Gl ASILO štev. 39 — Letnik IV. PTUJ, 5. okt. 1951 Cena din Po§tn!na plačana v gotovfal (JrednîShre Id оргата Ptuf, MLO. II oadetropje — Telefon Uev 156 - Čekovni račun pri Narodni banki Ptuj Iter. ■>43-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — OdjjovomJ ured- likVrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Meeečna naročnina od 1. maja 1951 dalje 20 dim celoletna naročnin« 208 din. Naročniki, ki eo plačali din 156.— za celo lete. doplačajo din 52.—— Tiska Mariborska tiskarna. 3 ikra j na partijska konferenca v Ptuju je bila v času najživahnejšega ljudskega raz- pravljanja o novih gospodarskih spremembah J po temeljiiih pripravah osnovnih par- fe^tijskih organizacij v ptujskem okraju Uji, OK KPS v Ptuju na Okrajno par- ijtijsko konferenco, je bila ta prejšnjo loi soboto, 29. septembra t. 1. v Titovem domu. Polnoštevilno so se je udeležili Relegati osno\Tiih partijskih organiza- V imenu СЖ KPS sta prišla- na konferenco člana CK tov. Goršič Milko I ¡n tov. Krmlej Maks ter številni sekre- k tarji OPO. Uspeh te konference je bil med dru- giin v tem, da se je vršila v času naj- , živahnejšega razpravljanja množice o spremembah v našem družbenem gospo- darstvu, o ukinitvi garantirane pre- skrbe. o spremembi finančnega siste- nia, o novih oblikah dela v KDZ, o ¿emokratičnosti v državni upravi in l^ospodarstvu itd. in ravno ob tem času je bilo najlažje analizirati dosedanje öelovne uspehe in težave OPO na vaseh in v mestu, proučiti predloge za bodoče delo in prikazati neizkušenim OPO me- tode dela, ki so doslej vodile do uspe- hov. V temeljitem referatu je spomnil se- i kretar OK KPS tov. Leskovec Franc 1 partijske funkcionarje, delegate in se- kretarje iz ptujskega okraja na velike , uspehe in zmage delovnih ljudi naše • domovine v borbi za graditev socializ- ma, pa tudi na zunanjepolitične in go- spodarske ovire predvsem iz strani vod- stva SZ in njihovih satelitov, na seda- njo vlogo Jugoslavije v borbi za mir, ta enakopravnost malih narodov in držav z velikimi itd. Pretežni del refe- rata se je nanašal na sedanje politične in gospodarske pogoje v naši domovini, ki лат omogočajo sprostitev ekonom- ffciK zaiconov in zmanjšanje centraii- itičnega diktiranja, planiranja in dispo- niranja ter prenos večine funkcij državnega aparata na ljudstvo. Pri vsem tem pa je podčrtal važnost ne- nehnega političnega dela OPO med množicami, kar zagotavlja pravilno ra- zumevanje današnjih pogojev, potreb In nalog. Dejal je med drugim: »... Vendar pri vseh uspehih ne sme- mo zgubiti izpred oči dejstva, da tega, kar delamo, ne delamo samo zaradi sebe. Na nas in na naše delo ter na do- sežene uspehe gleda danes ves svet. Od tega, kako bomo gradili in zgradili so- cializem in kakšne oblike bo ta sociali- zem imel, zavisi v veliki meri bodoč- nost socialističnih gibanj v svetu. Na- fodi so se nad takozvanim sovjetskim socializem razočarali. Reakcionarna politika SZ je socializem kompromiti- rala, ker takega socializma, kjer je ilovek suženj, kjer danes nikdo ne ve, bo z njim jutri, kjer brat bratu ne ''^Me zaupati, kjer ustvarjajo iz ljudi avtomate, si nikdo ne more želeti. So- 4etsko ljudstvo lahko zavida celo naj- Pi^mitivnejšim plemenom njihovo svo- bodo, ki je večja od njihove, čeprav je Stalin z dekretom zgradil komu "^jzem. In če bi socializem moral v res- nici biti tak, kot ga imajo v SZ, ga ni ^eba. Zato so oči vseh zatiranih na- rodov v svetu, ki žele boljšega in lep- '^ба življenja, obrnjene na Jugoslavijo. ^^^ to nas postavlja pred veliko od- govornost .,.« Doslej doseženi gospodarski uspehi ptujskem okraju so odraz velike so- ^lalističnopatriotične zavesti našega jJelovnega ljudstva, delavcev, kmetov delovnih inteligentov. V referatu je f>avedel tov Leskovec vrsto lokalnih '^^djetij, ki so dosegla visok odstotek ^ izpolnjevanju letnega plana, kot n. Рг- »Gradiš« v Stmišču, ki je že 70/o planom, tovarna strojil in volnenih Izdelkov v Majšperku sta že izpolnili petletni plan in se uvrstili v vrsto pod- jetij v Jugoslaviji, ki so že izpolnila nalogo prve petletke. Mestna tkalnica in barvarna, Okrajne opekarne in Pe- tovia dosegajo lepe uspehe. Skupni proizvodni plan lokalnih industrijskih podjetij v mesecu avgustu je bil do- sežen s 1170/0, komulativno ИЗ^/о na- pram letnemu planu бЗ^/о. Za delov- nimi kolektivi tovarn in podjetij v okrajd pa ne zaostajajo delovni kmetje z izpolnjevanjem svojih obveznosti iz kmetijstva. Odkupi mleka, koruze, ajde, prosa in krompirja so bili lani prese- ženi nad 100"/o, nad 90®/o je bil izvršen odkup žita, masti, mesa in mršavcev, nad 50",'o odkup slame, okrog 70'/o od- kup vina in okrog бС/о odkup sena. Letošnji odkup pa je izvršen doslej pri mesu 94%, mršavcih 86%, žitu 82% in masti 42®/o. Davčna izterjava z za- ostanki vred je dosegla pri kmetih SS^/o, pri obrtnikih 35«/o in Gl^/o pri svobod- nih poklicih. Skupno je še davčnih za- ostankov 14"/o. Zadružništvo Analiza dosedanjih uspehov in težav pri razvoju zadružništva v ptujskem okraju je predočila udeležencem konfe- rence vrsto nalog, ki jih še čakajo. Glede tega vprašanja je dejal tov. Leskovec sledeče: »V kolikor so nekateri od nakazanih rezultatov našega gospodarstva zelo dobri, kar je vsekakor uspeh politič- nega dela partijskih organizacij med množicami, v toliko slabše rezultate pa smo dosegli po vprašanju, ki je za naš okraj osnovno, to je vprašanje našega kmečko-delovnega zadrtižhištva. Tu mislim Kmetijske zadruge in Kmetij- ske delovne zadruge (KZ in KDZ). Dejstvo, da v celem lanskem in letoš- njem letu nismo s širjenjem zadruž- ništva prišli nikamor naprej, je za delo naših partijskih organizacij vsekakor kritično. Izgleda, da smo se vsi vživeli v misel, da KDZ sploh ni mogoče dru- gače ustanavljati, kot izključno z eko- nomskim pritiskom, da pa sedaj, ko se likviidrajo obvezni odkupi, ni mogoče vei misliti na ustanavljanje ali širjenje KDZ. Pri vsem tem drži eno, namreč, da je lažje ustanavljati zadruge pod silo odkupov in davkov, kot pa s poli- tičnim delom. Izkušnje pa kažejo, da so zadiuge, ki so nastale administrativnim potom, v precejšnji meri obremenjene z raznimi slabostmi. Primere takih KDZ, 7.3 katere lahko rečemo, da so slabe, imamo pri nf.s predvsem v Pla- car]u, Desencih in Pesterniku, dočim imamo primere že močno utrjenih,, za- drug v Sobetinoih, Dravinjskem vrhu in v Stukih Všen zadrug je v okraju 16, ker se je KDZ Pivenci fuzlonirala fc KDZ Sobetind. Naše partijske organizacije na vasi, tako v KDZ kot tudi izven njih, so v zadnjem letu za razvoj KDZ premalo napravile. Ne samo, da se ni nič delalo za širjenje kmetijskega zadružništva, pač pa se je tudi malo delalo za utrje- vanje obstoječih KDZ. Osnovne sla- bosti nekaterih OPO, ki so v krajih, kjer so KDZ ni OPO brez njihovih čla- nov, so v tem, da so take OPO reše- vale le probleme, ki se tičejo KLO in vasi, niso pa reševali vprašanj KDZ. Osnovne partijske organizacije v KDZ samih pa so reševale premalo načelne probleme, večinoma le manj važne drobnarije. V kolikor so se lotile reše- vanja težjih problemov, jih dostikrat niso znale rešiti in je ostalo pri starem. Osnovna naloga partijskih organizacij ostane v bodoče v političnem delu, da bodo potom individualnega prepriče- vanja člani KDZ postali dobri zadruž- niki, ki bodo gospodarsko in politično razgledani in ki bodo stremeli za čim boljši razvoj KDZ.« Po analizi zadružnih vprašanj v ptuj- skem okraju se je tov. Leskovec ustavil tudi pri problemih političnega dela med mladino in je podčrtal, da bodo morelle OPO v bodoče to vprašanje res- neje obravnavati. Skrb za mladino Glede na politično delo množičnih organizacij, predvsem mladine na va- seh, je tov. Leskovec med drugim dejal: »____Po zadnjem plenumu CK mla- dine, ki je obravnaval nove oblike dela z mladino, je dana vsa možnost, da se vzgoji iste posvetimo z vso resnostjo. Prejšnji okomi in dostikrat odbijajoči sistem vključevanja v aktive in sestan- karstvo nista več osnovni obliki dela 2 mladino, pač pa se prenaša težišče dela z mladino tja, kjer mladina dela, kjer se zbira. Imamo nešteto možnosti, da se mladina nekam vključuje in tam vzgaja. Obstajajo fizkulturna društva, organizacije LT, pevski zbori, igralske družine, strelske družine, gasilska dru- štva itd., za kar ima mladina veselje. Treba je pri tem opreznosti, ker se skuša vrivati v ta društva tudi reakcija z namenom, da dobi mladino pod svoj vpliv. Sami člani KP se premalo vklju- čujejo v ta društva, v kolikor pa so vključeni, se v glavnem brigajo le za strokovno plat, zapostavljajo pa vpra- šanje vzgoje mladine. Pri nas je močno razvito gasilstvo, ka.iiOr je vključena pretežno mladina, vidimo pa, da je delo gasilcev v pretežni meri apolitič- no. Nemalo je primerov, da paradirajo gasilci v raznih cerkvenih svečanostih, gredo škofu za spremstvo itd. Reakcionarni vpliv duhovščine Pri tem, ko mi zanemarjamo mla- dino, pa dela z njo klerikalna reakcija, ki se za pritegovanje mladine poslužuje vseh mogočih sredstev. Tako smo Imeli v Trničah primer, ko je mariborski jezuit Grafenauer organiziral pod firmo mladinske organizacije izlet v Kumro- vec in s ponarejenimi potrdili, ki mu jih je poskrbel tajnik KLO, dobil v Mariboru na razpolago tu dà avtobus. Vse skupaj pa ni bilo nič drugega, kot pod ilegalno firmo izvedeno romanje na Sv. Goro pri Sv. Petru. Drug primer župnika Tkavca v Staršah, ki organi- zira šolsko mladino, da mu hodi delat na vrt in ličkat koruzo. Namen takih početij je popolnoma jasen. Primer prefinjenega podtalnega dela je bil bivši m.arkovski župnik VeseliC. V te- lovadnem in gasilskem društvu je znal poiskati, ali pa je vanju vrinil mlade ljudi, ki so bili po eni strani navdušeni telovadci in