Poštnina pavšallrana. gt 13. Y Ljubljani, dne 25. marca 1920. __Leto II Glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo". ■ i Inseratl: i* h« J a vsak Cetr • . S Kmet pomagaj Si sam, R 1 mm inseratnega stolpiča stane a: Naročnina: | ^ P v držav, | „ale oglaBe.......K -80 *loletno.........„ I ,„,„„': 8 oradne razglase......> 1*30 " ■ ■ ......' iT I UraVnaVaJ Sl Saml • B reklame .......» 2- posamezna številka.....«0 * 8. 1 ' Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani na Miklošičevi cesti št 16. Naša stranka in duhovščina. (Odgovor »Slovenskemu gospodarju".) Marsikaj sem že prečital v svojem življenju, toda priznati moram, da mi ni še nikdar prišel pod roko spis, ki bi se glede zlobne pretkanosti mogel meriti s člankom, ki ga je prinesel ne-Savno „Slovenski gospodar" kot nekak odgovor •»a zelo stvarno sestavljeno poslanico, ki jo je naslovila svojčas SKS. na oba slovenska škofa, fn ki je bila v celoti objavljena v letošnji 9. številki ..Kmetijskega lista". Ker je »Gospodarjev" člankar gotovo visoko Študiran gospod, zato se glede prefriganosti ne it^em z njim meriti. A srečen sem, da nimam pokvarjenega zdravega svojega razuma, dočim gleda oni gospod navzlic svoji učenosti v svoji strankarski nestrpnosti razmere, v kojih živimo, v popolnoma nepravilni luči. Prvi del omenjenega spisa je sicer poln zavijanj in tudi s psovkami se ne štedi, toda brezpomemben je. Ne vsebuje drugega, kakor ugotovitev, da mariborski škof na ono poslanico sploh ai odgovoril, dočim je ljubljanski škof pozval duhovščino, da mora „odkloniti liberalno stranko z neodvisnimi kmeti". No, molk mariborskega &kofa se lahko tolmači tako ali tako. A tudi ljubljanski škof z „liberalno stranko" nikakor ni moje) misliti naše »Samostojne kmetijske stranke", ker je ta glede gospodarskega svojega programa ©d »liberalcev" bolj oddaljena nego »Slovenska ljudska stranka", v verskem oziru pa zastopa rtališče, ki je vse prej, nego cerkvi nevarno. Drugi del članka je mnogo zanimivejši. Na *lo zvijačen način pride pisec do prav čudnih zaključkov. na katere hočemo nekoliko odgovarjati, da si člankar ne bo preveč domišljeval na fcvoje kukavično jajce, ki ga je hotel znesti v *aŽe kmetske vrste. Njegova zvijača obstoja v tem, da namenoma ne loči duhovskega stanu od klerikalne politike, kakor da bi bilo to vseeno, kakor da bi klerikalne politike nikoli ne bili vodili advokatje Sn kakor da bi duhovnik ne mogel pripadati no-keni drugi stranki kakor samo klerikalni! In vendar je dr. Susteršič žalostnega spomina, ki je »«sil veliki zvonec v klerikalni stranki, bil advokat 1 In vendar je na Hrvatskem le neznaten «tel duhovščine v dr. Koroščevi »pučki" stranki. Cujmo torej, kar piše »Slovenski gospodar"! .»Kmetijski li3t' št. 10 sam pravi, da vsi du. Jkovniki agitirajo za .Slovensko ljudsko stranko', oziroma za ,Kmctsko zvezo'. Torej so vsi duhovniki proti .Samostojni'. In oba slovenska škofa sta tudi proti njej. Ali pa je mogoče misliti, da bi »e vsi duhovniki s svojimi škofi Ved o ,Samostojni kmetijski stranki' motili, kar se tiče verske strani? Versko nevarnost spoznati in na njo ljudstvo opozoriti, je prva stanovska dolžnost duhovnikov in škofov. In duhovni s svojimi skoti vred so v .Samostojni' spoznali versko nevarnost tei so ljudstvo na to nevarnost opozorili. Pred vsem iz verskega stališča so nasprotniki .Samostojne'". Ker meče člankar križem vero s politiko, moramo pribiti, da je naša SKS. politična stranka in gre torej za politično zadevo. V odgovoru se tudi ne bomo pečali z duhovništvom vobče, temveč le s politikujočo duhovščino. In politikujoči duhovniki bi naj bili nezmotljivi? Ali se niso zmotili, ko so ščuvali z govorom in s tiskom neuko ljudstvo na brate Srbe? Ali se niso zmotili, ko so prekipevali udanosti napram Viljemu in Habsburgu? In končno ali se niso motili, ko so mislili, da je slovensko kmetsko ljudstvo to kdaj pozabilo? Da, motili so se! Dokaz temu je veličastna vstaja kmetskega ljudstva, ki se kakor nekdaj pod Matijem Gubcem otresa suženjskih okov in se organizira v ponosni naši stranki. In ker vas peče vest, se bojit e naše stranke. Nobeden drugi ni nezmotljiv, kakor Sveti oče, če govori z leče; vsi drugi se lahko motijo. In če je temu res tako, kakor trdi »Gospodar", so vsi duhovniki glede SKS., kar se vere tiče, v veliki zmoti. In tudi slovenska škofa sta bila v zmoti, če sta našo stranko res obsodila. Toda temu nista kriva sama, temveč krivi ste vi, politikujoči duhovniki, ki ste ju napačno poučili. Nikakor ne more biti resnica, da so duhovni s škofi vred spoznali v »Samostojni" versko nevarnost. Kje in kdaj naj bi bili spoznali — versko nevarnost? V našem piogramu? Na naših shodih? V pisavi »Kmetijskega lista"? Nikjer! In vendar vam preti nevarnost, klerikalci, nevarnost, kakršna vam še ni nikdar pretila v Sloveniji. Nevarnost pa preti vaši politični nadvladi, ne pa veri in cerkvi. Zopet ste se zmotili. »Gospodar" nadaljuje: »Ako so vsi duhovniki proti .Samostojni', je seveda tudi .Samostojna' proti vsem duhovnikom". »Gospodarjev" člankar nas meri po samem sebi, po svoji strankarski zagrizenosti. A moti se! Mi hočemo vračati hudo z dobrim ter dajati dober zgled. Kako naj bi bili proti vsem duhovnikom, ker sploh nismo proti duhovništvu? Maščevalni tudi takrat ne bomo, ko nas dvignejo volitve do politične moči; saj le predobro vemo, da večina duhovnikov ne dela proti nam iz hudobije, temveč ker nas še ne pozna in ker je zapeljana po tovariših-politikih. Proti duhovske-mu stanu kot takemu nikdar ne bomo nastopali, pač pa se postavimo v bran proti vsakomur, ki hoče ovirati našo organizacijo in preprečiti, da se kmetje uveljavimo v svoji kmetski državi in občini. Končno vprašuje »Gospodarjev' člankar: „Ce je med .Samostojno' in duhovniki tako I nasprotje, ali bo kateri samostojnež dal svo-I jega sina študirat za duhovnika? Gotovo nobeden. Saj bi si s tem vzgojil nasprotnika. Zdaj pa recimo, da bi vsi slovenski kmeti bili samostojni. Potem nobeden kmet ne bo dal svojega sina študirat za duhovnika. Kaj po- tem? Potem na Slovenskem čez nekaj let ne bo duhovnikov, sai so prav z malimi izjemami vsi slovenski duhovniki kmetski sinovi. A če kmetje ne bodo dali sinov študirat za duhovnike, bo na Slovenskem duhovski stan izginil." Članek se konča z opisovanjem položaja, ki bi potem nastal. Ste li že kdaj slišali na nesramnejši način izkoriščati verski čut ljudstva v strankarske namene? Gotovo ne! Ta zaključek je zlobno zavit in docela pogrešen. Poprej sem dokazal, da med duhovskim stanom kot takim in »Samostojno" ni prav nobenega nasprotja. Zate pa tudi ni zaf držka, da bi ne dal samostojni kmet svojega sina študirat za duhovnika. Popolnoma prav pa ima »Gospodarjev" člankar, da si samostojni kmetje v lastnih sinovih ne bomo hoteli vzgajati nasprotnikov. Rodbine samostojnih kmetov bod« stanovsko zavedne in duhovniki, ki bodo iz njih izšli, bodo ohranili ljubezen do domače grude ia spoštovanje do svojih roditeljev; zato proti kmetskemu stanu nikoli ne bodo nastopali. S stališča naše stranke moramo naravnost želeti, da izide iz zavednih samostojnih hiš čim največ duhovnikov. Ti ne bodo zaničevali agrarnega gibanja, ampak ga bodo razumeli. S tem bodo vplivali na svoje tovariše in dali tako mišljenju mlajše slovenske duhovske generacije, kar se kmetskega preokreta tiče, popolnoma drugo smer, kar pa niti veri niti cerkvi ne bo v kvar. Ker je že načeto vprašanje duhovskega naraščaja, bi tistim kmetom, ki imajo svoje sinove v šolah, dal naslednji nasvet: Sinom, ki čutij* v sebi poklic za duhovna, nikari ne odgovarjajte posvetiti se temu vzvišenemu