno osveščena miselnost žal ni nobeno zagoto- vilo za ustrezno ravnanje z gozdom tudi v prihodnje. Slabih izkušenj 1z zgodovme ]e več kot dovolj. Lojze Marinček glede prihodnosti našega naroda in njegovega blagostanja m pesimlSt. Kljub težkemu gospodarskemu položaju in različnim črnogledim napovedim se je po- svetu treznemu razmišljanju o družbeno go- spodarskem pomenu in izrabi prostora, ki ga poraščajo bukovi gozdovi. Tako razmi- šljanje nikakor ni odveč. Želja po potomstvu pri Slovencih vendarle še ni izumrla, vedno več nas bo in potrebovali bomo nove po- vršine za bivališča in pridobivanje brane. Posamezni bukovi ekosistemi so za to raz- lično primerni. Če je v nekaterih priporoč­ ljiva skoraj izključno gozdna raba, je v drugih- v razumnih mejah- mogoče krče­ nje za izgradnjo bivalmh, rekreacijskih ali kmetijskih površin. Ta poglavja knjige bodo morali posebej skrbno prebrati pospeše- valcl kmetijstva, načrtovalci krajine in urba- nisti, saj smo v takih primerih na spolzkem križišču hotenj različnih uporabnikov prosto- ra, kjer je sprejemljiv samo širok, strpen in interdisciplinaren pristop. Knjigi je videti, da je nastajala v času, ko so nas že dodobra iztreznili alarmantni po- datki o umiranju naših gozdov zaradi one- snaženega ozračja. Naravne ujme, ki so deloma posledica posebnih podnebnih in . vremenskih razmer, deloma pa tudi neustreznega gospodarjenja, lahko do neke mere ublaž1mo s pravilnim gojenjem. Poru- šeno ravnotežje v odnosu med gozdom in divjadjo je skoraj izključno posledica napač­ nega lovnega in tudi gozdnega gospodarje- nja. Rešitev je, kot razberemo iz kratkega, a nadvse poučnega opisa avtohtone divjadi bukovih gozdov Toneta Simoniča, v rokah (in glavah) lovcev in gozdarjev. Za umiranje gozdov pa ne moremo kriviti sebe in smo, kot piše v sklepnem poglavju Marjan Šolar, glede tega popolnoma nemočni. Iz te ne- moči veje strah, da bo nekoč vse v tej knjigi op1sano delo zaman, kajti na goličavi, ki jo prikazuje ena izmed zadnjih fotografij, ni več prostora ne za fitocenologa ne za gojite- lja ne za lovca in tudi ne za načrtovalca krajine. Mislim, da Je prav, če v tem kratkem pnkazu vsa) omenimo avtorjeva osnovna izhodišča. Ta so: srednjeevropska (zOriško- montpeliška) šola proučevanja rastja, neko- liko popravljena Wrabrova razdelitev Slove- nije na rastlinsko-zemljepisna območja (po starem fitoklirnatski teritoriji) in floristično­ ekološko načelo pri poimenovanju gozdnih združb. Ta izhodišča omenjam zato, ker niso skupna vsem slovenskim fitocenologom in bo morebiti ob njih prišlo tudi do polemike, ki pa )e tako knjigi kot slovenski fitocenolo- giji lahko le v korist. Morda bodo za koga moteče precejšnje razlike, ki jih bo opazil ob primerjanju opisa bukovih združb v tej knjigi z njihovim prika- zom v knjigi Gozdovi na Slovenskem. Pri pazljivejšem prebiranju pa ugotovimo, da te razlike v resnici niso tako velike, poleg tega pa najdemc v operativi že močno uveljav- ljena imena gozdnih združb vedno napisana v oklepaju. Posebej bi opozoril na nazoren prikaz posameznih rastlinskozemljepisnih območij m nekaterih gozdnih gorskih masivov z idealiziranimi profili, iz katerih Je razvidno nizanje bukovih združb glede na nadmorsko 99 višino in položaj v pokrajini (lega, nagib). Bogat fotografski delež (v glavnem delo Vinka Žagarja) v marsičem bistveno dopol- njuje pisano besedo. Še posebej bo v pomoč tistim, ki so šele začeli spoznavat1 gozdno rastJe saj so poleg posamezmh vegetacijskih in sestojnih tipov nazorno fotografirane tudi najznačilnejše grmovne in zeliščne vrste ter profili tal v bukovih gozdovih. Nepoznavalcem je namenjen slovar manj znanih gozdarskih in ekoloških izrazov, ki je poleg sezna·rna pomembnejše literature in povzetka v angleščim dodan na koncu knji- ge. Vanj se je tu in tam, pa tudi drugod v knjigi, prilaadlo nekaj drobnih napak, ki pa zaradi obsežnega dela ne bi smele zbujati prehude nejevolje. Komu ]e knjiga namenjena? Mislim, da bi jo moral prebrati vsak gozdar. še posebej dragocen pripomoček bo tistim. ki se po- Jubilejni 10. mednarodni sejem TEHNIKA ZA OI{OLJE drobneje ukvarjajo s proučevanjem gozdnih rastišč, gojenjem in urejanjem gozdov. Več kot dobrodošla bo tudi dijakom in študentom gozdarsr;a. Znnaj stroke bo knjiga gotovo našla svo- jega bralca med številnimi ljubitelji narave, planinci, lovci, botaniki, ki si žejjo izpopol- niti svoje znanje o gozdu. Pri svojem delu jo bodo potrebovali tudi krnetijci, geografi in načrtovalci krajine. V morebitnem pona- tisu bi si morda želeli nekaj več podatkov o donosih buk:ovih gozdov (gozdne združbe so tudi osnova prirastoslovnih raziskav), o tehniki pridobivanja in o lastnostih buko- vega lesa, morda pa še o čem. Ko pozdravljamo rojstvo tega gozdar- skega knjižnega otroka, si hkrati želimo, da bi čimprej dobil brate in sestre. Tvarine za pisanje je več kot dovolj. bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 17. do 20. maja 1988. Teme sejma: lO O - Gospodarjenje s prostorom in zemljo - Gospodarjenje z vodami - Varstvo zraka pred onesnaževanjem - Varstvo v delovnem okolju - Gospodarjenje in ravnanje z odpadki - Varstvo zdravja pred neugodnimi vplivi iz okolja - Varstvo pred hrupom in vibracijami - Racionalna raba energije - Elementi gradbeništva in varstvo bivalnega prostora - ~iroka potrošnja m varstvo okolja Ob sejmu bo pripravljena tudi razstava na temi: - »Voda je življenje . . . « - »Voda kot biotop(( Razstavljeni bodo tudi likovni in literarni prispevki šol na prvo, osrednjo, temo razstave »Voda je življenje ... «.