gasilci, saj so prirejali celo lastne nastope, po drugi plati pa je pre- ko njih okuževal ostale zdrave ele- mente v društvih. Svojega glavnega eksponenta Horvata je celo uporabljal, da je govoril ob raznih pogrebih in drugih prilikah, obenem pa bil seveda vodja telovadcev. Ce ni šlo drugače, je Veselič prijel tudi za harmoniko in kako veselo zaigral, ne morda zato, da bi ljudi razveselil, pač pa zato, da Jih je privezal nase. Hotel je pač biti »ljudski duhovnik«. Ko je videl, da mu posel dobro uspeva, ker je bila partij- ska organizacija premalo oprezna, mu je pogum zrastel tako daleč, da ga je to pokopalo, ko je ob priliki letošnje bir- me, seveda spet na skrivaj, za kulisami in z dvoumnimi Izjavami, organiziral celo vaško stražo, ki je ponoči stražlla mlaje, ustavljala ljudi in avtomobile, da bi »gospod škof lahko mimo spali, ker Imajo rahlo spanje«. To je tipičen primer nevarnega zahrbtnega protl- Ijudskega duhovnika, ki mu nI bilo lahko priti na sled In to v veliki meri po krivdi nebudnosti partijske organi- zacije In množičnih organizacij OF. Ker je njemu akcija spočetka dobro uspe- vala, je rastel pogum reakcionarnih in podpihanlh elementov tudi drugod, tako v Gorišnicl In Juršlnclh, kjer je prišlo celo do skrunitve državne za- stave. Plod Vesellčevega dela In vpliva na starše je bilo tudi pretepanje otrok zato, ker so par dni po birmi markovski šolarji nosili Titovo štafeto, dočlm jih radi udeležbe pri birmanskih sloves- nostih ni nikdo pretepal. Ko je bil Ve- selič ob neki priliki zaslišan na Svetu za pros veto In kulturo v Ptuju v zadevi verouka, je potem v cerkvi s prižnice to zaslišanje prečital. jasno z namenom, da pokaže ljudem, da ne more svobod- no poučevati verouka, kar •« v njego- vem jeziku reče preganjanje cerkve. Drug primer: ptujski kapucin Lončarlč hodi po Budini po hišah in tam po- učuje verouk, obenem pa pritiska na starše, ki ne puste svojih otrok k vero- uku, zakaj niso podpisali Izjav. Clrkovški kaplan Kupčlč je ob neki priliki izjavil, ko je bila iz Cirkovc premeščena neka mlada učiteljica v Haloze, da jo je s tem oblast odtrgala od krščanske družine in poslala v kra- je, kjer se bo pokvarila. Da se zavedajo važnosti tega, kdo ima na svoji strani ljudstvo, kaže iz- java središkega župnika Božiča, ki se je pohvalil, češ, vi imate oblast, jaz pa Imam za seboj ljudstvo. Poučno iznajdljivost je pokazala du- hovščina v Ptuju, ki je ob cerkvenih praznikih, ki niso državni prazniki, in ko so ljudje dopoldne v službah, orga- nizirala maše ob 5. uri popoldne, če- prav po cerkvenih predpisih v popol- danskih urah maš ne smejo opravljati. • Ofenziva proti reakciji Pri usmerjanju svoje politične bor- be, pri razkrinkavanju reakcionarnih metod, si morajo naše partijske organi zacije biti na jasnem, kaj pravzaprav predstavlja reakcijo. Reakcionarno je za nas vse, karkoli ovira gradnjo so- cializma, seveda v kolikor ne gre tu za objektivne чтЈГоке. Reakcijo predstav- lja trenutno predvsem kler, razni ka- pitalistični ostanki in Informbiro v raz- nih oblikah. Vsem tem, enim iz takih, drugim Iz drugačnih vzrokov, je gradnja socializma pri nas trn v péti. Klem je predvsem žal za njegova materialna bogastva in za izgubo politične veljave. Za vero reu itak nikdar ni bilo in ra- zumljivo je, da se z ^današnjim stanjem, ko nima več v rokah polil Ičnega krc ila in zato dela na vse pretege, da bi se povrnili lepi stari časi«, pri čemer jim je seveda na poti ljudska oblast. Klera ni sram povezovanja s komurkoli. Prav mu pridejo tudi stari liberalni veljaki, ki jih je združila ista nesreča in če dru- gače ni, tudi zveza z bando je dobra, kot smo imeli priliko videti v našem okraju leta 1949. Medtem ko se je, kot pravi maršal Tito, pravoslavna in musliman- ska duhovščina že precej prilagodila prilikam novega družbenega reda, pa tega ni opaziti v večji meri pri kato- liški duhovščini, kjer so posebno njeni vrhovi strupeni sovražniki ljudske oblasti, dočlm je v nižjem kleru pri poedlncih odnos nekoliko boljši, pred- vsem pri članih CMD. Reakcija doma in zunaj neprestano kriči o preganja- nju cerkve v Jugoslaviji, o celih kon- centracijskih taboriščih duhovnikov, o zapiranju cerkva itd. Kako podli so v tem, nam kaže primer Stepinca, kate- rega je bila naša oblast, čeprav kot vojnega zločinca, pripravljena izpustiti iz zapora pod pogojem, da zapusti državo, kar je Vatikan odklonil, samo da ima enega mučenika več, ki ga kaže kot primer preganjanja cerkve v Jugo- slaviji. Pri tem seveda molče o škofu — vojnemu zločincu. Zadnje mesece se na splošno opaža, da postaja prav kler vodja vse reak- cije. Zaradi nepazljivosti in nebudnosti naših partijskih organizacij, ki dosti- krat ne znajo takoj določiti, kaj je so- vražna propaganda in odkod izvira in prepočasno nanjo reagirajo, ker je kler celo pričel ofenzivo na poedine člane KP. To izvaja potom otrok ali bližnjih sorodnikov in to predvsem na tiste, ki imajo v družini kake težave. Kljub temu, da neprestano ponav- ljajo frazo o preganjanju vere, pa prav slučaj s Ptujske gore kaže, da jim je za vero zelo malo ali celo nič, da Jim je glavna skrb, da bi čim boljše živeli na tej zemlji, svojim vernikom pa pri- poročajo dobro posmrtno življenje. Ob težkih stotisočih denarja, ki so jim ga nanosili romarji iz raznih strani zato, da bi se zgodovinska cerkev čimdalje ohranila, so isto pustili propadati, de^ nar pa jim je plesnil po kovčkih in predalih, na peči in po kotih in nihče razen njih ne ve, kam so se njihovi ogromni dohodki odtekali. Njihova po- polna anormalnost se je še posebej po- kazala ob priliki krvoprelltja v cerkvi, ko je župnik Ocepek, kljub temu, da je vedel, da se po takem dogodku v cerkvi obredi ne smejo vršiti, dopustil, da se je vršila maša itd. Naše partijske organizacije morajo do reakcionarnih pojavov klera biti mnogo bolj oprezne, predvsem pa ofen- zivne. Ker je prav kler trenutno naš glavni sovražnik, mora biti borba za paraliziranje njih vpliva na ljudstvo in razkrinkovanje njih metod do skraj- nosti ofenzivna in ostra. Predvsem je treba paziti na vpliv klera na naSo mladino, kar našim partijskim organi- zacijam zopet narekuje dolžnost, resno skrbeti za vzgojo mladine. Kler pa naj ve, da od njega ne zahtevamo ničesar drugega kot samo to, da je lojalen, za protidržavno delovanje pa imamo ustrezne zakone, ki veljajo za vsako- gar. Članstvo Partije Po analizi vrste kulturao-prosvetnih nalog se je zadržal tov. Leskovec še na organizacijskih vprašanjih Partije. V času od zadnje do te konference je bilo sprejetih v članstvo KP 138 kandida- tov, od tega 13 industrijskih delavcev, 24 obrtnih delavcev, 2 poljedelca, 23 ostalih delavcev, 7 zadružnikov, 9 ma- lih kmetov, 4 srednji kmetje, 44 usluž- bencev In 10 ostalih, v vrsto kandidatov pa je bilo sprejetih 91 oseb: 8 indu- strijskih delavcev, 15 obrtnih delavcev, 4 poljedelci, 24 ostalih delavcev, 3 za- družniki, 2 mala kmeta, 1 srednji kmet, 23 uslužbencev in 11 iz ostalih pokli- cev. Analiza socialnega sestava kljub temu, da se je Partija povečala za 229 članov, ni zadovoljiva. Premalo skrbi Je bilo za sprejem delavcev in poštenih malih In srednjih kmetov kot Jedra, iz katerega mora biti sestavljena vrsta članov KP iz ptujskega okraja. Poseb- no smo zanemarili kmečke delovne ljudi, kar pomeni, da so šle naše par- tijske organizacije na linijo najmanj- šega odpora in so sprejemale največ nameščencev, kar je najlažje, ni pa najboljše, niso se pa dovolj uporno borile za sprejem kmečkih delovnih ljudi. V številah Je nato prikazal ana- lizo članstva v celotnem okraju po so- cialnem sestavu. (Nadaljevanje na drugi strani) Na nedeljskem vojaškem manevra pri Ludbregu Uoi opa^o^alci v nedeljo 30. septembra t. 1. je bilo večje število aktivnih In rezervnih ofi- cirjev In članov ZB NOV iz Ptuja na vabilo bataljona JA, kl Je Imel pri vasi RasinJ, ndcaj kilometrov od Ludbrega, vojaški manever ob sodelovanju vseh vrst modernega orožja tega bataljona, kot priča izkušenj oficirskega kadra v vodstvu vojnih operacij po načelih so- dobne vojne znanosti in sigurnosti bor- cev JA pri uporabljanju vseh vrst modernega orožja pri napadanju in* obrambi. Na visoki obsežni opazovalnici Je ko- mandant bataljona skupno z vsem vodilnim zborom spremljal operacije na velikem poljskem in hribovitem pod- ročju in pojasnjeval po zvočniku potek operacij, ki so se dosledno vršile kljub izredno močnemu nalivu. Nazorno je bila prikazana koristna uporaba umetne megle pri napadu ali obrambi, učinek pomoči artilerlje In lažjega orožja ter druge pridobitve modeme vojne znanosti. Gornji način uporabe vojaških vaj v vzgojne namene čimvečjega kroga aktivnih in rezervnih of Idr j ev je do- kazal veliko koristnost, kar se je videlo še po koncu manevra po številni disku- siji o uspehih in možnostih še boljših taktičnih in strateških prijemov. Celotni manever Je bil izvršen z doma izdelanim orožjem, ki je tudi praktično dokazalo, da Izpolnjuje vse pogoje modeme vojne tehnike in da Je v rokah zavednih borcev pof^ln garant za čuvanje meja naše domovine. p^uisLega okraia odiJefo na II. kongres ZSf Y Zagreb iriie delegali , v soboto 6. oktobra t. 1 začne ^П. JJ^gres ZSJ v Zagrebu, ki se ga bodo beležili s ^dročja ptujskega okraja delegati, ki so bili izvoljeni na b^rajni konferenci Okrajnega sveta dne 18. septembra 1951. ¿^^i^stvo ZSJ s področja ptujskega bodo zastopali na II. kongresu ton Razdrih Feliks, Potočnik An- VH^ Gajšek Alojz, đeu^ ^stl konferenci, kjer so izvolili ste^^®^®' so razpravljali o novem si- plač delavcev In nameščencev, t^çj^^^ral je v imenu delavcev in na- ®"cev iz stmiške tovame metalne 1г d tov. Cme Stane in delegati podružnic. Predvsem je šlo tìeu kriterija pri prevajanju ^hiTV^^^ in nameščencev v ustrezne j^jP^^e. Pojasnila diskutantom je da- Okrajnega sveta tov. Anton. Pred okrajno konferenco delegatov feo bile v večini aktivnih sindikalnih podružnic volitve delegatov za okrajno konferenco in na vseh teh konferen- cah je bila živahna diskusija v zvezi e novim gospodarskim sistemom, ki je vzbudil med delavci in nameščenci ži- vahno razpravljanje. Delegati za II. kongres ZSJ v Za- grebu so sprejeli pred odhodom na kongres številne predloge za diskusijo in za sklepe za bodoče delo v ZSJ, pa tudi resolucije s pozdravi delavskemu razredu nove Jugoslavije in vsemu de- lavskemu gibanju v svetu in zagotovili, da bo delavski razred s področja ptuj- skega okraja dosledno na strani svoje- ga sindikalnega vodstva in CK ICPJ za- sledoval cilje socialistične družbe in storil vse, da bo v Jugoslaviji zgrajen socializem, ki bo za zgled borbi de- lavstva vsega «veta. P.Z. Zadružništvo Y piuískem okraiu fe resno zainteresirano жа uifom mehanizaciie V času do 1. septembra t. 1. Je pri- pravilo Trgovsko podjetje zadružnega sklada za mehanizacijo v Ptuju večje količine raznega materiala, za katerega se zanimajo uvozna podjetja iz Italije in Avstrije in ga tudi izvozilo. Izvoženo je doslej 29 ton breskev, 54 kubičnih skih metrov parjene bukovine. 