stanu. Lepa je naloga'duhovna: poučevati ljudstvo in ga moralno dvigati, brzdati njegove strasti in mu nuditi tolažbo v nesreči. Dobri duhovnik, ki si je svest svoje vzvišene naloge, ni nikoli strankarski za-grizenec in politični hujskač, kajti držati se mora Kristusovega nauka: »Moje kraljestvo ni od tega sveta". Strasten nikdar ne sme biti, ampak ublaženega značaja, ker mora biti ljudstvu za vzgled. In dobri duhovniki so res pravi blagoslov za vsak narod. Toda slabi duhovniki so veliko zlo. Dijak, ki ne čuti v sebi duhovskega poklica, postane malokdaj dober duhovnik. Nesrečnež ostane vse svoje žive dni. S svojim stanom je nezadovoljen, ga mnogokrat zataji in postane strasten stran-kar, politični hujskač. Namesto da bi širil krščansko ljubezen, vzbuja ljudske strasti in podpihuje sovraštvo. Zato zakrivi oče, ki sili sina, če nima poklica, v duhovski stan, zločin na svojem sinu in na vsem narodu. Jako se moti oče, ki ga mogoče tlači kak greh iz mladosti, če misli, da mu bo sin — prisiljen duhovnik — sprosil milost božjo. Nikakor ne! Preklinjal bo starše, kadar sc bo spomnil nanje. Odtujil se bo staršem, odtujil kmetski hiši, kjer mu je tekla zibelka. Zato kmetje, nikar ne silite svojih sinov v duhovski stan, če nimajo veselja in sposobnosti, če se tudi vsled tega število naše duhov- JBLmct, ki dela proti nai! stranki, daje sam gospodi bič v roke. ščine nekoliko zmanjša. Bo že Bog dal, da jih za službo božjo ne bo primanjkovalo; če pa izginejo duhovniki iz uredništev, iz klerikalne politike, iz poslanskih mest in z ministrskih stolčkov, bo to kmetskemu stanu in vsemu narodu le v korist. j g ml> Tabor »Kmetske zveze" v Slovenski Bistrici — uničujoč klerikalni poraz. Za dan 14. marca so sklicali klerikalci v veliko dvorano slovenjebistriške okrajne hranilnice veliki tabor „Kmetske zveze". Tabor so že prejšnjo nedeljo oznanili po vseh cerkvah v okraju, dne 14. t. m. pa je tukajšnji gospod dekan rekel zbranim svojim ovčicam s pr,ižnice, da morajo vsi v dvorano okrajne hranilnice. Tudi »Slovenski gospodar" je prinesel v zadnji številki kričeč oklic. Zbrale so se res iz vse okolice naravnost velikanske množice ljudstva in mi smo klerikalcem za to velikansko agitacijo iz dna srca hvaležni, ker nam ie le koristila. To je bil drugi shod, ki so ga priredili klerikalci po prevratu. Prvega so pred mesecem ztobnali potom Marijinih družb in cerkvenih slavnosti, za tega so dvignili agitacijo pod krinko krščanskih kmetov. Laž pa ima vedno kratke noge iti klerikalci, ti večni prijatelji kmeta, so se to pot še pred začetkom shoda razkrinkali. Na odru okoli predsedniške mize so se namreč zbrali sami duhovniki, bogati mesar in bivši zagrizeni Stajer-cijanec Gril, ki je vsak teden v drugi stranki, zidarski mojster in najdebelejši človek v slovenj ebistriškem okraju, Karol Stupan, ki si je hotel kot občinski svetovalec prislužiti ogromne provizijske tisočake pri prodaji vojašnic, gostilničar Peter Novak, ki vedno zabavlja čez „ode-ruštvo" kmetov; zadnji steber slovenjebistriških klerikalcev, farni trgovec Pintar, ki ga vsi kmetje proklinjajo', pa je ostal za stražo pri vratih in je kmalu zginil, ko so kmetje začeli udrihati po vojnih dobičkarjih. Shod je otvoril veleposestnik Zafošnik, ki smo ga poznali doslej samo v toliko, ker je v vsem okraju podpisal največ avstrijskega vojnega posojila, za jugoslovansko državno posojilo pa ni dal niti vinarja. Besedo je nato povzel neki mož, baje kmet Hlebec, ki so ga poslali k nam kranjski duhovniki. Pričakovali smo, da bo govoril o kmetskih potrebah, mož pa je samo duhovnike slavil in ker 0 navzočnih klerikalnih petelinih ni mogel nič dobrega povedati, ker jih vsi poznamo, je čenčal o Martinu Slomšku, ki pa bi gotovo iz groba protestiral, če bi vedel, kako današnji klerikalni hujskači zlorabljajo med ljudstvom njegovo pošteno, narodno srce. Možu je kmalu zmanjkalo Sape in se je torej umaknil nadkmetu, revizorju Pušenjaku, katerega so hoteli klerikalci še zadnji čas poslati v Beograd namesto kmeta Roškarja. Vsaj od Pušenjaka smo pričakovali, da bo kaj pametnega povedal, ker vedno čitamo, da je vsako nedeljo na kakem shodu. Mož pa je vezal tako neumne otrobe, da so začeli kmetje ogorčeno ugovarjati, in nemir, ki se je začel že takoj ob začetku shoda, je naraščal vedno bolj in bolj. Kmetje so začeli gosposke kmete na odru poživljati, naj pokažejo svoje žuljave roke in naj povedo, kaj so storili za kmeta. Gospoda pa je takoj utaknila roke v žep. Ker so klerikalci ljudsko ogorčenje že pričakovali, zato so naročili vojaško stražo. Zborovali so torej v senci bajonetov. Nastavili so tudi reditelje, katere pa so kmetje vkljub straži bajonetov hipoma pograbili, tako da so reditelji sami prvi zleteli na zrak. Ženske so začele kričati in bežati iz dvorane. Pušenjak pa je gospodom na odru še razlagal, da hoče ustanoviti za kn ete v Slovenski Bistrici tovarno za obleko, ker se na Pohorju pase nekaj ovac. Nesramni „farbariji" in buda-losti so se smejali celo voditelji na odru. Ljudje pa se sploh niso več menili za oder, ampak so zahtevali, da dado besedo tudi govornikom iz občinstva. Klerikalci so to takoj obljubili in prosili še nekaj časa miru. Nastopil je še »zaščitnik'", glavni zagovornik kmetskih koristi in organizator kmetskih pretepačev, urednik Zebot. Komaj pa se je rrtožicelj pokazal na odru, se je dvignil v dvorani naravnost vihar ogorčenja. Zebot je začel kričati, mesar Gril je žugal kmetom z odra, pomagali so mu zidar Stupan, župnik Medved in bistriški dekan, pa vse skupaj ni nič pomagalo in Zebot je moral umolkniti. Kmetje so zahtevali besedo, klerikalci so pa takoj snedli obljubo in shod zaključili. Ob grozovitem ropotu 1:1 kričanju so brali svoje resolucije, ki jih ni njhč$ slišal, samo pozneje smo od najbližje stoječih zvedeli, da so zahtevali med drugim tudi avtonomijo Slovenije, s klerikalno vlado seveda! Ljudje so pa začeli navdušeno klicati: „Zivio .Samostojna kmetijska stranka'! Proč s klerikalci r Shod se je torej spremenil v naravnost veličastno protiklerikalno manifestacijo in bilo je značilno, da ni niti en kmet dvignil glasu za klerikalne voditelje. Takšne polomije še Slovenska Bistrica ni videla. Sedaj smo tem trdneje prepričani, da bo ljudstvo pri volitvah vsepovsod s klerikalci popolnoma pomedlo. Kdor je bil do zadnjega časa zaslepljen, ta je gotovo danes iz-pregledal. Nobena krinka ne pomaga več in ča- i stili gospodje se bodo morali vrniti čimpreje nazaj v cerkev, če nočejo izgubiti med ljudstvom ' zadnjega upanja. Solnce vzhaja! Invalidsko vprašanje. Dolga, težka vojna doba je za nami in zginja v preteklost. Kdor ni osebno prenašal in čutil vso njeno težo in krutost, jo bo kmalu in kaj lahko pozabil, v kolikor mu danes ne bude spomina na njo vojne posledice. Mnogi smrtniki, ki jim je bila usoda milejša in niso okušali niti vojne niti njenih neprijetnih posledic, pa pojma »vojska * sploh prav ne poznajo in se teh groznih in strašnih »pravljic" niti ne marajo spominjati. Čas celi rane, blaži nesrečo, hiti napiej in zatre, zabriše tudi spomin na njo. To je še dobro; kajti čemu naj bi se kdo mučil z njim, čemu naj živi spomin, če je nevesel, bolesten in — proklet? Naj le skoro utone v morju pozabljivosti! Vse preveč pa pozablja naša javnost na tiste reveže-junake, ki so se morali podvreči in služiti tuji volji in se žrtvovati brezpogojno za »blagor" drugih, t. j. na naše vojne invalide. Vojna je vojna; sila ni nikomur mila. Nobeni državi, nobenemu narodu ni prinesla blagostanja, pač pa neizmerno škode in bremen. Izjema so samo posamezni kapitalisti, kakor tvorničarji, prekupci, dobavitelji, trgovci