908TRŽIČ rRžIšKI teks 1972
t—I
s
»—t
s
■I pa 3 I
J' I
O'
COBISS ©
Trije (ne)marčevski vogali
Iz deklaracije generalne skupščine OZN
Treba je storiti vse potrebno, da se zagotovijo ženskam, poročenim in neporočenim, enake pravice z moškimi v družbenem in gospodarskem življenju, še posebno:
a)	pravice, da se lahko brez diskriminacije, izvirajoče iz zakonskega stanu ali kakršnihkoli drugih vzrokov, poklicno šolajo, prosto izbirajo poklic, se zaposlijo in napredujejo v poklicu;
b)	pravica do enakega plačila kot moški za enako delo in enakih pravic pri delu;
c)	pravica do plačanega dopusta, pokojnine in zavarovanja za primer brezposelnosti, bolezni, starosti ali drugačnih nesposobnosti za delo;
d)	pravica do družinskih dodatkov, enakih kot moški.
2.	Da bi se preprečila diskriminacija v primeru, ko se Ženska poroči ali postane mati, in da se ji zagotovi pravica do dela, je treba urediti vse, kar je v naši moči, da
izpovedi, spolu, jeziku, izobrazbi ali družbenem položaju.
IZ PRAKSE
Med vsemi zaposlenimi v Sloveniji je 40,9% žensk, s čimer se uvrščamo med tiste dežele, ki imajo zaposlenih največ žensk. Vemo pa, da zaposlitev žensk odpira celo vrsto problemov, ki niso samo materialne narave; med njimi je tudi urejeno otroško varstvo. Z njim se ne moremo preveč pohvaliti, saj smo na enem zadnjih mest na lestvici evropskih dežela po številu vzgojno varstvenih zavodov in po številu otrok, ki jih te ustanove zajemajo. V Sloveniji je bilo leta 1970 zajetih v dnevno varstvo od 198.384 otrok le 20.434 predšolskih otrok, kar predstavlja 10 J %. V Tržiču je bil ta odstotek nekoliko večji: od 1360 predšolskih otrok jih je obiskovalo vrtec 150 ali 11,0 odstotkov. Vendar je glede na zaposlenost žensk, ki znaša v tržiški občini okrog 43 odstotkov, še vedno premalo
šoloobveznih otrok. Nekoliko se je stanje izboljšalo z dograditvijo nove šole v Križah, še bolj pa bodo matere razbremenjene, ko bosta Zgrajena šola in vrtec v Bistrici. Verjetno bo začetek gradnje, najprej šole, najlepša čestitka in darilo zaposlenim materam. Tem čestitkam se pridružujejo tudi uredništvo Tržiškega tekstilca in želi vsem ženam uspehov, zadovoljstva, sreče in prijetnega praznovanja.
Pogled na tovarno z desnega brega Bistrice
Kako informirajo drugje?
Informiranje je čedalje pomembnejši dejavnik samoupravljanja. O tem nas lahko prepričajo prizadevanja delovnih kolektivov in družbeno-političnih organizacij, ki vodijo k izpopolnjevanju obveščanja. Pa poglejmo na drugi konec Slovenije, do kje so prišli v svojih prizadevanjih na obalnem področju!
Obalni Sindikalni svet v Kopra je že pred časom ustanovil obalni odbor za informiranje, ki ga sestavljajo uredniki glasil delovnih organizacij. Njegova naloga je preučevanje in spremljanje dela informativnih služb, da bi tako tudi obalni sindikalni svet kar največ prispeval
k napredovanju teh služb in k temu, da obveščanje pridobi v vseh delovnih organiza-oijah družbeno priznano obliko. Odbor se pogosto sestaja in sprejel je že nekaj stališč ter priporočil za ureditev obveščanja. Razpravljali so tudi o mestu urednika — novinarja v delovnih organizacijah
in želeli bi povzeti nekaj misli in ugotovitev s tega posveta. Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj ne pišemo o informiranju pri nas, zelo lahko takoj odgovorimo, da so te ugotovitve dokaj splošne in tudi nam lahko koristijo, če pomislimo, kaj smo mi že rešili in kaj še ne.
Informiranje je uzakonjeno v samoupravnih aktih, a največkrat ne dovolj poglobljeno, saj so določila v statutih splošnega pomena in le red-(nadaljevanje na tretji strani)
Na rob razgovorom o organizaciji
je ne bi odpustili z dela, če se poroči ali postane mati, ter da se ji zagotovi porodniški dopust in se potem sprejme na isto delo in uživa potrebne socialne usluge, vključno skrb za otroke.