58 prost, metrov smrekovine in 17.205 kg žive teže goveda, k čemer so največ pripo- mogle KDZ Sobetinci, Osojnlk, Okrajno gospodarstvo Domava, KDZ Gorišnlca, Mestna ekonomija Ptuj in KDZ Placar. Po dejstvu, da so v torek 2. oktobra t. 1. na ptujskem živinskem trgu odku- рШ večino goveje živine in konj kupci iz sosedne republike Hrvatske, je mo- goče sklepati, da se tudi tam zadruge zelo zanimajo za izvozno živino, zato Jo prihajajo nakupovat na ptujsko sej- mišče ne glede na to ali je rejena ali mršava ter jo odvažajo po železnici. Vsekakor je potrebno, da bi se za možnosti nabave tehničnih naprav za kmetijstvo bolj zanimale kmetijske za- druge, saj je po vaseh dovolj kmeto- valcev, ki se zavedajo važnosti teh- ničnih pripomočkov v kmetijskem go- spodarstvu in 60 nedvomno pripravljeni storiti vse, da bi KZ nabavile v ino- zemstvu 6 pomočjo njihovih pridelkov traktorje in drugo orodje. To zanima- nje ne, bi moglo ogrožati domačega trga. Trgovsko podjetje zadružnega sklada za mehanizacijo v Ptuju predvideva, da bo v najbližnji bodočnosti izvozilo še okrog 60 do 70 tisoč kilogramov žive teže goveje živine ter nabavüo okrog 10 traktorjev. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 5. oktobra 195i ODMEVI Na »kupni seji Narodne skupSiine in Sveta na- rodov 29. 9. t. 1. v zvezi z vprašanjem revizije mirnovne pogodbe z Italijo: Na pariški mirovni konferenci je ju- goslovanska delegacija dosledno zavze- mala stališče, da mora biti razmejitev med Jugoslavijo in Italijo izvršena na podlagi etničnega načela, to Je na pod- lagi načrta, kjer se stikata kompaktno jugoslovansko in italijansko etnično ozemlje. Ta črta je prav v tem kon- kretnem primeru Izredno jasno in ostro Izražena. Toda konferenca je skle- nila, naj se razmejitev ne izvede na podlagi etničnega načrta v omenjenem smislu, temveč na podlagi tako imeno- vanega »etničnega balansa«, se pravi tako, da mora toliko Jugoslovanov ostati v Italiji, kolikor bo ostalo Itali- janov v Jugoslaviji. Pri tem se je mi- slilo na Italijane, ki žive v mestih glo- boko v notranjosti jugoslovanskega et- ničnega ozemlja. Rezultat je bil ta, da so zaradi ločenih italijanskih kolonij v nekaterih mestih znatni deli strnje- nega jugoslovanskega etničnega ozem- lja pripadli Italiji in da je mnogo več Jugoslovanov ostalo v Italiji kot je Italijanov ostalo v Jugoslaviji. Tako so reševali v Parizu. Sedaj pa, ko se rešuje vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja, isti ljudje naenkrat postavljajo vprašanje obratno. Oni pravijo; tržaško vprašanje je treba rešiti na podlagi etničnega na- čela, se pravi tako, da mora obalni pas v mestih, v katerih je večina Italijanov, pripasti Italiji. O teoriji »etničnega balansa«, ki je na pariški konferenci igrala odločilno vlogo, ni tu niti sledu. Pozabljena je iz preprostega razloga, ker n. pr. skupno število vseh Italija- nov v coni B predstavlja daleč manjšo številko, kot je število Jugoslovanov samo v mestu Trstu. In tako pridemo do nesmiselnih poskusov, da se v imenu »etničnega načela» mesto ločuje od svoje naravne okolice in da okolica ostaja brez središča. Razumljivo je, da takih predlogov ne morejo narekovat! nikaki upravičeni nacionalni interesi. Toda vsi veste, da bi bilo danes, kot sem že prej dejal, nesmiselno začeti diskusijo s teh postavk. Danes stojimo pred izvršenim dejstvom, da obstoj ita dve coni Svobodnega tržaškega ozem- lja, kar je rezultat druge svetovne vojne in povojnega razvoja mednarod- nih odnosov. To stanje se lahko spre- meni samo s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo, in sicer samo оклНги, v katerem je tak sporazum v današ- njem času lahko dosegljiv. Obstoječe stanje je treba vzeti v obzir kot realno dejstvo, ki ga z besedami ni mogoče spremeniti, Se manj pa reševati s silo ali pritiskom. Ponavljam, rešiti ga je mogoče samo sporazumno. Potemtakem morata imeti obe vladi dovolj reali- stičnega smisla, kaj Je mogoče in kaj ne. Zdi se nam, da na italijanski strani s tem ne računajo dovolj. Dovolj poguma imamo, da si pri- znamo, da v zvezi z mirovno pogodbo in pri takem položaju, ki je s tem na- stal, tržaškega vprašanja ni mogoče rešiti na podlagi pripojitve celotnega Svobodnega tržaškega vprašanja Ju- goslaviji. Toda mi moramo hkrati reči, da Je popolnoma izključeno, da bi se moglo to vprašanje rešiti na podlagi tristranske deklaracije, to je na podlagi zahteve, da se Svobodno tržaško ozem- lje priključi k Italiji. Ponavljam, kar sem rekel pred kratkim: najti je treba tretjo rešitev, tako tretjo rešitev pa Je mogoče doseči samo, ako obe strani zares hočeta sporazum, to je, ako zares hočeta in želita, da bi jugoslovansko- italijanski odnosi stopili na novo pot, na kateri bo resnično mogoSe odstra- niti vsaj najtežje, kar Je v preteklosti zastrupljalo odnose med obema drža- vama. Kar zadeva jugoslovansko vlado, je storila in bo storila tudi v prihodnje vse potrebne napore v tej smeri, toda žrtve, ki Jih lahko damo za ta smoter, imajo svoje meje, čez katere mi v no- benem primeru ne moremo iti in ne bomo šli. je dejal glede novega sistema plač med drugim: VPRAŠANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA IN NAGRAJEVANJA PO DELU V NOVEM SISTEMU PLAC Sedaj se veliko razpravlja, ali bo no- vi plačni sistem prinesel splošno zboljšanje življenjskega standarda ali ne. Nekateri se boje, da bo prinesel ob- čutni padec življenjskega standarda. V čenr je resnica? Resnica je v tem, da ne misli naša vlada z uvedbo- novega plač- nega sistema na splošno vzeto spre- minjati obstoječega globalnega življenj- skega standarda. S samo uvedbo nove- ga plačnega sistema ga niti ne more spremeniti. Globalni življenjski stan- dard namreč v socialističnih družbenih odnosih konec koncev ni toliko odvisen od take ali drugačne metode razdelje- vanja, marveč zavisi predvsem od ob- sega proizvodnje. Boljši sistem razde- ljevanja lahko v socialističnih družbe- nih odnosih na splošno vzeto samo v večjem obsegu zavaruje delovne ljudi pred različnimi gospodarskimi motnja- mi, pred trenutnimi nepravičnostmi glede nä posamezne kategorije delov- nih ljudi itd. Toda splošnega obsega razdeljevanja ne more spreminjati, ker le-ta zavisi od obsega proizvodnje. Toda, kaj bomo navzlic temu dosegli z novim plačilnim sistemom? Prvič, bolj se bomo približali dejan- skemu nagrajevanju po delu. V doseda- njem administrativnem sistemu gospo- darjenja in ustrezajočem plačnem si- stemu je bilo zelo veliko nepravilnosti, zate pa tudi nepravičnosti. Dogajalo se je, da so lenuhi in fluktuiraiofri in po- dobni elementi avtomatično prihajali do visokih nagrad in da številni zavedni socialistični delovni ljudje, ki so vestno delali in zastavljali vse svoje napore v dobro socialistične skupnosti, nikakor niso mogli prekoračiti določenih nizkih me? svojega zaslužka. Novi sistem bo to v precejšnjem obsegu preprečeval. Do večjih zaslužkov bodo prišli tisti de- lavci, ki več prispevajo v korist socia- listične skupnosti. Njim ne le ne bo zmanjšan sedanji življenjski standard, marveč smo vsi prepričani o tem, da se bo dovolj hitro tudi precej povečal. Ce pa se bo lenuhom, fluktuirajočim in drugim ne dovolj zavednim delovnim ljuden> nekoliko zmanjšal življenjski standard ne zato, ker bi mi hoteli de- lovnim ljudem zniževati standard, tem- več zato, ker se ne zavzemajo toliko, kakor se zavzema povprečje delovnih ljudi, potem se lahko za to novemu plačnemu sistemu samo zahvalimo. Za- hvalili se mu bodo v prvi vrsti tisti delovni ljudje, ki zavedno delajo za blaginjo naše socialistične skupnosti, e tem pa tudi za svojo osebno blaginjo. Drugo, kar se bo do določene stopnje spremenilo z novim plačnim sistemom in ukrepi, ki Jih uvajamo z novim plač- nim sistemom. Je struktura potrošnega fonda, Z ukrepi, ki bodo spremljali novi si- stem plač, misli naša vlada precej spre- meniti strukturo potrošnega fonda, da bi tako zavarovala že dosežene rezul- tate glede spložne ravni cen in da bi dala potrebno podporo pri nadaljnjem zniževanju te ravni. Ce vzamemo to spremembo strukture potrošnega fonda kot celoto, ne ponaeni podražitve, am- pak pomeni nasprotno uspešen boj za znižanje splošne ravni cen, bo.1, ki bo prav gotovo pripeljal do želenih re- zultatov. KORISTI DELOVNEGA KMETA Dovolite nxi, tovariši ljudski poslan- ci, da se v zvezi z vsem, o čemer sem doslej govoril, dotaknem tudi vpraša- nja življenjskega standarda delovnega ^eta. Pred kratkim Je tov. Tito zelo jasno in nedvoumno poudaril, da pri nas sploh ne more biti vprašanja, kdo bo živel na račun drugega, ali delavec na račun delovnega kmeta ali delovni kmet na račun delavca, kajti pri nas gre za enotne interese enotnega delov- nega ljudstva. Torej niso ukrepi za zni- žanje nepravično visokih cen kmetij- skih pridelkov naperjeni proti stand- ardu delovnega kmeta, temveč proti nepravični špekulaciji v škodo delov- nih ljudi po naših mestih in industrij- skih središčih. Z ničemer si ne priza- devamo spraviti kmeta v ekonomski položaj, v kakršnem je bil v stari Ju- goslaviji. Prav zaradi tega se naša vla- da trudi, doseči vzporedno s splošnim urejanjem ekonomske situacije in zni- ževanjem nivoja cen kmetijskih pri- delkov, tudi pocenitev industrijske pro- izvodnje. Kakor sem rekel, bodo v kratkem sledili ustrezni ukrepi pri ce- nah tekstilij, obutve in pohištva, sam novi finančni in planski sistem pa bo dal delavskemu razredu velikansko spwdbudo. ne le za obsežnejšo, temveč tudi za kvalitetnejšo in glede na asor- timent bogatejšo proizvodnjo, od česar bo imel veliko korist prav delovni kmet. Bistveni omejitvi obveznih odkupov, ki smo Jo v korist delovnega kmeta dosegli letos, bodo v doglednem času sledili v korist kmeta tudi taki rezul- tati novega planskega in finančnega sistema. Glede na vse to vas prosim, tovariši ljudski poslanci, da sprejmete predlo- ženi zakon in daste hkrati tudi zaupa- nje vladi FLRJ za njeno ekonomsko politiko (dolgotrajno ploskanje). OKRAJNA PARTIJSKA KONFEREN- CA V PTUJU Konec Celotni referat tov. Leskovca je bilo priznanje množici delovnih ljudi z agilnimi osnovnimi partijskimi organi- zacjami na čelu za vse dosežene uspe- he, kritika napak in slabosti OPO in vrsta predlogov za izboljšanje načina bodočega dela. Na vsebino tega refe- rata je bila navezana večina diskusije. Org. sekretar tov. Benčič je v svoji diskusiji nanizal vrsto uspehov, iz- kušenj in novih predlogov za delo OPO po konferenci. Ob koncu diskusije, v kateri je bila predvsem povdarjena občutna potreba po tekočem samoizobraževanju članov in članic KP in tekočem obravnavanju vseh političnih, gospodarskih in kul- lurno-prosvetnih problemov z množico, je član CK KPS tov. Goršič Milko de- jal med drugim, da je konferenca uspela glede na temeljito analizo uspe- hov in težav ter slabosti OPO glede na dosežene gospodarsko-politične uspehe v okraju, da pa diskusija ni dala, kar se je od nje pričakovalo. Mesto disku- sije o splošnih potrebah v delu OPO bi bilo vsekakor potrebno, da bi disku- tirali o metodah dela, ki so vodile do uspehov, kar bi nedvomno služilo šte- vilnim udeležencem konference kot praktično navodilo za delo, v kolikor sami nimajo tozadevnih izkušenj. Pri- znal je, dä je pomen diskusije razumei delegat OPO iz VDZ Dravinjski vrh, ki je konferenci prikazal, kako je OPO Dravinjski vrh reševala gospodarska vprašanja zadruge in jih tudi rešila v korist celotne zadruge. O izkušnjah VDZ Dravinjski vrh razpravljajo nam- reč vse zadruge v okraju. Z odpravo brigadirjev in brigadnega sistema dela je prešla VDZ Dravinjski vrh na sistem družinske odgovornosti in obdelovanja zadružnim družinam oddeljenih delov zadružnega gospodarstva, kar se je po- kazalo kot zelo pozitivno. Volja do dela in čut odgovornosti za vsaki del za- družne zemlje ter do dviga proizvod- nje sta neverjetno porastla, kar pred- stavlja obenem poroštvo, da se bo za- druga še bolj uveljavila in tudi vidno napredovala nasprotno od dosedanjega birokratičnega načina vodenja in go- spodarjenja v zadrugi. Vodstvo zadruge ne predstavlja več neproduktivnega birokratskega aparata, temveč sode- lavca, enakopravne med enakopravni- mi in ljudi enakih dolžnosti in pravic z ostalimi zadružniki. Clan CK KPS tov. Milko Gorsič Je v diskusiji govoril tudi o resni potrebi vsestranske poučenosti in razgledanosti članov KP o vseh tekočih in perspek- tivnih gospodarskih in političnih vpra- šanjih, o katerih je potrebno vedno znova poučevat! in seznanjati množico delovnih ljudi v mestu in na podeželju, sicer bi se moralo nujno dogajati, da bi poedini čiani in članice KP in tudi njihove OPO zaostajale za dogodki, nujno bi se odtujili množici in njihovo bistvo ne bi služilo svojemu namenu. Ob koncu konference so bile volitve 27 članov OKKPS in članov revizijske komisije. Konferenca je dala ljudstvu iz ptuj- skçga okraja s sprejetimi sklepi vsa zagotovila, da bodo njemu predani člani in članice KP z delom v OPO storili vse, da bomo res ustvarjali in ustvarili socializem, ki ga želi naše ljudstvo in ki bo predstavljal za ljud- stvo vsega sveta tak družbeni sistem, ki bo dajal zgled vsem zatiranim na- rodom na svetu, kako je treba graditi socializem s pravilnim izvajanjem na- čel marksizma-leninizma. VJ. Ivan Potrč: Ženska ga je posmehljivo in z ne- vero pogledala, a samo za trenutek, zaLer^ se je zazrla v prazno proti oknu in jedko povedala: »Saj, dobivate se, dobivate — ženske in otroci pa silo trpimo. Vedno je bilo tako. Pod žandarji, pod Nemci... Vi ste se dobivali, gospoda je zapirala in streljala, jaz, uboga žena, pa sem lahko pustila za mleko in deco življenje v goricah.« Govorila je sunkovito in v presled- kih. Odtrgala si je otroka od prsi in vstala. Ozirala se je po koči, kakor da bi iskala besed, ki bi mu jih zmetala. Eden izmed otrok, Peter, se je dvig- nil, ko je zaslišal besedo mleko, in se postavil pred mater. »Mama, mlekec!« je zahteval dreža- Mati je imela svoje misli, ni ga sli- šala, zato mu tudi ni takoj odgovorila. Ali mali je pristopil bliže in prošnjo ponovil, tokrat dosti bolj zahtevno. »Mlekec!« Jula se je sklonila, udarila otroka po zadnji, pogledala moža in nadalje- vala: »Dobivate se, otroci pa bodo od .«stra- danja pomrli. Dobivate se in sklepate, kmečki pa mleka ne dajo. V žlici vode bi nas utopili. Samo ti si slep, ne vi- diš tega — nič nočeš videti Bila je je sama jeza in očitek. Polo- žila je otroka v zibel, ga pokrila z jo- pico in jo zatlačila pri straneh; potem se je zravnala in si začela zapenjati bluzo To zapenjanje. to je trajalo pre- cej časa; znova in znova so se ji prsti 1.1___I __________________ Čakali, da Je povedala, kar ji je prišlo na pamet. »Dobivate se, saj — ali bo to vaše dobivanje koče popravilo, gorice oko- palo? ... Otroci so nagi, bosi, kmetje ne dajejo mleka — vi, vi pa se dobi- vate, sklepate... Kaj bi se zdaj tu še dobivali in sklepali, storite, kar ste go- vorili! Kaj bi zdaj hodili ko mačka okoli vrele kaše...?« Vračko se je prestopil in obstal pred njo. Bil Je docela nesrečen in brez be- sede, kakor da bi vso nesrečo sam za- krivil. Začel je počasi in z glasom, ki ga je bilo eno samo prigovarjanje. »Jula, potrpi! Nikoli nisi znala po- trpeti ...« »Potrpi?!« 2enska se je nasmehnila in ga oči- tajoče pogledala. »Kaj pa je moje življenje drugega kot eno samo potrpevanje? A ti, ti si bil tisti, ki si vedno nekaj govoril — a zdaj? Kaj si upaš?!« »Jula.« je začel Vračko znova in pri- sna, ne začenjaj... ! Mislil sem, da bo zdaj, ko je drugače« — zadnjo besedo je izpregovoril tiho, glas se mu je po- tresel —, »da bo drugače tudi med nama... ?« Postal je in jo pogledal, potem Je pogledal po koči in po otrocih. Jula se ga je otresla in se kratko na- smehnila. Prijela je Petra, ki se ji je znova motovilil pod nogami, in ga po- tisnila proti možu. »Tu ga imaš, s sabo ga vzemi! Na sestanek' Pa bogatcu prepričaj, da mu bo dal mleko! Ha-ha-ha ...« Suho se je zasmejala. »Ali Jula, kaj bi rada?« »Rada?« se je vprašala Hotela Je nekaj odgovoriti, a je namesto besed dušeče zahlipala. Petra, ki se ji je pri- jel za krilo, pa je z nogo potisnila proti Vračku. Ubcgi Peter ja tako zlezel med star- ša kot zmo med mlinska kamna Ne- hal se je cmeriti in potegnil se je proti začutili prepir. Začeli so se pobirati^ tal in lesti čimbolj proč od starše^ Jula jih je lovila, jih dvigala, jih ra^' pravljala in jih polagala po klo?^. okoli peči in na edino posteljo. Lují; ka ji je pridno pomagala. Ženski, mf' in hčerka, sta opravljali to razpravljaj nje otrok z neko brezobzirnostjo. I*'! se nista zmenili, če je kateri zajavk^ Imeli sta eno samo skrb pred sabo, bi jih čim prej razpravili in spraV|^ spat. Otroci So za to neizprosnost, \ jç nastala vsak večer ob uri razpr^^^j Ijanja, vedeli; pokoravali so se in ' pustili slačiti. Za vsako upiranje in l'fj gajanje ba jih lahko skupili. Kloi^i si ob taki priliki ujel mimogrede, ^^ za prazen nič. Ko je bilo slačenje čano, se je začela slačiti tudi mati pa je dvignila skledo, v kate,^ je zmetala hčerka žlice, in se obrn^' k viničarju. ^ »Eno ti povem,« je rekla »pod darji smo trepetali, pod Nemci srno - bali. zdaj. zdaj... — storili bi, kar J llarlioYsIio Ijuds^YO гажиш^ materijalne potrebe тждојц^ ustanoYe V Markovcih »e Je vršil 23. septem- bra t. 1. roditeljski sestanek, ki so «e ga udeležili starši v zelo lepem šte- vilu. Te Je pozdravil ravnatelj tukaj- šnje gimnazije tov. Kafol Ciril. Po- jasnil Je, da Je letos na šoli z ozirom na preskrbo učencev s knjigami in zvezki mnogo boljše, kot Je bilo prej- šnja leta. Prosil je starše, naj tudi letoe sodelujejo s šolo, naj se osebno zani- majo, kako otroci napredujejo in to že v začetku šolskega leta, da bo ob koncu šolskega, leta manj razočaranj in nevolje. S svojo avtoriteto naj doma vplivajo na dijake, da se bodo učili, zlasti pa jim naj dajo čae za učenje ter naj Jih redno pošiljajo v šolo. Opozoril je starše na dejstvo, da se danes zahteva od otrok več izobrazbe kot nekdaj in da so zelo redki poklici, za katere se ne bi zahtevalo prediz- obrazbe, ki Jo daje dovršena nižja gimnazija ali vsaj uspešno dovršena dva razreda nižje gimnazije. Tov. ravnatelj