in razni drugi špekulant je. Tj so imeli v teh časih (a imajo tudi še sedaj) najboljšo žetev na račun vseh. Eni uživajo z lahkoto in brezskrbno dobrote sveta naprej in naprej, a drugi nosijo vso težo vojne ter zdravijo sebe in državo... Srečen je pač vsak, ki ima še vedno dovolj zdravja in energije, da se v teh časih vzdržuje in more vztrajati... Zdravje je tudi bogastvo. A vojni invalidi? Skoro vsi žive po tuji krivdi v zelo slabih razmerah, naravnost v revščini. Ali si morejo sami kaj pomagati in ali se morejo i oni vzdržati na površju teh težkih časov?... Naj li jih uniči nemila in kruta usoda? Izmed katerih stanov pa je največ teh siromakov? Kdo je bil obsojen in postavljen v strelske jarke, v vedno nevarnost? Predvsem kmetski možje in sinovi, delavci in obrtniki. Izgubili so najboljše, kar so imeli: zdravje in moč, ter sedaj, ko so nezmožni vršiti prejšnje poklice, toliko huje občutijo svojo invalidnost. Invalidsko vprašanje je tudi rana države in dolžnost države je, da se zanjo zanima in jo zdravi. Velike vsote denarja bi bile potrebne, da bi se to vprašanje z denarno pomočjo in podporo rešilo. Taka rešitev in pomoč s strani države je sedaj z ozirom na njen finančni položaj skoro nemogoča. Ukreniti pa bi se dalo vendarle nekaj. Govorilo in pisalo se je svoj čas precej o različnih službah, trafikah in drugih ugodnostih za invalide. Dasi bi bilo ravno s tem invalidsko vprašanje skoro najbolje rešeno, je žal vse to izhlapelo v oblake. Kaj invalidi ? Stranke in »korita", to je prva skrb in politika naših državnikom. Kaj je s krediti za zvišanje pokojnin? Kje so? Bog zna! In službe? Redke so; invalid je zadnji, boljših mest na sploh ne doseže. Prednost imajo »gospice", invalid ni za nikamor; najde naj si drugje kaj primernega. Sicei pa ima »pokojnino"! Tu bi bilo treba odločnih odredb! Službe naj dobe po zmožnosti vsi res potrebni invalidi. Službenih mest, ki so primerna za invalide, naj , bi nihče drugi ne smel zasesti. Vse tako zelo pripravne gospice, ki so z njimi vse pisarne in vsi uradi kar prenapolnjeni, naj se posvete drugim opravkom: omeje naj se na to, kar spada v njih kraljestvo, na kuhinjo, gospodinjstvo, razna ročna dela, izdelovanje raznih potrebščin in umetnosti. Moški na enakih mestih in službah, ki se dajejo gospicam, preživljajo navadno še svoje rodbine, a gospice pa komaj same sebe. Kaj je torej pravičnejše, kdo je do služb bolj upravičen? Tobakarne ali male prodajalne bi tudi mogle preživljati en del invalidov in jim zagotoviti obstoj. Ze začeto oddajanje tobakarn je naenkrat prenehalo. Zakaj? Gotovo so dosedanji trafi-kantje potrebnejši kot pa »premožni" invalidi ali kaj! — Mnogo invalidov se je pod pritiskom revščine in sile lotilo tega ali onega rokodelstva. Delo ima in ga vrši, čeprav samouk, dobro in zadovoljujoče. Take bi se moralo tudi podpirati (s preskrbo orodja, materiala i. dr.) in jim dat! pravico do podpore. Očrtal sem prosto in kratko, kako je z inva* lidskim vprašanjem in kako naj bi se ga rešilo. Z mojim spisom in predlaganim načinom rešitve se marsikdo ne bo strinjal. Tudi dobro! Ce ne tako, pa drugače! Dolžnost naša pa je, da se ta zadeva vendar spravi kako naprej in vpošteva. Tudi z ozirom na sedanje vojaštvo se stvar dalje ne sme zanemarjati. Vojak naj vidi, da domovina vojaka ne pozna le takrat, ko ga potrebuje, ampak da mu tudi v slučaju nesreče ne odreka svoje skrbi in pomoči. Imamo novo vlado. Sestavljena je iz strank in mož „velepolitike in dejanj". Zato pričakujemo, da bo tudi invalidsko vprašanje vzela v pretres in rešitev. Patriotičnih, lepih in vzpodbu-jajočih besed se ne čuti dolgo; treba je v njih podkrepitev predvsem dejstev in zgledov! Torej • • * Agr-aš. Strankine vesti. Vsem krajevnim odborom, V zmislu svojeeasno Vam doposlanih navodil nam sporočite zanesljivo v teku tedna vsa pojasnila in podatke o podružnicah »Kmetijske družbe" v tamkajšnjem okolišu. Ustanavljajte takoj tudi nove podružnice! Vsi krajevni odbori se zavedajte, da okrožnic ne pošiljamo samo zaradi lepšega, marveč zato, da se po njih ravnate in da nanje tudi odgovarjate. Kdor hoče kaj ustvarjati, mora pridno in za-rešljivo delati. Tajništvo SKS> v Ljubljani Občni zbori podružnic ,,Kmetijske družbe'1. Opozarjamo, da se občni zbori podružnic kmetijske družbe lahko vrše tudi še pozneje ko» v tem mesecu. Pravico voliti delegate za glavni družben* občni zbor v Ljubljani pa imajo samo tisti udje »Slovenske kmetijske družbe", ki plačajo leto-šnjo udnino najkesneje do dne 31. marca t. L (glej § 31. družbenih pravil). Moka za ubožno akcijo. Cujemo, da so dobile občine moko za razdelitev revežem. Klerikalni župani pa v več krajih te moke niso razdelili med potrebne, ampak' so jo dajali samo klerikalcem, medtem ko je mnogim potrebnim, ki niso klerikalci, niso dali prav nič. Ponekod so klerikalci to moko baje silno drago prodajali. Kjer so se take stvari dogodile in so naši pristaši oškodovani, naj se naznanijo take nerednosti z natančnim popisom pristojnemu okrajnemu glavarstvu, obenem pa se naj obvesti o tem tudi naše ljubljansko tajništvo. Naši shodi in sestanki. (Pri Sv. Katarini nad Medvodami) je bil v nedeljo dne 14. t. m. shod naše stranke. Govorila sta tovariša Koman in Tomažek iz Vižmarjev. Da je bil shod dobro obiskan in da vlada lepo zanimanje za našo stvar, to so pokazali zborovalci s tem, da so zbrali za naš tiskovni sklad 200 K. Naj bi ti gorski tovariši bili zgled premožnejšim krajem! Is®® kmet in kjer daje zaslužka, mora biti naroden »Kmetijski list" (V Lancovem pri Radovljici) jc bil sklican za dan 14. t. m. shod „Kmetske zveze", ki pa se je pretvoril pravzaprav v shod naše stranke. Za predsednika shoda je bil soglasno izvoljen odločni pristaš SKS., posestnik in kovač iz Spodnje Lipnice. Kot govornik je nastopil g. župnik in Kamne Gorice, ki je najprej bral levite demokratom, končno pa očital naši stranki, da ima vse oderuhe in vojne dobičkarje v svoji sredi. Resnica pa je, da milijonski vojni dobičkar Po-lak ni v naši stranki, temveč je steber YrLS. Istotako so iz naše okolice glavni vojni dobičkarji in1 oderuhi še vedno pri „Kmetski zvezi". Za gospodom je nastopil naš tovariš Ažman ter stvarng pobil vsa očitanja. Da je shod uspel le nam v korist, to je pokazalo številno vpisovanje zborovalcev v našo stranko. Hvaležni smo „Kmetski zvezi", da nam prireja take shode. (Šoštanj.) V nedeljo dne 7. marca smo imeli v tukajšnjem hotelu .Jugoslavija" izredno dobro obiskan shod. Zborovala je namreč v našem kraju prvič naša zares kmetska stranka. O strankini organizaciji in o potrebi gospodarske kot politične organizacije slovenskega kmeta in kmetskega delavca brez razlike sploh je poročal v poljudnem in navdušeno sprejetem dveurnem govoru tovariš Drofenik iz Sv. Jurija ob južni železnici. Bili smo na shodu kmetje, pristaši vseh prejšnjih gospodskih strar.k', a smo z navdušenjem sklenili kot en mož vstopiti v Samostojno kmetijsko stranko". Sovraštvo, ki sta ga raznesla med nas liberalno in klerikalno stran karstvo, mora izginiti in združiti se moramo vsi, kateri živimo od grude, ki jo ljubimo, v lastno stranko. Tovariši, širimo ta bratski nauk! Bolj ko bomo složni, tem preje dosežemo izboljšanje bednega našega položaja. Le to, kar bomo kmetje sami naredili, bo naše. Zatorej krepko in hitro na delo za razširjanje »Kmetijskega lista" in organizacije! (Galicija pri Žalcu.) Dolgo že smo si želeli tudi pri nas shoda SKS., ker vidimo, da vstajajo po vsi širni Sloveniji kmetje trumoma in se zbirajo pod svežo zeleno zastavo te naše stranke. V nedeljo dne 7. marca popoldne se je naša želja uresničila. Zbralo se nas je preko 600 kmetov, kmetskih fantov in delavcev v Galiciji, kamor je prihitel neumorni buditelj in organizator slovenskega kmeta tovariš Drofenik. Shodu je predsedoval domači kmet Neraks. Došli govornik je v jedrnatih živih besedah razvil v dveurnem govoru program in cilje SKS., te res prave kmetske stranke. Konec mora biti starih predvojnih klerikalnih kot liberalnih hujskarij med nami! Mi kmetje se moramo stanovsko in politično samostojno združiti v lastni stranki, kajti le od stranke, v kateri bomo sami odločevali, zamo-remo pričakovati zboljšanja žalostnega našega položaja. Mi hočemo svojim pridelkom sami določevati cene, kakor delajo to drugi stanovi s svojimi in žalibog brez nas tudi z našimi. Raz-širjajmo naš »Kmetijski list" in širimo povsod ideje naše stranke! Vsi, ki od zemlje žive in zemljo obdelujejo, morajo v našo stranko, ako hočejo dobroi domovini in kmetskemu stanu, ki vse živi. ¥elik kmetski tabor bo v nedeljo dne 11. aprila 1.1. ob enajstih, in sicer ob vsakem vremenu, "sr Brežicah, kjer bomo kmetje nastopali za svoje pravice. Popoldne bo istotam velika, kmetska veselica. Kmetje in kmetice, fantje in dekleta od blizu in daleč, pridite vsi! Pokažimo, koliko nas je! Dopisi. (Bohinjska Srednja vas.) »Domoljub" nas zmerja in psuje, da ljudje po svetu mislijo, da smo res najhujši brezverci. »Domoljub" je dober termometer, ki kaže natančno resnico, če se tolmači njegovo vsebino — narobe. Sicer pa, ali bi bilo čudno, če bi vera res pešala, k'o vidijo ljudje, da vlada na vodilnih mestih klerikalne stranke taka podlost? Le poglejmo v občinsko ali zadružno upravo! Povsem mirnemu človeku zavre kri, ko vidi, kaj vse so si upali delati z ljudmi. To ni več navadna nepravilnost, marveč izziv boljševizma. Zato pa je vaša sreča gg. okoli zadrugarskih korit, da se je ustanovila SKS. Kam bi bili sicer šli ljudje, ko z vami ni bilo več mogoče mirno1 izhajati? Menimo, da tja, kjer bi se jim nudila osveta in to je maščevalni boljševizem. Kaj mislijo ljudje o vas, naj priča dejstvo, da so skoraj vsi Srednjevaščani, kateri vas imajo pred očmi, v SKS. Ako bi bili »Samostojni" v resnici taki nasilneži, k'aj bi bilo z vami, g.poslovodja, in še s kom drugim? Toda mesto, da vso resnicoi enostavno< dementirate in nas psujete z obrekovalci in ciganskimi (!) agitatorji, nam povejte, kje je ves dobiček tega nemalega podjetja? In komu ste plačali obresti od deleža, kot je določeno v § 14. pravil? (Vaši botri, vaše botre in druga »žlahta" ter podrepniki so pri tem vprašanju izvzeti.) Dalje, kako je mogoče, da uslužbenke ne znajo računati, če se vrši vse poslovanje po, trgovskih načelih § 12.? Vi pravite: »Dokler je šlo slabo, ste stali ob strani in želeli, da bi propadlo". Smešno! Čigava škoda bi bila? Naša, zakaj imenitno so sestavljena pravila : Ce bo izguba, plačajo člani (§ 15.), a dobiček vzame — § 40. — župni urad. Ker ljudje vidijo dvomljivo gospodarstvo te zadruge, se ni čuditi, da lesna zadruga, ki je istega izvora, ne more nikamor. Zelo umestno bi bilo, a še bolj poti ebno, ustanoviti zdravo zadružništvo, ki bi v resnici odgovarjalo namenu. (Vojska v Kostanjevici.) Na Primorskem? Ne, na Dolenjskem! Če ne verjamete, pa čitajte »Slovenca" od dne 9. marca. Tam stoji črno na belem poročilo o okrajnem taboru »Samostojne kmetijske stranke" dne 29. februarja. Ta krasno uspeli tabor je gospodom od SLS. tako zmešal glavice, da so videli pravo in resnično vojsko. Eno je gotovo! Ali jim je dopis narekovala prestrašena zmedenost ali pa so namenoma lagali, da bi zakrili veličasten uspeh tega shoda samostojnih kmetov in kmetic. Naj-brie oboje. Poslušajte prijatelji, kaj se je sanjalo »Slovenčevemu" dopisniku iz Kostanjevice: »Kostanjevica je bila prej liberalno gnezdo, lani je postalo čez noč demokratsko, danes pa je navadna kmetska; vas in štirje agitatorji Urek, Mermolja, Skalick'y in Vedernjak so prišli, da zavzamejo z Bučarjem kostanjeviško okolico. Agitacija je bila usiljiva in bahaška. Mestni odbor (ali generalni štab) je zapovedal izobešanje zastav. Zbrali so se iz cele krške doline na boj. Ves teden poprej so grozili, da bo pobit vsak, kdor se bo kaj oglasil nasproti. In res so prišli nekateri z orožjem (kanoni in bajoneti), drugi pa s harmoniko in ženskami, ki so izgledale kot maškare. (Imele sa namreč na obrazih maske zoper napad s plinom ali takozvane »gasmaske".) Govorniki so skrivali previdno roke v žep (skoro gotovo so držali v pesteh samokrc-se in boksarje). Ko so videli, da jih pustimo v miru, so postali bolj predrzni in pokazali svoje liberalne rožičke (kot znamenje za naskok)". Tako je pisana dolga klobasa v »Slovencu" od same zavisti, strahu in presenečenja nad ogromno udeležbo ter pravim samostojnim nastopom kmetskega ljudstva. Da, gospoda, ta nepričakovano dovršeni tabor vam 'j'e res zmehčal možgane, da ste videli blesk orožja, slišali reglanje strojnih pušk, grom topov, ječanje ranjenih, videli odsekane glave in bojni ples na kvaterno nedeljo v postu. Prestrašeni ste bili tako, da ste se šele po polnočni uri vrnili le nekoliko pomirjeni domov. Strašno! Gospodje, pa se le boste morali navaditi na enaka presenečenja; sicer ne na vojsko, ampak na naše lepe shode, kjer vladata mir ir, možatost. Saj ste vendar bili vabljeni na odgovor, čemu se niste odzvali, beseda vam je bila dana. Za sedaj pa vas ppzivljemo, da brez obzira takoj in točno ovadite oblastvu in v »Slovencu" javno navedete vse one, ki so grozili cel teden s pobojem, ki so prišli z orožjem na tabor in se podpišete. V nasprotnem slučaju ste veliki lažniki pred Bogom in ljudmi. Zares, prav je povedal tovariš Mer- molja, da sta »Slovenec" in »Domoljub" najbolj brezverska lista. Njiju duševna hrana je laž, laž in tretjič laž. Mi kmetje pa gremo naprej v boj za Staro Pravdo. (Orla vas pri Braslovčah.) V »Slovenskem gospodarju" se skriva neki tukajšnji dopisnik za urednikov hrbet in po pristni umazani morali napada iz zasede našega vzornega kmetovalca Plaskana, ker ta z vso vnemo in dostojnim nastopom dela za našo stranko in odpira svojim sotrpinom oči ter jim kaže pot, po kateri se bodo otresli raznih priliznjencev in osrečeval-cev kmetskega stanu. Gospodo in njene zaslepljene oprode seveda boli, ker pojema njih moč od dne do dne, vsled česar jim je vsako sredstvo za dosego izgubljenih ciljev in neomejene moči dobrodošlo. Pomagalo vam pa ne bo v to med drugimi »sredstvi" tudi ne vaše časopisje in tudi nobena strahovlada, ker se kmet-suženj dobro zaveda svojih dolžnosti in pravic kot jugoslovanski državljan in ponosno koraka naprej pod zastavo svobode ter bo ob prvih volitvah pokazal, da se ni znal otresti le nemških biričev, ampak tudi klerikalnih pijavk. (Globoko pri Brežicah.) »Slovenski gospodar", »list za pouk in zabavo", glasilo KZ. na Štajerskem, izkazuje podpisanemu to izredno naklonjenost, da ga že skozi dobo pol leta redno in v vsaki številki počašča z več članki duhovitega humorja. Prav rad verjamem, da dobiva »Slovenski gospodar" z Globokega zelo mnogo pisem, ki pa se vsa nanašajo le na odpoved naročnine. Na vaše želje, misli, nasvete, obrekovanja, laži in kar je še podobnih vaših lepih čednosti, ne reagiram, ker vem, da ste v zadregi. Nekaj hočete in morate pisati in govoriti in ker ne veste res ničesar, morate lagati, ker za to »te plačani. Le tarnajte in jokajte se ob svojem grobu, saj to pravico ima še vsak cigan, pa bi je ne imeli vi, ki se vendar razlikujete od tega, vsaj po suknjah in — kartah. Z vsem vašim lajanjem boste dosegli toliko, kot kužek, ki v svetli noči laja na luno. Le gospoda »Karla" iz Kapel, ki me v svojem dopisu dolži, da