je starše obvestil, da prihaja vsako sredo na šolo zobo- zdravnica, ki bo pregledala vsem učen- cem zobovje, populila škrbine in bo v prihodnje pričela z rednim popravlja- njem. To Je zopet dokaz, kako 1 judoka oblast skrbi za našo mladino, za katero gradimo mi vsi pogoje za lepše živ- ljenje. Nato Je tov. Zlahtič, šolski upravitelj, seznanil starše s stanjem šolskega po- slopja, na katerem se sedaj vrše po- pravila strehe. Streha je mnogo slabša kot se je mislilo prvotno. Pokazalo se je tudi, da Je trhlih nekaj tramov. Vrhu tega so že sedaj potrebni popolne obnove nekateri okenski okvirji, še več pa jih bo prišlo na vrsto v prihodnjem letu. Vsi ti izdatki niso bili predvideni in jih ne morejo kriti s proračunskimi možnostmi, kljub temu da Je v tem koledarskem letu prispevala ljudska oblast z izrednimi indirektnimi pri- spevki okrog 70.000 din, ker je iz^^. za različen gradbeni material kot W strešno in zidno opeko po nižjih tržj^ cenah. Zato se obrača na starše s pr^ njo, da bi pristopili h krajevnim sai^» prispevkom in sami določili višino р^ spevka na 1 ha zemlje. Zbrani starši ¿ pokazali veliko razumevanje za potrek šole, spoznali nujnost popravil in saj! predlagali, naj se določi samoprispev^ 50 din na hektar zemlje. Nekateri 5 bili pripravljeni prispevati tudi v nij terialu, Vzradoščen se je upravitelj hvalil staršem za razumevanje in ^ žrtvovalno pripravljenost, pomagai svoji vzgojni ustanovi pri trenutni! tefavah. "Mnogi prebivalci markovskega ¿ol skega okoliša so pokazali s tem, da ^ ponosni na svojo šolo, da jo znajo cw niti in da jim ni vseeno, kako zunanj in notranje lice bo imel drugi (Jon njihove dece. To dokazuje, da j® ku¡ tuma raven in domovinska zavest vs likega dela tukajšnjega prebivalstva q dokaj visoki kulturni stopnji. Na sestanku smo nato obravnavali ¡j rešili skupno še nekatera vzgojna vpra, šanja, ki tarejo starše in učitelje. Učiteljski kolektiv bo imel še v t^ leta več roditeljskih sestankov po р(у sameznih vaseh, da bo s tem dani prav vsakemu roditelju možnost, (j. stopi v stik z učitelji, ki jim je vzgoja in izobrazba dece prav tako pri srcu kot staršem samim in marsikje mnogo več. Tako bomo s skupnim delom in ît, zadevanjem vzgojili nov rod poštetfi. dobrih in borbenih ljudi, ki bodo initf¿ pravilen odnos do sočloveka m bodu prežeti z globoko ljubeznijo do svojs socialistične domovine. LK Vesti is organizncif Osvobodilne fronti Ciani Osvobodilne fronte v Grđini so opravili v letošnjem letu nad tisoč prostovoljnih delovnih ur pri poprav- ljanju cest. Opravili bi jih še več, pa niso dobili zaprošenega razstreliva. Na zadnji seji vaškega odbora Osvo- bodilne fronte v Turškem vrhu so člani razburjeno diskutirali o tem, da nedo- grajeni zadružni dom stoji kot ruševina ter da se nihče ne zmeni za propadanje in krajo opeke in lesa. VOOF v Mestnem vrhu spada med najboljše frontne organizacije v okraju. Pred kratkim je prejel od OOOF v Ptuju knjižnico 50 knjig v priznanje uspešnega dela. Odbor Je na zadnji seji obravnaval ptujskogorske dogodke ter storilc.e so- glasno obsodil. Člani OF v Gradišču so v zadnjem času sodelovali pri brezplačnem delu za elektrifikacijo ter opravili 190 de« lovnih ur. V Sedlašeku so v zadnjem času spre- jeli v Fronto 8 novih članov, izkljutìli pa tri. Sodelovali so pri popravljanja cest s 1480 urami ter drugih deVVcv v skupni vrednosti din 17.760. — Ođb« OF Je vodil celotno skrb glede pregle dov krompirišč zaradi koloradske® hrošča, naslednja njegova najvažnejši naloga pa je prebeljenje poslopja, i katerem se zbirajo odbori in organi zacije. Vaški odbor OF v Podlehniku je m zadnji seji obravnaval tekoče proble me ter ob tej priložnosti izključil enegi odbornika zaradi nepoštenja. Popravil so 3km krajevne ceste ter opravi! drugo delo. Us^ano^Hey sekcije žena-iadružnic V Zagrebu bo 11. in 12. novembra t.l. redno letno zasedanje Glavne zadružne zveze FLRJ, na katero bodo poslali zadružni sveti zadružnih skladov svoje delegate. Zadružni svet zadružnega sklada Ptuj bo poslal enega delegata, ki še ni izvo- ljen. Tozadevne volitve bodo do dne 15. oktobra. Med drugim bodo na tem zboru po- trdili pravila sekcije žen zadružnic pri Glavni zadružni zvezi FLRJ, ki bo včlanjena v Mednarodno Gildo, žena zadružnic s sedežem v Londonu in bo kot njen kolektivni član v borbi za ohranitev svetovnega miru dajala svo: prispevek. Sklep o ustanovitvi sekcij žena za- družnic pri zadružnih Vodstvih je bí sprejet na zasedanju izvršnega odbora Glavne zadružne zveze FLRJ v Beo- gradu 24. febr. t. 1. in bodo obstojale okrajne, republiške in zvezne sekcije V okrajno sekcijo bo voljenih 6 do 1- zadružnic, ki se zanimajo za zadružni' štvo vseh vrst. Sekcija žena zadružni« ne bo nikaka posebna, strogo ločena organizacija, temveč samo kot dopol- nilo za delo v zadružništvu. Vse nalogi bodo koordinirane z Osvobodilno fronW in Antifašistično fronto žena. ODKRITJE TRUBARJEVE .SPOMIN- SKE PLOSCE V Loki pri Zidanem mostu so v ne- deljo 30. septembra t. 1. odkrili spo- minsko ploščo ustanovitelja slovenske književnosti Primožu Trubarju, ki je bil v Loki na prvem službenem mestu kot župnik. Slovesno odkritje plošče je izvršila Lidija Sentjurc, org. sekretar in član Politbiroja CK KPS. 29. SEPTEMBRA JE BIL V GRADCU ODPRT VELESEJEM V soboto 29. sept. t. 1. Je predsednik avstrijske republike svečano odprl je- senski velesejem v Gradcu. Na velesejmu razstavlja 900 razstav IJalcev, od teh okrog 250 iz inozem- stva. Jugoslavija je zastopana v glav- nem z vinom, dalmatinskim marmor- jem in obrtnimi izdelki. VELIKA 2ELEZNISKA NESREČA V AVSTRIJI Na kolodvoru v Langenwangu P"^ Mürzzuschlagu v Avstriji se je dn^ 26. septembra dogodila velika železni' ška nesreča, ko je brzovlak Dunaj-' Beljak zavozll v nasproti vozeči tovoru' vlak. Nesreča je zahtevala 20 mrtvih tci večje število težko ranjenih. ptui, 5. oktobra 1951 »PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 V KDZ Gorca-Dežno je moral bhi lionec predsednÊliOYe samopašnosii portja vinogradniških delavcev iz rtorce-Dežno proti zaostalosti in bedne- д,и življenju je začela z nastankom ^druga Gorce-Dežno, Potrebovali so let, da bi se organizirali v dobro gdrugo, da bi se zavedli svojega druž- benega položaja in revolucionarne vlo- ge za Haloze, da se seznanijo z revo- lucionarno ideologijo in da si osnujejo najboljših zadružnikov osnovno par- ^ijsiko organizacijo, ki bi na čelu za- družnikov vodila zadrugo v borbi proti bedi in pomanjkanju kot po- jjledicama bivšega kapitalističnega iz- jcoriščanja. V začetku ustanovitve KDZ Gorca- peino je Šlo za vprašanje, kdo bodo v pjej vodilni funkcionarji in kdo ji bo pj-edsednik. Vsi zadružniki so bili za- interesirani, da vodijo zadrugo osebe, bi bile sposobne preprečiti v zadru- gi vsako izkoriščanje, samopašnost in govraštvo. V prepričanju, da je za- družnik Gef' Jakob, podrejen vzgoji in disciplini KP, ki ga navaja na neločlji- vo povezanost z vsemi člani zadruge, preizkušenimi v skromnem življenju in težkem haloškem delu, da se bo boril 23 krepitev zadruge, za zadružno de- jnokracijo in socializem, so mu že v za- detku zaupali mesto predsednika za- druge. Zaupali so mu zadružniki, za- upali organi krajevne in okrajne ljud- ske oblasti. Poslušali so ga v zadrugi, )co je predlagal, pa tudi ko je odrejal, nagrajeval in kaznoval. To zaupanje je vodilo tako daleč, da so mu zaupali vse. To je jemalo vrednost delu osta- lih funkcionarjev, "ki so vedno bolj po- puščali in končno začeli smatrati, da so nenotrebni, ker o vsem odloča pred- sednik Geč Jakob, ker vsakdo, ki pride v zadrugo po opravkih ali na ogrled ladruge, vprašuje le po predsedniku, po človeku, ki ve vse o zadrugi, o nje- nem nastanku in razvoju, ki ima klju- če od zadružne kleti in ki ve, komu ie notrebno TDOstreči z zadružnim pridel- îcom in koga odpraviti brez vsega. Geča so poslušali v Halozah, poslušali in verjeli so mu v Ptuju ter mu zaupa- li, on ie govoril v imenu zadružnikov in tudi v njihovem imenu sprejemal pohvale in priznanja. Ob teh pogojih se 'e začel razvijati blrokrat-samopaš- než, ki mu nikdo ni mogel ugovarjati, niti ocenievati njegovih nepravilnosti In slabosti. Kdor si je to dovolil, je bil ožieosan kot nrotiljudski element, kot odkrit ali prikrit sovražnik zadružni- štva, sedaniega družbenega reda ?n so- cializma. Mesto odkrite debate o n-^- pakah in nepravilnostih v zadrugi, i e sáfelo šušljanje, pisanie nisem in ori- in končno je prišlo do tega, da ie potrebno v zadrugi ponovno uvelja- viti načela demokratičnosti, uvesti red neraznoloženja nastalo škodo v zadru- gi. ki gre na škodo celotne zadruge. Liud^e, ki so vzgajali Geča Jakoba v birokrata, ki so ga poslušali, ko ie to- žil zadnjžnike kot protiljud^ke elemen- te. ki je odbijal vsak predlog zadruž- nikov za odpravo nepravilnosti in od- rejal po svoie. so morali končn'o pri- znati, da So delali v nasprotju z načeli demoVraciie in zadružnih pravil, pa tudi G^č Jakob ie moral prenehati biti predsednik zadruge Gorca-Dežno, s tem pa bi morala tudi prenehati škoda zaradi slabega samopašnega gospodar- jenja ob slabi delovni disciplini in za- družnem sodelovanju med člani in funk- cionarji s predsednikom Gečem Jako- bom na čelu. Da je prišio do tega stanja v zadrugi Gorca-Dežno, je delno sokriva osnov- na partijska organizacija v zadrugi, ki se ni pravočasno lotevala reševanja načelnih zadružnih vprašanj in da jih tudi ni rešila v korist zadružnikov ne- glede na to. ali bi to šlo preko al! na škodo predsednika Geča ali ne. Končno so morali v tamkajšnje raz- mere poseči organi ljudske oblasti in KP iz Ptuja. Posebna komisija je iz- vršila revizijo upravljanja In gospodar- jenja v zadrugi, ugotovila -.evcd in škodo