sem jaz kriv, če se kaj napačnega zgodi med socialnimi demokrati v Dobovi ali menda celo v Ameriki, bi prav ponižno vprašal, če morda nisem bil tudi jaz kriv, da je morala svoj čas njegova kuharica nenadoma pobegniti iz Globokega — Da v tem dopisu kričite, da se mora pobrati vse orožje in orožne liste, temu se ne čudim. Saj je komaj pol leta tega, ko se je takratni poverjenik za notranje zadeve vrgel z vso besno silo na orožne liste in še danes ga marsikateri vaš pristaš preklinja, ker mu ni dovolil orožnega lista, ali pa mu je napravil ogromne sitnosti in pota. Kaj se pravi pobrati orožje in orožne liste kmetom danes, ko nobeno uro nismo varni pred dobro oboroženimi roparskimi tolpami, ve vsak otrok, samo vi ne, ki vam je toliko mar za varnost kmeta kot za lanski sneg. Za take čine vam bodo tudi vaši »Zvezani" zelo hvaležni! r- Urek, posestnik in župan. („Po ptujskem polju okrog Sv. Vida".) Tako je naslovljen članek v :22. številki »Straže", naperjen proti tistemu slavnemu učiteljstvu, ki se peha in poganja za »Samostojno". Počasi, gospoda, počasi, niste vi tako slavni, kakor si to domišljujete in izgleda, da se tudi vi na vse kriplje proti nečemu pehate. »Slavni" pa ste bili med svetovno vojno, ko ste štiri leta doma sedeli in agitirali za vojno posojilo, da se lijejo topovi, s katerimi bi se naj ubijali drugi »neslavni". Le ne tako prezirljivo! Kdo ve, kaj še pride?! Le ne razsodnosti izgubiti! Stari zlati časi so minuli. Ne pozabite, da živimo v 20. stoletju, ko vidi narod v šoli in učiteljstvu, bilo ono slavno ali ne, vse kaj drugega, kakor si to gotova gospoda želi. Vi lahko učiteljstvo prezirate in de-nuncirate, kolikor vam drago, ono bo vedno stalo trdno na braniku ljudskih pravic. Učitelj na kmetih je del tistega telesa, kateremu se pravi kmetski stan, in ni treba čakati agrarne reforme, kakor se (o duhovito v navedenem članku navaja. Mar vam agrarna reforma tudi dela preglavice? Demokratsko-socialistična vlada ni mogla ničesar opraviti, današnja nazadnjaška pa tudi ne bo, vkljub čudežem, ki jih dela v Beogradu, da vzbuja mrtve poslance h glasovanju. Nova država zahteva novih ljudi. Blagovolite sprejeti ta odgovor od »neslavnih" enkrat za vselej! (Račje.) V nedeljo dne 29. februarja so imeli tukajšnji tovarniški delavci (t. j. socialni demo-kratje) zborovanje zaradi povišanja plače. Zraven tega pa se je tudi zahtevalo, naj se vpelje osemurni delavnik tudi pri kmetu, kar pa seveda nam kmetom ne gre v glavo. Zahtevalo se je baje tudi 6 kron na uro pri kmetu. Ne vem, ali Dokler redi kmet gada na prsih, ne sme kričati, ako ga pika. so ob pamet ali kaj. Kako naj bi kmet vse to prenesel, davki rastejo, letine so slabe, na pridelke nam hočejo devati maksimalne cene, seveda nizke, in nazadnje naj bi še celo delavcem pri vsi hrani tako visoko plačo dajali. Torej kmetje, kateri še niste člani SKS., pristopite nemudoma, kajti pri naši stranki se bode doseglo pametno ureditev tega vprašanja. Samo »jadi-kovanje" vam ne pomaga nič, ako se ne združite skupaj v eno stranko, kajti le z združenimi močmi se bo dalo kaj doseči. (Gornja Radgona.) Kakor je poročal naš list, je sklicala SKS. dne 20. svečana 1.1. pri tukajšnjem gostilničarju g. Ciriču sestanek. Ker je tovariš Mermolja bil zadržan, sem nalogo predavanja prevzel jaz ter bil že ob osmi uri v omenjeni gostilni. Ob pol deveti uri stopita v gostilno dva mlada fanta, izmed kojih eden pravi: „A, tu notri bodo imeli!" Seveda sem takoj vedel, da so to predstraže SLS. in njene „Kmetr ske zveze", ki je tako skrajno mirna in nedolžna! Pet minut za predstražo je korporativno nastopila cela armada (41 mož) sovražnikov kmetske svobode v gostilniško sobo. Brez vsake besede nastopi neki mladi gospod Repič ter zahteva, da se izvoli predsednika za gospodarsko predavanje one podružnice (oziroma zadruge), o koji ima g. Repič nalogo v imenu „Kmetske zveze" poročati. — Predsednik se je takoj izvolil, ker je že bilo vse pripravljeno. Oni neuki predsednik je meni ponujal besedo, rekoč: „Oni gospod tam, ki ga jaz ne poznam, ima besedo". Jaz sem seveda mirno gledal to menažerijo. G. Repič povzame besedo v imenu KZ. Začne precej stvarno razpravljati o gospodarskih vprašanjih zadruge. Trudi se po večkratnem preclrugačenju enega in istega predmeta, skočiti iz zadruge- v politiko, kar se mu pa ni posrečilo. Med tem dolgočasnim govorom so prišli tudi naši somišljeniki in tovariš Nemec. Nekaj časa smo poslušali, potem smo pa odločno zahtevali, ako so (omenjeni hujskači) pošteni krščanski možje, naj prenehajo s svojim predavanjem, se odstranijo ali pa se naj dostojno obnašajo kot poslušalci naše prireditve. Kakor mi je po zanesljivih osebah znano, je „Zvezarjem" prepovedano poslušati samostojne govornike. Ako se jim ne posreči shoda razbiti, jim je sveta dolžnost oditi, ker bi se jim sicer nehote odprle oči! Zato so se tudi ti ljudje dvignili (na ukaz nekega fanta) ter brez vsakega zaključka odšli. Zelo čudno se mi zdi, da so radgonski pristaši KZ. vseeno toliko' olikani, da ne kriče kot po drugih krajih. Počasi je torej upati, da se „Zvezarji" od nas nauče boljšega obnašanja. Naše politično predavanje se je torej — kljub zahtevam KZ. — vršilo ugodno in nemoteno. Zadnji izmed odhajajočih »Zvezarjev" mi je podal roko, rekoč: „Vaš program je edini, ki zamore osrečiti našega kmeta, pa kaj, ko se nas preveč moti s prižnice in iz spovednice". — Razen mene sta govorila tovariš Nemec in pa okrajni živinozdravnik iz Murske Sobote. Ustanovil se je okrajni odbor. — Konrad Znuderl. Pokrajinske vesti. (»Jugoslovanska Matica") se je ustanovila zadnjo nedeljo v Ljubljani z velikimi slavnost-mi. Po slavnostnem Zborovanju je bil obhod po mestu. Zastopana so bila poleg društev iz mesta in okolice, tudi društva iz oddaljenejših krajev. Mnogo je bilo kmetskih odposlanstev na okrašenih vozovih, v narodnih nošah itd. Ker je začetek storjen, zato sedaj z vsestranskim delom v pomoč neodresenim bratom! Vsak zaveden Slovenec bodi član »Jugoslovanske Matice". (»SamOatojina kmetijska stranka" na slavnostnem zborovanju »Jugoslovanske Matice".) Načelnik naše stranke tov. Jakob Kušar je na zborovanju »Jugoslovanske Matice" podal to-le izjavo: Po naročilu »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo" pozdravljam ustanovitev »Jugoslovanske Matice" v imenu samostojnih slovenskih kmetov kar najprisrčneje. Izjavljam, da se kmetje živo zavedamo svoje narodne in gospodarske dolžnosti napram onim bratom, po večini kmetskega stanu, ki še danes zdihujejo onkraj demarkacijskih črt pod oblastjo nadutega, a siromašnega tujca. Slovenski kmetje kličemo v pomislek vsemu svetu one besede, ki so jih naši predniki okoli leta 573. odgovorili divjaškim Avarom, ko so si hoteli podvreči naš svoboden narod, namreč: »Kdo izmed ljudi, ki jih obsevajo solnčni žarki, je tako močan, da bi nas zmagal! Ne dovolimo, da bi si kdo osvojil našo zemljo. Taka bo naša navada, dokler bo kaj boja in kaj mečev!'' Neodrešeni bratje, tu je naša roka, da bo tako! Vsem drugim pa, ki prostovoljno bivate kje v tujini, kličemo vam, da se vselej in povsod zavedate, da »Največ sveta otrokom sliši Slave!" (Odobravanje.) (Nova vlada in cene.) Odkar imamo novo vlado, ki je obetala, na napravi red v državi, gredo vse cene strašno kvišku. Temu je največ krivo to, ker je nova vlada sklenila, da ostane pri nesrečni in krivični zamenjavi 4 K za 1 dinar. Trgovci in razni prekupci hite sedaj, da dvignejo cene v dinarsko vrednost, t. j. štirikratno. Tako pa ne more iti naprej, sicer bo prišel vihar. (Umrl je) dne- 21. marca v ljubljanskem »Leonišču" vladni svetnik' in okrajni glavar za kranjski okraj g. Franc Schitnik (Žitnik), ki je bil pred kratkim imenovan za upravitelja Prekmurja. (Verižniki z moko in žitom na vagone.) Pri »Žitnem zavodu" v Ljubljani so uganjali nekateri strogo klerikalni gospodiči velikansko tihotapljenje z žitom in moko. En dan je policija na ljubljanskem kolodvoru zaplenila pet vagonov pšenice in vagon moke iz Banata. Predrzni verižniki so dobivali blago na ime »Žitnega zavoda", a tudi ime našega »Ekonoma" so izrabljali. Več teh ptičev so že zaprli, med njimi tudi sina pokojnega klerikalnega poslanca Mejača iz Komende. Tihotapci so že med vojsko sedeli na varnem pri koritih ter bogateli, ?. v Jugoslaviji nadaljevali kar na vagone. (Obsodba verižnikov »Žitnega zavoda".) Glavni krivci, ki so kot uradniki »Žitnega zavoda" zlorabljali oblastveni zavod za svoje umazane kupčije, so bili Vitko Mejač, Pavel Erzin in Ivan Vreček. Centralni verižniški urad je obsodil Mejača na 20.000 K in 6 mesecev zapora, Erzina na 15:000 K in 4 mesece zapora, Vrečka pa na 15.000 K in 3 mesece zapora. Obenem so bili še izročeni državnemu pravdništvu. Kako naglo in debelo so služili pri tem venženju, dokazuje sledeče: Mejač-je kupil par vagonov pšenice v Banatu ter plačal za kg po 5 K, takoj jo je prodaj tovarišu Erzinu po 5 K 80 in 6 K 50 v, Erzin pa Vrečku po 7-dO. Iz zaseženih pisem je razvidno, da so žito, oziroma moko prodajali v Avstrijo in celo preko demarkacijske črte Italijanom. Potemtakem ni neopravičena dolžitev Hrvatov in Srbov, da »Žitni zavcd" veriži z ba-natskim žitom v Nemško Avsrijo. Taki brez-vestneži lahko strahovito škodujejo naši prehrani v bodočnosti. (Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani) nam poroča: Ker se razširja med konjerejci ne-lesnična vest, da je vhod v žrebčarno in žrebe-tišče zabranjen, se naznanja, da je dovoljen vstop vsakomur; če se prijavi na žrebčarni pri straži, v žrebetišču pa pri podčastniku. Prijaviti se je treba zaradi tega, da ne prihajajo nepokli-canci in dvomljivi elementi v žrebčarno, pa tudi iz vojaških in veterinarskih ozirov. (Iz Jezice) nam piše somišljenik, da se žene in dekleta ne upajo prinašati na trg živil, ker jih jim zaplenijo. Nedavno je stražnik nekemu dekletu zaplenil vrečo fižola, ker ga je prodajala po 5 K. Nič ni pomagal izgovor, da tudi »Ekonom" plačuje fižol na debelo po tej ceni. Istotako se godi mlekaricam očitna krivica, ker se jih kaznuje, ako prodajajo liter mleka po 4 K, dočim ga »Mlekarska zveza" sama prodaja po 4 K 40 v liter. Stražniki naj gredo pogledat tudi v kavarne, koliko izkupička napravijo kavarnarji pri litru mleka. Nadalje naj gredo stražniki s kmetom v trgovine, ko kupuje blago za obleko, železno orodje i. dr. Naj se pritisne povsod odločno na previsoke cene, ne samo pri kmetu! Take sitnarije ogrožajo preskrbo mesta s potrebnim živežem. Fižol kmetje lahko doma proda do po 6 do 8 K kilogram, mleko pa tudi po 5 K liter. Kdo naj potem nosi na trg, kjer je poleg zamude časa in stroškov še izpostavljen takim policijskim šikanam? (Iz škofjeloške okolice) nam piše vrla sotrud-nica: „Cemu nas napadajo gospodje pri VLS.? Ako se jim tudi res zdimo sovražniki, bi nam morali po Kristusovih naukih odpustiti, ker Kristus je učil, da moramo tudi svoje sovražnike ljubiti". (Naša dopisnica, sama dobra in poštena, tudi o drugih tako misli. Toda politikujočim gospodom so omenjeni Kristusovi nauki — lanski sneg. Op. ur.) (Na Kopanju pri Grosupljem) je imela VLS. clne 22. februarja nekak shod, o katerem piše »Domoljub" hvalospeve. Naš zaupnik pa nam poroča, da je imel gospod Žužek le tri moške in eno žensko na svoji strani, vsi ostali udeležniki so bili pristaši naše stranke. Shod je seve klavrno pogorel. (Iz Kostanjevice na Dolenjskem.) Na „Do-moljubove" nesramne osebne napade ne bomo odgovarjali. Kdor ima opraviti s straniščarji, se osmradi in umaže. Pribijemo samo, da je gospod župnik smatral za okusno, »Domoljubovo" blato šc enkrat premešati na občnem zboru »Kmetske zveze". Tako je vsaj javno priznal, da ni mojster samo v politični zlorabi cerkvenih prostorov, šolske mladine, kmetijske podružnice in vsega, kar mu pride pod roko, temveč, da je tudi' v očitni laži, zavijanju resnice in osebnih napadih odličen strokovnjak. Da se je razkril tudi v tem oziru, smo mu Kostanjevčanje jako hvaležni. Prizadeti in neprizadeti si lahko napravijo o tem možu in gospodu svojo sodbo. Mi jo že imamo. — Kostanjeviški kmetje. (Za ustanovitev sladkorne tovarne v Po-savju) bodo dne 25. t. m. trije kmetski shodi, in sicer ob osmih pred občinsko hišo v Zakotu, ob pol enajstih pri Kovačiču v Dobovi, ob štirih popoldne pa pri Bukovcu v Malencah pri Krški vasi. Na shodih bo poročal strokovni učitelj z Grma g. Fr. Malasek. (Iz Zibike pri Šmarju) nam pišejo: Z ustanovitvijo- naše SKS. se kažejo pri nas čudeži. Veletrgovec Suppanz v Pristavi, znan pod imenom »jajčji baron", je bil v Avstriji zagrizen nemčur, soustanovitelj in razširievalec ptujskega »Štajerca", a danes je zaupnik in steber klerikalne stranke. To spreobrnitev je provzročil najbrž »Ekonom", ki nam je preskrbel soli. Od takrat hodi Suppanz na klerikalne shode, kjer hvali »Kmetsko zvezo", za katero vpisuje člane. Baje dobi vsak novi član pri njem ceneje moko in sladkor. To bo najbrž tista zaloga sladkorja, ki je bila za meseca november in december lanskega leta pridržana za občine Zibiko, Sv. Emo, Roginsko goro in Nezbiše. Občina Zibika je prosila okrajno glavarstvo, naj ji izroči aproviza-cijo, toda še vedno jo ima Suppanz, ki mu ne zaupamo. Godijo se velike pristranosti. Pri zadnji razdelitvi petroleja ga je dobil klerikalni župan Smole pet litrov, a večji posestniki pa f.o ga dobili le po en liter. Okrajno glavarstvo naj napravi strog red! Istotako naj se napravi konec žuganjti naših klerikalnih županov, da člani SKS. ne bodo dobili bakrene galice. (Roparski napad na pošto.) 721etnega posti-ljona Mateja Stulerja, ki je 32 let vozil pošto med Jezerskim iji Železno kaplo, je nedavno neznani lopov na Jezerskem vrhu ustrelil in ga iz-ropal. (Darilo 100 kron) je izročil našemu uprav-ništvu za pogorelce v Precltrgu pri Radovljici krajevni odbor SKS. na Barju, za kar mu izrekamo s tem srčno zahvalo. (Za reveže v zasedenem ozemlju) je darovala bivša goriška tvrdka A. Drufovka, sedaj v Ljubljani, veliko vsoto 80.000 K, Da bi se vsi premožni sloji enako zavedali svojih narodnih dolžnosti ! (Koloni na Goriškem.) neke vrste kmetijski sužnji iz srednjega veka, so imeli nedavno v Gorici zborovanje, na katerem so sklenili, da se mora ta madež odpraviti. Kdor obdeluje zemljo, naj tudi uživa pridelke! Koloni trpe sedaj le za veleposestnike. (Goriški begunci,) ki se vračajo domov, morajo že v Logatcu pretrpeti razna nasilja italijanskih oblasti. Tam jim pobero živila, za blago morajo plačati carino in celo vožnjo domov. Takšna je italijanska pravičnost! (Iz St. Lenarta v Slovenskih goricah) nam poročajo sledeče: Dva vzorna moža. Velika pristaša gospoda Pajtlerja in strastna nasprotnika SKS. sta župan in kramar Martin Roj s iz Cerm-ljenšaka in želar ter gerent iz Zgornje Veličine Franc Vogrin. Kaka pa je njuna poštenost, naj kaže to-le: Ker smrdi Vogrinu plug, zato bi tudi on rad bil kramar. To pa sedaj ne gre brez uka. Pa prijatelj Rojs mu hoče pomagati. Kratkomalo napiše izpričevalo, da je bil Franc Vogrin pri njem kot vajenec od dne 1. januarja 1900. do Hiša brez časopisa, je ©srkev brez duhovna. dne 1. januarja 1904. ter kot pomočnik od dne L maja 1905. do dne l. maja 1907. S tem se je seveda Vogrin dovolj naučil in bi imel pravico cačeti s trgovino. To izpričevalo bi naj potrdila se