ter predlagala, da se ckliče dne 22. septembra zvečer iz-edni občni zîbor zadružnikov, da so Ит predoči jo ugotovitve komisHe In da se ukrene vse potrebno za odoravo oziroma pre- prečitev nadabnie škode in samopašno- st' v tpj zadrugi. Na dan 22. septembra zvečer je bil na obrnem zboru predsednik Ge" od- stavlien, izvoljen novi predsednik, sekretar osnovne partijske orpan'zaciie z veliko vedno zadružnikov. Sedaj ere za vprašanje, kako bo zadrugi nado- knad'^na nastala škoda, ki jo bodo za- družniki občutili vsled zamujene obno- ve 56 ha vinogradov, nenosajenega zri- polane^i» 2 ha vinograda, propadlega materiala, slabega enoienja in neîan'a starih vinogradov. Skoda v sadjarstvu, gozdarstvu, živinoreji, z nepravilno prodajo vinskega pridelka in drugo se ne da zlahka oceniti; ocenjujejo io le zadružniki, ki čutijo posledice slabega upravljanja in gospodarlenia v zadru- gi. Slaba evidenca celo izkazuìe. da dolgu^o Gec Jakob zadrugi nad is.'i.ono din. Ob takpm staniu res ni bilo mo- goče upatI, da bi se prilike v zadrugi G^^^ca-Dezno izboljševale. V zadrugi, kier vlada demokracifa, kier se iipoštevaio zadružna pravila, kjer sta delo In odgovornost razdeljena na vse Mrme In funkcionarje, k^er vla- da medseboino zaupanje med fimkcio- narji in člani, k^er se sproti obravna- vajo vsa tekoča vprašanja in sproti ureiuje gospodarska in finančna evi- denca. in predvsem, kier le na delu in na čelu celotnega . kolektiva močna osnovna partijska organizaciia, v ti- stih zadrugah ni mogoče pričakovati, da bi se iz zadružnega predsednika razvil birokratski samopašnež, ki za- upa samemu sebi, ki zahteva vso odgo- vornost in odločanje samo za se, ki podcenjuje načela demokratičnosti in zadružna pravila in ki dvomi v pošte- nje vse svoje okolice, četudi nre za skromne in izkušene težke delavce, ki jim je bila delavnost, ponižnost in po- štenje osnovna lastnost. Na tem prime- ru bi se morali naučiti marsičesa ko- ristnega tudi nekateri zadružni pred- sedniki ostalih zadrug v okraju, kjer 6o zaradi samopašnost! poedincev vidne posledice nedemokratičnega upravlja- nja in odločanja v zadrugi, brez vsega pa bi ne smel ta primer iti mimo ljudi, ki imajo službene opravke v zadrugah, da tudi oni ne bi več podcenjevali ce- lotnega demokratičnega ustroja zadrug da ne bi poslušali c.mo predsednikov, temveč tudi zadružnike in celotni upravni in nadzorni odbor. Zadružniki iz zadruge Gorca-Dežno so se na svojem primeru prepričali, da KP ne vzgaja v svojih vrstah ljudi, da bi se odcepljall od množice svojih so- delavcev In njihovih problemov, da bi si lahko prilaščali samopašnost kot .'='vo. jo pravico, ker Jim je ljudstvo zaupalo vodilno funkcijo, temveč so ravno spo- znali, da izloča KP i zsvojih vrst po- edince, ki ne sledijo programu KP če- tudi so ob vstopu v KP priznali, da se strinjajo s tem programom in da bodo delali v korist ljudstva po načelih marksizma-leninizma. Novi predsednik zadruge In sekretar osnovne partijske organizacije bo mo- ral resno in s pomočjo vseh zadružni- kov prijeti za delo, da bodo čimprej odpravljene posledice dosedanjega sla- bega gospodarjenja v zadrugi Pz. Ugodnosti za kmetovalce, KI D*^ VKLJUČNO 9. OKTOBRA T. L. PRODA,IO KROMPIR NAKUPNIM PODJETJEM Okra,jni Izvršilni odbor v Ptuju je po sporazumu s Svetom za blagovni promet vlade LRS v Ljubljani sklenil nuditi pridelovalcem krompirja, ki v času do vključno 9. oktobra letoSnjeßa leta prodajo krompir državnemu od- kü^emu podjetju »Rožnik« v Ptuju ali kateri koli kmetijski zadrugi v okraju. UKodnost, da se jim, če imajo obvezno prodajo koruze, za vsakih 10 kg prodanega kn)mpirja zniža ob- vezna prodaja koruze za 1 kg. Primer: Kmetovalec ima obvezno od- dajo koruze v višini 250 kg. Ce je v navedenem času prodal 2500 kg krom- pirja državnemu nakupnemu podjetju ali kateri koli kmetijski zadrugi v okraju, se mu celotna obvezna oddaja koruze črta. Državno odkupno podjetje in kmetij- ske zadrutce plaču,ie,jo krompir I. vrste po din 10 za kilogram. II. vrste po din 9 in tretje vrste po din 8 za 1 kg. Važno je, da kmetovalci, če prodajo krompir v tem določenem času in če se hočejo poslužiti te ugodnosti, za- htevajo pri podjetju, kjer boda krom- pir prodali, tozadevno potrdilo, s ka- terim se bodo izkazali pri krajevnem ljudskem odboru zaradi črtanja ob- vezne oddaje koruze. —■ — ©iïîsk piu'slceçia muze'a Ob času II. okrajne gospodarske raz- stave v Ptuju je obiskalo kulturno- zgodovinske zbirke Mestnega muzeja v Ptuju na gradu 12.000 obiskovalcev. Med njimi so bili inozemci: 2 Ameri- čana, 4 Nemci, 8 skupin iz jugoslovan- sko Italijanske meje, ostali pa iz raz- nih krajev in cele naše države. Mnogi obiskovalci so bili presenečeni nad dej- stvom, da je ptujski grad lepo oprem- ljen ter da je ostal v času vojne ne- poškodovan. ^ Kolesa za grozdje V preteklem tednu so se pripeljali v Medribnik v Halozah štirje moški ter se napotili v Gruškovec po grozdje. Na- polniti so hoteli svoje aktovke, ki so Jih Imeli s seboj. Bila pa je alarmirana straža, ker so ljudje ugotovili njihov na- men. Straži so sicer vsi štirje ušli, ko so hoteli napolniti aktovke z grozdjem, zato pa so pustili štiri kolesa ter dve aktovki polni grozdja. Kolesa je prevzela LM iz Cirkulan ter tatove iz Podvinc že ugotovila. Do- pisnik zaključuje: »Daleč so prišle la- kote krast«. * Kdor bi želel prodajati časopis po vaseh proti proviziji 15 odstotkov, naj se javi v upravi Ptujskega tednika. Sprejmemo nabiralce reklam In malih pglasov ter inseratov. Vprašati v upravi Ptujskega tednika. ZAHODNA NEMČIJA IMA NAD 48 MILIJONOV PREBIVALCEV Ljudsko štetje v Zahodni Nemčiji je pokazalo, da živi v državi 48,030.200 ljudi, med temi 25,506.400 žen. Poleg tega Je še v državi 40.000 inozemcev v posebnih taboriščih. АдИат^о na ftodrnčifi D^ufsUega okrafa v dneh od 6. do 18. t. m. bo poseben avtomobil IO OF Slovenije iz Ljub- ljane, ki bo opremljen s kinoprojektor- jem za normalni film, magnetofonom 'n mikrofonom ter gramofonom in ra- dijskim oddajnikom, obiskal kraje Dor- lavo 6. oktobra, Polenšak in Jnršinci oktobra, Vitomaroe 8. oktobra. Trnov- sko vas 9. oktobra. Ptujsko goro 11. ok- tobra. Majšperk 12. oktobra, Podîehnik oktobra, Žetale 14. oktobra, Vid 15. oktobra. Leskovec 16. oktobra, Cir- Jiulane 17. oktobra in Zavrč 18. okto- l>fa. Ob tçj priliki bo predvajan ame- fiïkl film »Pesem l,iubeznl«. Opozarjamo politične in družbene organizaci.le, da bo spremljal ta agit- ^•vto poseben fotoreporter, ki bo spre- jemal in izvrSeval naročila posamez- •»¡kov in kolektivov, predvsem pa foto- grafiral opravljena javna dela. ljuđ«5ko Prosvetne skunine, proizvodnjo v lo- '^s'nl industriji, spominske kraie iz ^'OB zaslužne državl.iane ter podobno. Ded programa bo stavljen na raz^- '»Ro kra.ievnim organizacijam, ki naj ^ ta namen pripravijo primeren ma- terial. Iz pisarne OOOF Ptuj. Hleliaj besed o sprai^ljanîu sladkorne pese Sladkorne pese ne smemo prav tako kot krmske, spravljati prezgodaj, ker se tvori sladkor v jeseni ves čas, do- kler so listi zeleni. To velja posebno za naše kmetovalce, ki sladkorne pese nimajo posejane na večjih površinah ter ni bojazni, da bi je ne zmogli pred nastopom hujšega mraza pospraviti. Pri spravljanju sladkorne pese je najtežje delo ruvanje korenin, ki so v zemlji zasidrane globoko in trdno. Pri tem delu nam najbolje služijo posebne vile, s katerimi peso najprej omajemo in zrahljamo, nato pa jo previdno po- tegnemo iz zemlje. Ko jo otresemo zem- lje, s pripravnim nožem ostrgamo ko- reninice ter preostalo prst, glavo z listi vred pa odrežemo, da je rezna ploskev čim manjša. Glava rastline ima malo sladkorja, zato jo, debelo okrog 2 cm, odrežemo ter pokrmimo. Dokler peso spravljamo, krmimo sve- že liste, ki jih je treba predhodno opra- ti, da živina ne zaviije preveč prsti In peska, ki lahko povzroči drisko ter za- radi tega zmanjša krmski uspeh. Osta- lo listje posušimo ali pa ga skisamo s kakšno suho krmo, n. pr. s koruznico. Listje sladkorne pese ima precejšnjo krmilno vrednost ter ga lahko uspešno pokladamo živini, ki jo pitamo ter kra- vam-molznlcam. 350 kg težki molzni kravi damo dnevno do 30 kg listja, ostanek pa nadomestimo s senom ter dodamo še nekaj krepkih krmil ali pa dobro suho lucerno ali deteljo, da na- doknadimo nedostatek beljakovin. Ali boste sodelovali ^ Tednu Rdečega križa ? v tednu Rdečega križa, ki bo od 7. do 14. oktobra 1951 po vsej Sloveniji, bodo aktivnejši člani in članice RK v Ptuju izpolnili več sprejetih obveznosti v korist starčkov, mater in otrok in ostalih meščanov, ki ee zanimajo za delo RK In ga tudi aktivno podpirajo. Organizacija RK v Ptuju je namreč sprejela obveznost, da bo v svrho ob- daritve socialno šibkih starčkov v mestu z živili, oblačilom in denarjem in v svrho povezave organizacije RK z njimi večina obiskanih na domu, da bodo z dvema zdravstvenima predava- njima — in sicer v torek 9. oktobra ob 19.30 zvečer v dvorani MLO o otroških boleznih in v petek 12. oktobra ob 19.30 v dvorani MIX) o higieni ust in zob — poučili matere o varovanju otrok pred boleznimi in da bodo priredili v četrtek 11. oktobra ob 19.30 v Mestnem gledališču ali v Titovem domu slav- nostno akadem^o г zanimivim spore- dom, istočasno pa bodo privabili v organizacijo 800 novih članov. Odbor RK je na zadnji seji 2. okto- bra t. 1. do podrobnosti izdelal načrt za Teden Rdečega križa In pričakuje, da bo ptujsko ljudstvo tudi letos praktično potrdilo, da razume vlogo RK in da je tudi pripravljeno s sodelovanjem In materialno pomočjo biti organizirano ob strani zdravstvene in materialne po- moči potrebnih delovnih ljudi. Neupravii^enft sta si pomagali do sladkorja Javno tožilstvo v Ptuju je dalo predlog Okrajnemu sodišču