trgovska zadruga, ki pa tega ni storila, in sicer zaradi tega, ker Vogrin ni bil nikdar prijavljen kot vajenec, še manj pa kot pomočnik in ker je poštenjak Rojs ?am začel trgovati šele leta 19&9. In ta dva poštenjaka sta župana. (Radgono moramo izprazniti?) Zadnje čase se je raznesla vest, da mora Jugoslavija izprazniti mesto Radgono. To bo najbrž le želja angleške misije, ki jo vodi prijatelj Nemcev polkovnik Coudenhan. (Za poverjenika v Mediimurju) in za velikega «upana varaždinskega je imenovan dr. Pero Magdič, odvetnik v Varaždinu. (Zivinozdravnike v Prekmurje) naj nam pošlje vlada in zapodi prejšnje Madžare. Ti nas bodo ogulili- do kosti. Tako računa Nemeš za porod, eno uro dela, na daljavo 6 km 400 K, za pogled na svojem domu — samo pogled — 40 K. To vendar ni pravično, zastonj itak ne zahtevamo. — Prekmurski kmet. (Madžarski grof — tihotapec.) V Prosenjaku na Prekmurskem so zaprli grofa Mazenauerja, ker je vtihotapljal ponarejene bankovce čez mejo. (Prekmurski parlament.) Prejšnjo sredo je "bilo v Murski Soboti tretje zborovanje vseh zastopnikov občin, takozvanega sosveta. Prekmurske občine je zastopalo L20 kmetov. Deželno vlado je zastopal poverjenik dr. Verstovšek. Sklenilo se je, da vodijo v bodoče matrike le duhovniki, civilni zakoni se odpravijo. Most čez Muro se postavi pri Veržeju. Ker je v Prekmurju mnogo brezposelnih kmetskih delavcev, se bo skrbelo, da dobe delo drugod, posebno v Slavoniji in v Banatu. Nadalje se je razpravljalo o novi železnici, o nastavljanju učiteljstva, o izvozu živine in perutnine v zameno za obleko in obuvalo ter o dovoljenju, da bi se smel saditi tobak. Na koncu zborovanja sta se odposlali pozdravni brzojavki kralju in regentu. Politične vesti. (Dobimo zopet novo vlado!) Te dni se do-*rše pogajanja glede preosnove ministrstva tako, da postaneta ministrski predsednik in minister za notranje zadeve osebi, ki jima vse stranke zaupajo. Za ministrskega predsednika je določen naš zunanji minister dr. Trumbič. Kadar bodo dogovori končani, odstopi sedanje ministrstvo. V novi vladi dobi sedanja večina 9, demokratska zajednica pa 8 ministrov. (Nov volilni red za parlament.) Zakonski načrt je dotiskan in razdeljen med poslance. Slovenija se razdeli na dve volilni okrožji. Prvo okrožje obsega mariborski in celjski okoliš, Prekmurje ter Spodnjo Koroško do Velikovca, drugo okrožje pa ostalo Slovenijo s središčema Ljubljano in Novim mestom. Na vsakih 40.000 oseb pride en poslanec. Ljubljana sama voli tri poslance. Volilno pravico imajo vsi nad 21 let stari moški. Na čelu vsake volilne liste mora biti kandidat, ki je dovršil najvišje šole. (Ali je to demokratsko? Op.ur.) (Dolgovi naše države) znašajo danes 2155 milijonov kron visečega in 41.250 milijonov kron stalnega dolga, torej skupno 43 miljard 405 milijonov kron. K tem pa bo prišla še odkupnina xa osvoboditev in del predvojnih avstro-ogrskih dolgov. Naše vlade pa delajo pri vsem tem veselo dolgove še naprej. (Pri občinskih volitvah na Hrvatskem) so na deželi skoraj povsod propadli klerikalci. To je klerikalno vlado zelo ujezilo. (Zahteve hrvatskih duhovnikov.) 83 hrvatskih duhovnikov je podpisalo odprto pismb na zagrebškega nadškofa, kjer zahtevajo med drugim : 1.) vse krščanske vere naj se zedinijo, i.) Jugoslavija naj dobi svojega primasa, slično Madžarski, 3.) narodni jezik bodi tudi cerkveni jezik, 4.) duhovnikom naj se dovoli ženitev. (Izjava srbskih kmetov.) Dne 9. marca je podal poslanec srbske kmetijske stranke Dragič Mučič v imenu svoje stranke izjavo, v kateri je zlasti poudarjal, da zahteva srbska kmetijska stranka, ker sedanji parlament in vlada nista izraz svobodne narodne volje, svobodne volitve, ki bodo pokazale pravo sliko političnih in družabnih odnošajev. Vse dosedanje vlade so odlašale in odlašajo z volitvami iz strahu, da se bo potem pokazala njihova ne-moč. Zato on v imenu vseh jugoslovanskih organiziranih kmetov protestira, ker se še dela s parlamentom, ki ni izšel iz svobodnih volitev in katerega naloga je bila v tem, da izdela volilni zakon za Narodno skupščino. Toda tudi izvršbo volitev samih se ne more in ne sme poveriti kateri tistih političnih skupin, ki so doslej zasegale vso oblast zase. V vladi, ki bo izvedla volitve, morajo biti zastopane tudi druge politične skupine in posebno kmetijske politične stranke. V taki vladi morajo zaradi vršitve kontrole imeti svoje predstavnike tudi samostojne kmetijske politične stranke iz vse države. Pravtako je zahteval enako zastopstvo kmeta tudi v ustavotvornem odboru. Zunanja politika je bila le tako dolgo uspešna, dokler so jo vodili oboroženi kmetje — vojaštvo. Gospodarska politika sedanjih meščanskih strank se je brigala samo za koristi kapitalistov, bankirjev, trgovcev in industrijalcev ter za dobrobit meščanstva. Kmet pa je bil zapostavljen. Za njegove potrebe in težave se nihče ne briga in tudi trgovinska politika je prikrojena samo potrebam meščanstva. Žalostno je, da sedanja vlada v svojem programu pospeševanja kmetijstva niti ne omenja. Končno je izrekel sedanji vladi nezaupanje in ponavljal, da bo mogla le taka vlada, ki bo obstojala iz skupin vseh strank, bodisi da so že od prej v parlamentu zastopane, bodisi iz onih, ki so na novo nastale, ustvariti tak' volilni red, ki bo odgovarjal koristim naroda. Poslanec Mučič je nam vsem govoril prav iz srca. (Nasilne rekvizicije v Avstriji.) Štajerska deželna vlada je obvestila našo ..vlado in mariborsko okrajno glavarstvo, da bodo na nemški strani rekvirirali žiLo in živino s pomočjo orožnikov, vsled česar ni izključeno, da se bo tudi streljalo. (V Nemški Avstriji odpuste polovico uradnikov,) ker republika ne more več zmagovati njihovih plač. (Kolkovanje bankovcev na Madžarskem) se izvrši v najkrajšem času. (Češka kmetijska stranka v Avstriji.) V Avstriji, posebno v dunajski okolici, živi dosti češkoslovaških kmetov, ki so si ustanovili lastno agrarno stranko. (Zaplemba kapitala na Bolgarskem.) Ministrski predsednik Stambulinski, ki je obenem vodja bolgarskih kmetov, pripravlja zakon o delni zaplembi velikega kapitala. (Bolgari se pripravljajo na novo vojsko,) ako bi se pokrajina Trakija prisodila Grški. Oboroževanje se vrši sporazumno s sedanjim ministrstvom. Tajna kmetska organizacija ima v ta namen že oboroženih nad 20.000 ljudi. (Prevrat v Nemčiji se je ponesrečil.) Vojaška vlada je propadla, na krmilo pa se je vrnila zopet stara republikanska. Toda mir s tem še ni zagotovljen. Komunisti se jačijo in ogrožajo državo. Za vinogradnike. Ker nam bo letos najbrže primanjkovalo modre galice za škropljenje trt, oziroma ker bo ga-lica zelo draga, moramo gledati, da se preskrbimo s kakim polnovrednim nadomestilom za modro ali bakreno galico. Tako nadomestilo je bakrena pasta „Bosna" ali „Bosnapasta", to je sredstvo, ki je nekaterim našim vinogradnikom, zlasti na Štajerskem, že znano. „Bosnapasta" je gosta, zelenkasta maža (kaša), ki sestoji iz bakrenega klorida, razkisanega z apnom. Ce razmešamo v 10<3 litrih čiste vode 1 kg te maže, dobimo enodstotno, če je razme-šano lVz kg poldrugodstotno, če 2 kg pa dvo-odstotno škropilno zmes brez prav vsakega drugega pridatka. Ker vsebuje „Bosnapasta" baker, učinkuje proti peronospori ali paležu na trti prav tako dobro, kakor modra ( bakrena) galica. „Bosnapasta" je glede učinka proti paležu na trti popolnoma enakovredna modri galici. To ji- preizkusil poleg mnogih drugih tudi podpisani sam. Kmetijsko ministrstvo v Nemški Avstriji je zaradi tega lani oddajalo vinogradnikom poleg modre galice tudi „Bosnapasto". Pred modro galico pa ima „Bosnapasta" še nastopne prednosti: 1.) Odmerjena množina paste se razmeša v vodi in škropivo je takoj, v nekaj minutah pripravljeno. 