v Ptuju, da kaznuje Breskač Heleno iz Puconc in Smrdelj Zofko iz Zablčja, zaposleni prva pri OLO Ptuj In druga pri OZKZ Ptuj zaradi zlorabe uradnega položaja In nevestnega delli v službi In dajanja pomoči pri zlorabi uradnega položaja. Breskač Helena je bila referent za vezane cene pri poverjeništvu za go- stinstvo In trgovino pri OLO Ptuj. Svojo službo je opravljala očitno nemarno. Pri izdajanju nakazil za sladkor ni ugotovila identitete osebe in je Izdajala potrdila brez podpisa prejemnika ter je tako Izdala nakazila za 106,5 kg slad- korja In eno nakazilo za 854 k? koruze ter 568 kg pšenične moke za ZE Bori, čeprav Je vedela, da lahko e takim ravnanjem nastane škoda pri fondu družbene preskrbe. Smrdelj Zofka Je Breskač Heleni na- klepoma pomagala, ker je dvignila na neupravičeno izdana potrdila sladkor in si ga z njo delila. Eno nakazilo se je glasilo za 4 kg sladkorja na neugo- tovlieno zadrugo, eno nakazilo za 6 kg sladkorja na KDZ Desternik in eno na- kazilo na 10 kg sladkorja za KDZ Dra- vinjski vrh; skupno sta dvignili Helena in Zofka 25 kg sladkorja. Ukradeno bakrenn lieo sta drago prodajala in delila izkunicek Glede Mikša Janeza Iz Moškajnc št. 72, šoferja pri KDZ Moškajnci in Horvata Vida, telefonskega delavca iz Nove vasi, je pri sodišču v Ptuju dan predlog na kaznovanje zâradl tat- vine zasebnega premoženja, zatajitve družbenega premoženja in prikrivanja ukradenih predmetov. Mikša Janez je lani septembra med vožnjo na železnici iz Ptuja proti Pra- gerskemu vzel železniškemu uslužbencu Jurgec Slavku aktovko, v kateri je bila nova bela rjuha, srajca, žepna svetilka, razne listine In nekaj hrane ter si jo prisvojil, letos februarja aH marca pa je vzel kot delavec PTT na delovnem mestu od telefonske napeljave 23 kg bronaste žice premera 3 mm, last PTT Ljubljana v vrednosti 13.800 din. Od te žice je prodal skupno s Horvat Vi- dom 18 kg Rižner Alojzu iz Sobetine za 4140 din in 1000 din od tega dal Horvatu Vidu. Ostalih 5 kg telefonske žice je prodal Črnivcu Janezu za 650 din. Horvat Vid je vedel, da je žica ukra- dena na škodo splošnega ljudske,ea pre- moženja in je kljub temu sprejel tisoč dinarjev od izkupička za to žico. Vlomilci v skladisče otrr^'re kolonije v Pndnorcih so že prijeti Nemalo ugibanja je bilo v okolici Podgorcev med ljudstvom glede vlo- milcev, ki so v noči med 17. in 18. av- gustom t. 1. odnesli iz skladišča otro- ške kolonije iz Ljutomera v Podgorcih večje število volnenih odej, rjuh, brisač in drugega materiala v skupni vred- nosti nad 170.000 din. Na to so sedaj mnogi ljudje skoraj pozabili, dočim organi notranje varnosti niso mirovali, dokler niso prišli vlomilcem na sled. V preiskavi so se končno znašli zli- kovci Zorko Maks Iz Podgorc št. 6, posestniški sin, Irgolič Franc, posest- niški sin iz Sodine in njegov brat Lojze, ki so izvršili ta vlom. Preiskava pa je tudi odkrila pri Irgoliču radio aparat, ki je bil ukraden lani septembra v šoli v Podgorcih. Ljudstvo iz Podgorc in okolice je zadovoljno, da so odkriti vlomilci in da je prenehalo razno sumničenje na ljudi, ki sicer mnogo skromneje živijo kot so živeli Zorko in njegovi sode- lavci in jim ne pride na misel, da bi si izboljševali življenje z vlomi In tat- vinami ter zahteva, da se Izreče pred sodiščem, zoper imenovane primerna kazen. Petletno deklico je posilil Kmečki delavec Ciglar Franc (1934) iz Hrastovca St. 51 pri Zavrču je dne 28 eeptembra t. 1. pri pospravljanju drv v kleti izrabil priliko, da je od drugih otrok zvabil k sebi v klet sose- dovo 5-letno hčerkico in jo tam posilil. Močno krvavečega otroka je spravila mati v ptujsko bolnišnico, kjer so Ji nudili zdravniško pomoč. Vsi starši iz Haloz in tudi drugod se zgražajo nad Ciglarjevim podlim po- četjem in odobravajo, da so organi LM Imenovanega kmalu po dogodku areti- rali in odvedli v ptujske zapore, kjer je uvedena zoper imenovanega pre- iskava. Značilna je Izjava Ciglarjeve matere, ki se je po dogodku jezila na mater po.škodovanega oti4>ka in celo cinično rekla, da otrok zaradi tega ne bo umrl. Za primere, kot ga je zagrešil Ciglar, predvideva novi kazenski zakonik naj- manj 5 let zapora. Nedvomno bo ptuj- sko okrajno sodišče z zgledno kaznijo zaščitilo osebno varnost pred sličnim podlim početjem. V svojem zagovoru je Ciglar enak številnim zločincem, ki se izgovarjajo na vinjenost, s katero hočejo opravi- čevati svoje nečloveško početje. Emoršii Terezijo je ubil električni tok V nedeljo 30 septembra t. 1. okrog pol devetih zvečer je nenadna smrt dohitela mlado mater, Emeršič Tere- zijo v Ptuju, Masarykova c. 5. Ome- njena si je pred nekaj dnevi kupila nov električni likalnik, ki ga je le.ga dne hotela preizkusiti, ko je namera- vala zlikati otroško perilo V kuhinji ni bilo nikogar razen njenega deset- mesečnega otroka, ko je prijela za likal- nik in jo je električni tok, ki je gotovo iz slabo izoliranega likalnika na'^el skozi njeno telo dober prevodnik. vrr;el ob steno Nenaden krik je privabil sosede, ki so našli Emeršičevo nez-i- vestno na tleh, razžarien likalnik pa ji je že ožgal levo podlakt ter obleko. Poklicani rešilni avto je pon'^re- čenko odpeljal v bolnišnico, kjer )o -^e po dvajsetih minutah našel nien tiož mrtvo Majrrnift io ' í^t^^ni Da a' svojf^ Zaradi Spekulativnih namt^iov Sircc Stanka iz Sestrž št 39 pri M-jjšpe-ku je prišel ponoči 2. avgusta t. 1 v živ- ljenjsko nevarnost delavec iz Tovarne strojil v Majšperku tov Mlakar Jore s svojo ženo in otroki. Komaj so se rešili Iz goreče hiše, ki jo je zažgal sam laet- nik Sirçc z namenom da si s pomoč o visoke zavarovalnine zgradi novo hi^o. Delavcu Mlakarju je požar uničil vse pohištvo in obleko ter postelinino. ker je hiša pogorela do tal Spekulantu Sirecu ni uspelo presle- piti ljudstva in organov ljudske oblasti, da bi ostal požar neodkrita ¿a?onetka Izkazalo se ie namreč da je požar za- netil sam lastnik hiše Sirec in se bo zaradi tega zagovarjal pred ljudskim sodiščem. K sreči, da se takih špekulacij lote- vajo le poedinci in da tudi lem pridejo na sled organi notranje varnosti s po- močjo ljudstva, ki kaže odločen odpor proti takemu početju S sekiro je ogrožal izvršitev odkuna ohvezpe оННдје ""'+^rjc Pred Okrajnim sodiščem v Ptuju se bo zagovarjal C e s n i k Franc iz Pre- polja 74, kmečki delavec, ki je 8 sep- tembra t 1 na svojem domu 6 sekiro v roki in grožnjo, da bo vsakogar, ki bi hotel iti na podstrešje preprečil uradnim osebam da bi izvršile svojo dolžnost v zvezi z odkupom žitaric. »Jula, tako bo, kakor bomo "ami fekli...» »Sami?!« se je začudila ženska in rekla: »Kaj se pa potem hodite menit?« »Jula?« Viničar je bil do konca Iz sebe. Nič ni vedel, kaj ji naj odgovori. , Kdo ve, kako bi se njun prepir kon- čal — en^ je gotovo, da zakonski par bi prišel do konca —, ali ta tre- ^utek je butnilo v vrata, na pragu, pred Vračkom pa se je pokazala Trink- ^Usova postava, z zelenim klobučkom z zeleno obrobljenim suknjičem. »Safar!« je vzkliknila Jula, malo Presenečena. »Bog daj dobrega, viničarji!« Je po- ^aravii Trinkaus. daj,« je zamomljal Vračko in . Za korak umaknil, da je lahko Prislec kam stopil. ^ -f^udl Jula je zamomljala za odgovor, Hav^ je naglo zbrala in začela narav- vatl odeje po otrocih. Trikaus si je obesil palico na pravo roko, se postavil malo razkoračeno ob vratih, ne da bi jih zaprl za sabn in vprašal: »Kaj, kdaj bosta prišla kaj kopat?« V tesni izbi je nastal molk. Potem se je prvi oglasil Vračko. »Kam?« je vprašal malo začudeno in kakor v zadregi. Viničarka je spustila suknjo na po- stelji In se postrani ozrla po Trinkausu. »Na farovško!« je trdo izrekel sa- far, ko da bi bilo to tako ali tako T'orno po sebi razumljivo. Zdaj se je Jula zazrla v Vraćka. Ta njen pogled ni samo čakal, da bi mu mož odgovoril, ampak je prej čakal, kaj in kako mu bo odgovoril. »Za koga?« je vprašal Vračko. »Hm, za gospoda,« je dejal šafar In zarežal: »Za koga pa neki?« »Ne,« je odvrnil viničar. »Kako?« je vprašal šafar in pogledal viničar j a, zatem pa viničarko. Jula se je zravnala in trdo povedala: »Tako, da bomo kopali, za gospode pa ne več. Ce bodo hoteli gospod vino piti, si bodo morali gorice sami ko- pati.« Ko je to povedala, je pobrala suknjo na postelji in se znova sklonila nad otroke. Pokazala je šafarju hrbet in mu s tem očitno pokazala, kako se ne misli več z njim meniti. Safar, ki na kai takega ni bil niti malo pripravljen, se je prestopil, a preden se je zbral, da bi kaj odgovoril, se je pokazal za njegovim hrbtom Ste- fek, ves zadihan in razžarjen, se pre- ril mimo njega in radostno zavpil: »Na farovskem so vdrli... Prašiča vlečejo ...« »Kdo?« je vprašal Vračko. Ali Stefek je kričal, ko da ga ne bi slišal, kaj ga oče vprašuje. »Na Vrheh odpirajo kleti.. »Kaj?« je vprašal Trlnkaus in dvig- nil glas. Otrok se je ozrl na šafarja In ga malone pomilovalno spreletel f pogle- dom. »Kdo?« je vprašal in mu zviška ko da bi se čudil, da ga še kaj takega vprašuje, odgovoril: »Naši! Viničarji.!« Ali tudi oče je bil zaprepaden »Naši, sami naši!« je naglo pojasnil Stefek proti očetu, zatem pa povedal, kar je videl in kar ga je očitno ne- znansko veselilo: »Iz škafov pijejo... Mene pa so poslali po muzikanta...« Viničarka se je na glas zasmejala in odšla počasi mimo Trinkausa. ki se ji je umaknil, iz izbe. »Kaj-kaj-kai?« je zajavkal Trinkaus in bil iznenada ko na trnju Hotel je nekaj reči, a se je obrnil in se potegnil iz bajte. »O ta prekleta svojati« je preklinjal spotoma. Z nilm vred se je hotel izmuzniti Iz koče Stefek, ali Vračko ga Je pograbil za ramena in ga stresel. »Kdo Jim je rekel vdirati?