2.) Apna ni treba škropivu dodati, ker je sredstvo tako sestavljeno, da trte nikoli ne opali. 3.) Ker je škropivo sluznato, brez peska in smeti, ne zamaši škropilnic in se drži na trti bolje nego galica. 4.) Pripravljeno škropivo se ne kvari, tudi če stoji več mesecev, med tem ko je pripravljeno galično škropivo že po preteku enega dneva brez vrednosti. 5.) Sredstvo je cenejše kot galica. Vsled teh dobrih lastnosti je priporočljivo, da se tega sredstva tudi pri nas poslužujemo. Poskibljeno je, da se ga bo v zadostni množini pri nas dobilo. Kje, se bo izvedelo po oglasih v listih Višji vinarski nadzornik B. Skalicky. Gospodarstvo in gospodinjstvo. (Bankovce po 100, 50 in 20 K) zamenjujejo v Ljubljani samo pri finančni deželni blagajni, pri davčnem uradu za mesto in za okolico, pri poštnem čekovnem uradu in pri podružnici avstro-ogrske banke. (Najvišjo ceno za mleko) je določil ljubljanski mestni magistrat s 3 K HO v. Smešno! (Seme sladkorne pese) za poizkušnjo z navodilom se dobi v upravništvu »Kmetijskega lista". (Kdor je naročil in plačal blago v Nemški Avstriji) pred 22. marcem 1919., a blaga dosedaj še ni dobil, naj naznani podružnici Centralne uprave za trgovinski promet z inozemstvom v Ljubljani: 1.) od katere tvrdke ima dobiti blago, 2.) koliko, 3.) za kakšno ceno (skupna vrednost). K tem podatkom mora priložiti tudi dokazila, da je bilo blago plačano pred 22. marcem 1919. (Naš denar pri poštni hranilnici na Dunaju.) Pri poštni hranilnici na Dunaju imajo stranke iz Slovenije vloge, tekoče račune in rentne knjižice v prijavljeni visokosti skoraj 25 milijonov kron. Da se dobi ta denar domov, bo treba skleniti posebno pogodbo z -ivstrijsko republiko. (Vrednost srebrnega denarja v Nemški Avstriji.) Na Dunaju izplačujejo za srebrno krono 23, za dvekronski srebrnjak 61, za petkronskega pa 119 papirnatih kron. (Za 30 milijonov kron čevljev) je dovolila avstrijska vlada izvoziti v našo državo za različna živila. (10 milijard primanjkljaja) izkazuje češkoslovaška republika za leto 1920. Najbolj se rano že izdatki za prehrano revnih slojev. (Pridelek sladkorja na Češkem) se ceni letos na pet milijonov meterskih stolov. (Slovanska trgovinska zbornica) se ustanovi na Dunaju pod pokroviteljstvom Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske. (Kruppove tovarne) so bile dosedaj največje industrijsko podjetje v Nemčiji in v Evropi sploh. Pred vojsko je bilo zaposlenih v njih 80.000, med vojsko pa 115.000 delavcev. V teh tovarnah so izdelovali različno morilno orodje. Do 1. februarja 1.1. je padlo število delavcev na 32.000. Sedaj, ko so se tovarne spremenile v izde-lovalnice raznih lokomotiv, vozil in vsakovrstnih strojev, se je število delavcev zopet zvišalo na 45.000. (Petroleja v Rumuniji) se je pridelalo lani 917.276 ton, t. j. za 327.717 ton manj kot leta 1918. (Ameriška pšenica v Evropi.) Ameriška vlada proda potrebnim evropskim državam na kredit okrog pet milijonov bušelnov (1 bušel je 23 kg) pšenice. Cena za bušel znaša v Ameriki 2Ys dolarja, t. j. po sedanji vrednosti 370 K, ali kilogram pšenice stane 16 K. Ali ste že plačali naročnino? Raznoterosti. ^Smrekovi storži kot zdravilo.) Smrekov storž je prve mesece rdeč, proti jeseni pozeleni, dozori in oleseni pa šele drugo leto. Za zdravilo se nabira koncem meseca junija rdeče češarke, Mod stranke se meri po števila naročnikov na stanovski list. ki se jih izlušči in posuši rned c-kni ali na peči, ali pa namoči kar sveže luskine v finem špiritu. Tako se dobi krasno idečo tinkturo, ki je izvrstno mazilo za kostne in udne bolezni. Ce imaš gnile zobe, katar na pljučih ali v sapniku, kani malo te tinkture v toplo vodo in si izpiraj usta, grlo in nos s to tekočino.. Tudi pri drugih boleznih, kakor črevesnem kataru in želodčnem krču, je dobro vlivati na boleče mesto to tinkturo. Sitno je samo to, da madeži dolgo nc izginejo iz perila. Za jetiko je najboljše kuhati čaj iz luskin. Pest luskin je treba prevreti v pol litra vode in uživati pred- in popoldne po osminki litra tega mlačnega čaja. Kuhati se mora čaj vsak dan sproti. Neki zdravnik na Ruskem je postal premožen, ker je prodajal in priporočal smrekove luskine kot čaj za jetiko. S tem je ozdravil mnogo ljudi, ki niso niti vedeli, da pijejo čaj iz smrekovih češarkov. (Iznajditelj telefona.) Telefon je iznašel Aleks. Graham Bell, ki je prišel iz Škotske leta 1870., da prevzame službo učitelja v neki gluho-nemnici. S seboj je prinesel pričetke čudne iznajdbe, s katero se je pečai že tri leta doma, iznajdbe za sporočanje artikuliranih glasov preko žice in s pomočjo eiektrike. On sam spočetka «i spoznaval dalekosežnosti te iznajdbe, ki jo je smatral le za pomoč pri poučevanju gluho- nemih. Počasi pa je pričel razumevati in spoznavati, da se nudi njegovi iznajdbi širše polje delavnosti. Spoznal je brezmejne možnosti govora na razdalje ter se lotil z veliko vnemo dela pri tem širšem načrtu. Veroval je v sebe in v svoj načrt. Zalibog pa ni bilo nikogar drugega, ki bi istotako veroval v ta načrt. On sam ni imel denarja, brez tega pa ni bilo mogoče spraviti telefona na trg. Tedaj se je lotil neizmerno težje naloge, da dobi kapital za telefonsko družbo, katero je ustanovil. Povsod so ga zavrnili. Londonske »Times" so pisale o njegovi iznajdbi kot »najnovejšem ameriškem humbugu". Nihče ni hotel naložiti denarja v podjetje. Človek, ki bi bil manj železne volje, bi že davno opustil vsak boj. Bell pa tega ni storil, ampak se je naprej, trudil, dokler ni končno zmagal. Dolžan je bil 500 funtov za aparat, ki ga je bil kupil. Njegov upnik ni hotel sprejeti petdeset delnic telefonske družbe v plačilo za dolg. Ce bi bil upnik toliko pameten, da bi sprejel delnice, bi dobil približno 200.000 dolarjev za svojih 500 dolarjev. Uspeh enega ali dveh predavanj v zvezi s poizkusi pa je končno napotil skupino mož v Bostonu, da so dali Bellu toliko denarja na razpolago, da je mogel zgraditi tri milje dolgo progo med Som-merville in Bostonom. To je bil pričetek. Praktično delo te črte je prepričalo ljudi takoj, da je zagledala luč sveta ena največjih iznajdb modernega časa. (Prstanec.) Znana je čitateljem otroška igra od prstov. Palec — pravimo navadno otrokom — je v vodo padel, kazalec ga je ven potegnil, sredinec ga je domov odnesel, prstanec ga je na.postelj položil in mezinec pa je rekel: bom pa materi povedal. Jaz pa vem od prstov še nekaj drugega, kar se vzame lahko za šalo, lahko pa tudi za resnico. Prsti nam povedo namreč sami in to na svoj način, zakaj nosimo prstane kot znak nerazdružne zveze vedno na četrtem prstu — prstancu. Napravi, dragi čitatelj, z menoj sledeči poizkus: Zioži roke skupaj tako, da sta si notranji strani druga k drugi obrnjeni in prste stegni kot bi molil. Ko si to napravil, pa zakrivi sredinca v notranjost roke tako, da se c-ba s hrbtoma tiščita trdno drug k drugemu. Sedaj pa poizkusi druge prste po vrsti ločiti drug od drugega! Palca, kazalca in mezinca se rada ločita drug od drugega; ti so namreč bratje in sestre in ti morajo — tako je pač v življenju — narazen. Vsak se mora postaviti na lastne noge in skrbeti sam zase. Prstanca pa pomenit« zakonsko dvojico, katere na neben način ni mogoče spraviti narazen. Tako sta dobila ta dva prsta pravico nositi prstane kot simbol ljubezni in zvestobe do smrti. V nim n u m pisestuo B »sem potrebnim orodjem, vozovi in živino. Vse posestvo je skrbno obdelano in posejano Služinčad ostane po dogovoru z najemnikom lahko še nadalje. — Odda se pa tudi posestvo samo v najem fei pore npraroištro »Kmetijskega