« le vpra- šal sina Zapel si Je suknjič in planil proti križniški zidanici Hodil )e naglo po naibolj strmih bližn-'^ah ne da bi se enkrat samkrat ozrl Na vrhu kjer se je povzpel iz gorice, mu Je udarila na uho harmonika To Je bil po vsei pri- liki Ozmečkin ki je godei aH tokrat razvneto in domala obešenjaško Vračko je obíítal in se prijel z levico 7.a ograjo, desno pa Je položil na prsi Srce mu je divje tolklo in obraz mu je posinel. Sesedel se je na štor zagrebel obraz v dlani in tiho zašepetal: »Ah svet! Vsak po svoje, a kaj naj Jaz? Vse bodo razvlckli .« Občepel je, ves nesrečen zadaj za križnlško zidanico pa je zahajalo son- ce, vse nebo je bilo prevlečeno f krva- vordečim sojem kakor pred levihto Nadaljevanje sledi. Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 5. oktobra 1951 PRI GRADISOVCIH V BOSM N&ob. Esperantska izložba Tukajšnje Esperantsko društvo pw kazuje v svojem esperantskem tedn^u izložbi (pri Trplncu), ki ne zaostai! za Izložbami v Ljubljani in Marlbojí razni esperantski material. Pod okriljem zelene zvezde — nosi teljice luči in upanja ter parolami: ». esperantom za mir« In »Esperan^ združuje narode« je razstavljenih ve esperantskih knjig, esperantske revij, iz raznih držav, prospekti, pisma i¡ razglednice^ ki so Jih prejeli naši espç, rantlstl Iz mnogih krajev zemeljsiç, oble, kjer prav tako — kot pri nas ^ Jugoslaviji — vedo, da vodi esperant eko gibanje resnično k sporazumevanji in zbližanju med vsemi narodi sveta, Želeti je, da bi apel za vpis v nov začetnlškl tečaj esperantskega jezil{¡ uspel. Želimo, da bi se prijavilo čin več resnih interesentov za učenje teg¡ sicer lahko priučljlvega mednarodnegi jezika, ki po mnenju prof. W. E Collin! sona vsebuje »moč angleškega, globin^ nemškega, eleganco francoskega m bla gozvočnost Italijanskega jezika«, gj one pa, ki ne morejo posečati tečaja se lahko vpišejo v dopisni tečaj ali pj si nabavijo slovnico, katera bo v krat. kom na razpolago samoukom. Pojasni, la pri tov. J. Domajnko (MLO Ptuj). -0- IZ UREDNIŠTVA Iščemo resne in zanesljive mlajše it odrasle ljudi iz vseh vasi v ptujskem okraju, ki bi nam bili pripravljeni proti dogovorjenemu honorarju tedensko sporočati preverjene vsestranske vesti iz vasi, zadrug, tovarn in podjetij, oj, ganizacij in ustanov, ki bi jih objavljan pod naslovom »Krajevne vesti« v »Ptuj. skem tedniku«. Pismene ponudbe pošljite našemu uredništvu ali pa se osebno zglasitejj. radi dogovora v Ptuju v zgradbi IVBjo v drugem nadstropju. Uredništvo MALI OGLASI POZIVAM TATU osebne izkaznice, le- gitimacije OF, knjižice o kolesu, po- trdila o državljanstvu, odločbe o ren- ti — vse na Ime Levlčnlk Jakob, Mestni vrh 113, da dokumente vrne, osiaio pa obarži. V nasprotnem s'.u- čaju dokumente prekllcujem. IZGUBILA se je osebna izkaznica od 0Û postaje Cirkovci do Moškanjc na ime Zuran Marija, Gruško/eo 40. p. Cirkulane. Najditelja prosim, da ;o vrrife, sicer Jo razveljavljam KR02N0 y.Ann a-rl-i tp-koj dam. Zuran Anton, Gruškove-. 40, p, Cirkulane. PREKLIC! PREKLICU JEM IZJAVO, ki sem jo iz- rekel o Gerbec Rihardu, žel. upoko- jencu iz Grajene. — Gnus Viktor KUD HERMANKO MARIBOR priredi v Ptuju v soboto, 6. oktobra 1951 ob 20. uri v dvorani NARODNEGA DOMA PLESNI TURNIR Nastopijo prvaki Jugoslavije v družabnih plesih in exebiclja mo- demih plesov raspa in samba pod vodstvom dipl. plesnega uči- telja Simončiča iz Maribora Igral bo mariborski plesni orkester. Predprodaja vstopnic dve url pred začetkom turnirja PLESNA SEKCIJA OKRAJNA GASILSKA ZVEZA sektor Gorišnica priredi v nedeljo, dne 7. oktobra 1951 s sodelovanjem vseh čet sektorja TELOVADNI NASTOP IN TEKMOVANJA v Gorišnici na prostoru tov. Muhiča pri gasilskem domu. Spored : (5. oktobra 1951, ob 19. uri: Akademija na telovadnem prostoru. 7. oktobra 1951, ob 6. uri: Budnica. 7. uri: Pričetek tekmovanja v trodel' nem napadu, cevovodu in vztraj' nostnem teku gasilcev v polni ga' silski opremi. 13. uri: Zbor vseh gasilcev pred g^' silsklm domom. 14. uri: Javni nastop: 1. obvezna vaja — člani; 2. drog — člani Nova vas—Mafj kovci; , ¡ 3. pionirski pevski zbor — Gori^'1 nica; I 4. vaja z gasilskim orodjem — člani Ormož; ' 5. simbolične vaje — članice; 6. bradlja — člani Nova vas — Markovcl; 7. trodelnl napad — izvaja ггоз' govalec dopoldanskega tekmO' Vanja; 8. obvezna vaja — članice; 9. razdelitev diplom In nagrad do' poldansklm zmagovalcem v teK' movanju. .¡ Po nastopu se bomo skupno razvese^v ob dobri haloškl kapljici, domačih k'"' basah, srečolovu in vinski trgatvi- j Nastopila bosta tudi M a r u 1 e k i in M a t j a š e k .i V slučaju slabega vremena se prelO"' prireditev na naslednjo nedeljo Na pomoč! Vabi odbof- KRATKE VESTI V počastitev 32-obletnice ustano- vitve SKOJ bo mladina ptujskega okraja priredila svečane akademije s kulturnim sporedom v ptujski gimna- ziji in v Strnišču. Na Polenšaku, kjer .so 1944. leta padli člani Okrajnega ko- miteja SKOJ, bodo odkrili spominsko ploščo. V počastitev obletnice ustano- vitve SKOJ bodo tudi svečane konfe- rence v Maj^rku, Ormožu in v Sre- dišču. V nedeljo je iz Ptuja odšla na grad- njo mladinske proge četrta mladinska delovna brigada, ki jo bo sestavljalo 54 mladih delavcev in kmetov. Pri gradnji proge Doboj-Banja Luka je sodelovalo že 200 mladincev iz ptuj- skega okraja. Dve brigadi sta se vrnili s proge 4 krat udarni, ena pa dvakrat udarna. Zanimivosti po svetu Na \фга8апје, kaj je najstarejša hra- na ljudi, bi marsikdo odgovoril, da je to kruh. Vendar to ni točno, kruh je samo najbolj popularna hrana. Naj- starejša hrana je med. Med so ljudje uporabljali kot hrano že v prastarih časih, kar dokazujejo najstarejši spisi. Čebele najdemo na- slikane na risbah starih Egipčanov, njihove opise pa v zgodovinskih spisih starih, že davno propadlih držav. 2e nekaj stoletij preiskujejo učenjaki in strokovnjaki tajnost proizvajanja satja in medu, pa ga ne morejo od- kriti. To poznajo le Çebele. Surovež V neki vasi v vzhodni Jutlandiji na Danskem je neki poljedelski delavec za stavo požrl živo žabo. Zato je dobil 5 šilingov. Cez dva dni je požrl nasled- njo in zopet zaslužil 5 šilingov. Toda sedaj so ga pozvali pred sodišče, da bi odgovarjal zaradi surovosti proti živa- lim. Iz premoRovega prahu — novo gorivo Neka tovarna v Angliji je začela proizvajati čvrsto gorivo iz premogo- Vi:ga prahu s tem, da je kombinirala proces proizvodnje briketa s pooglje- vanjem. S tem načinom proizvaja go- rivo, ki ima vse lastnosti vlsokoka lo- ri čnega čvrstega premoga za gospodinj- sko uporabo. Ta proces je velike važnosti tudi za- radi tega, ker se dobivajo pri njem vl- sokovrednl derivati, kot je n. pr. sve- tilni plin in ter. Miniaturni jeep Novi mali jeep, ki so ga skon- struirali za uporabo na ladjah-letalo- nosilkah se lahko giblje pod krili letal na palubi. Visok je le 90 cm in lahko na mestu spremeni smer gibanja za 90 stopinj. Miniaturni jeep opravlja na letalo- nosilki razna dela. Najvažnejše pa je vsekakor, da prenaša baterije, ki slu- tijo letalom kot izvor pogonske sile za začetno gibanje letala pred polétom. Te baterije so pred tem prenašali po palubi, kar pa je bilo počasno in na- porno Mali jeep pa poleg tega še raz- mešča letala po palubi z veliko hi- trostjo. Tek po neskončnem platnu Neko • srednješolsko športno društvo v Ameriki je svojim članom, ki se ba- vijo s tekom kot športno disciplino, uvedlo možnost treninga tudi takrat, ko je zunaj slabo vreme. V ta namen so v prostorih društva montirali neskon- čen pas platna, po katerem tekači ob slabem vremenu lahko »tečejo«. Hitrost gibanja je na pripravi lahko menjati. 24 UR V SMRTNEM STRAHU je preživelo prebivalstvo Nümberga nekaj dni pred koncem septembra le- tošnjega leta, ko Je neki bager pri delu zadel v zemlji na zračno mino ter jo nekoliko privzdignil, ob tem pa tudi sprožil eksplozivni mehanizem, da Je začel tiktakati. Takoj po tem dogodku so začeli evakuirati bližnje hiše, okrog nahajališča mine pa so začeli graditi obrambni nasip iz v debele svežnje povezane slame ter podobnih stvari. 28. septembra je končno prišlo do eksplozije. Tisoč kilogramov težka mina pa, zahvaljujoč obvarovalnim delom, ni tako močno detonirala, kot se je pričakovalo, niti ni povzročila večje škode. PERZIJSKI PETROLEJSKI SPOR PRED VARNOSTNIM SVETOM Po sklepu perzijske vlade, da bo iz- gnala britanske petrolejske strokov- njake iz države, je v petrolejskem sporu nastalo napeto stanje, zaradi česar Je bil spor predložen Varnostnemu svetu OZN v razpravljanje. Varnostni svet je povabil predstav- nika Perzije, da prisostvuje razprav- ljanju. Po volitvah v Grëiji V Grčiji so Imeli pred kratkim par- lamentarne volitve, na katerih so izšle tri glavne stranke s približno enakim uspehom. Stranke pa se sedaj ne mo- rejo sporazumeti glede sestave nove vlade, ker zahteva vsaka zase čim bolj- še pozicije. Nemiri med kmetijskimi delavci v Italiji Italijanski mali kmetje in delavci so v zadnjem času, ko so ugotovili, da vlada ne namerava energično Izvesti agrarne reforme, sami začeli zavzemati veleposestniško zemljo. V okolici Rima je prišlo do resnih spopadov policije s kmeti, ki se polaščajo zemlje. Upor v Argentini V Argentini je v vojaških krogih iz- bruhnil upor proti predsedniku Pero- nu. Ta je upor hitro zadušil, voditelje upora pa pozaprl. Šotor iz nylona Šotor iz nylona tehta le 5 kg in se da zložiti v posebno manjšo torbo. Raz- pet je dovolj velik za dve osebi. Ogrodje šatora je prikladno za sestav- ljanje. Eno in drugo se opravi v štirih ••ninutah. Televizija v službi civilne obrambe Sredi preteklega meseca je prevzela televizija v ZD.^ zelo važno vlogo spo- 2u:iavanja državljanov z načinom, s ka- terim bi civilna obramba delovala v slučaju vojne. Istočasno so s pomočjo televizije prikazovali v raznih mestih 5 Amerike, kako je treba postopati v slu- čaju izbruha vojne.