3.	Ukrepi storjeni za to, da se ženske zavarujejo pred nekaterimi vrstami dela zaradi njihove telesne konstrukcije, se ne smejo jemati za diskriminacijo.
IZ USTAVE SFRJ
Občani so enaki v pravicah in dolžnostih, ne glede na razlike v narodnosti, rasi, vero-
možnosti, da bi več otrok, zlasti še dojenčkov, dobilo ustrezne pogoje za boljše varstvo.
Tudi varstvo šolarjev razbremenjuje matere, hkrati pa jim odvzema tudi del skrbi za šolsko delo otrok. Čeprav se že kažejo uspehi, ki jih dosegajo te oblike otroškega varstva, je še vedno premalo oddelkov podaljšanega bivanja, ki bi zajeli vse tiste otroke, ki zaradi zaposlenosti mater nimajo primerne pomoči in nadzorstva. V Slo. veniji je obiskovalo oddelke podaljšanega bivanja 4,4%, v tržiški občini pa le 3% vseh
Na dveh sestankih s predstavniki družbeno političnih organizacij je bil v informativni obilki podan predlog usmeritve organiziranja našega poslovanja. Kratek povzetek misli posameznih disku-tantov vsebuje splošno podporo razvoju našega poslovanja, vendar s pripombo, da same predloge za posamezne spremembe dokončno oblikujejo ustrezne strokovne službe, nakar naj se tako oblikovan predlog predloži samoupravnim telesom v kritični pretresi in eventualno potrditev.
V tej smeri delo teče. Kaj bo storjenega v letošnjem letu, je zapisano v programu nalog in ukrepov. Ker je dejo na tem področju izrazito kontinuiranega značaja, si ne moremo postavljati za reorganizacijo dela poslovanja določenega datuma, od katerega dalje je delo na področju organiziranja končano. To bi bilo podobno zajezitvi reke. Naj postavimo še tako visoko pregrado, voda bo poplavljala predele pred njo toliko časa, dokler ne bo narasla
do višine pregrade in začela padati prek nje, če pa pregrade ne bo mogla preseči, si bo izbrala drugo pot. Ljudje zapuščajo podjetje, ljudje v podjetje prihajajo, njihove sposobnosti so različne, različne so njihove metode dela. Vsakokrat je delo potrebno prilagoditi tudi ljudem. Notranje poslovanje se mora spremeniti, včasih bolj, včasih manj, odvisno od velikosti objektivnih sprememb. Trditev, da je vsakdo podjetju potreben velja, vendar velja hkrati tudi trditev, da vsi niso podjetju enako potrebni. Ce se zaradi nekoga oziroma zaradi skupine mora spremeniti del poslovanja (organizacijsko) ali ne, je odvisno predvsem od odnosa: pomembnost osebe oziroma skupine — stroški organizacijskega spreminjanja in vpliv spreminjanja (negativni) na neposredno delovno okolje. To bi bilo spreminjanje zaradi kadrovskih pogojev. Spreminjanje zaradi sprememb, zaradi uvajanja novih delovnih metod itd. pogojuje tudi organizacijsko spremembo. Navadno delamo
tako, da morajo te vrste sprememb toliko narasti, da se v njih že utapljamo, šele tedaj se lotimo dela (morda bolj zaradi varnosti). To je značilno za organiziranje poslovanja v skokih, ki pa ni preveč priporočljivo zaradi nujnih velikih sprememb tako v odrgovornostni lestvici kot v lestvici osebnih dohodkov. Na kratko lahko rečemo, da ni priporočljivo spreminjati organizacije samo zaradi »ne preveč pamembne-ga« posameznika, priporočljivo tudi ni spreminjanje organizacije v skokih. Vsaka sprememba mora biti posledica nekega definiranega cilja, ki ga želimo v določenem času doseči. Ko teče beseda o ciljih, se misli iz prepričanja križajo. Ko teče nato beseda o doseganju ciljev v nespremenjenih pogojih, se misli in prepričanja tudi krešejo.
Vsakokrat je potrebno doseči soglasje, zato je organizacijsko delo za površnega opazovalca vedno prepočasno.
Vodja
organizacij skega
oddelka
Proizvodnja v januarju 1972
I.	Osnovni material
a)	predilnica:
Količinska oskrba s surovinami je bila zadovoljiva in ni povzročala izpadov proizvodnje. Razpoložljivi asortiment bombaža pa je bil tak, da skoraj do konca meseca nismo mogli proizvajati preje za izvoz, za katero obstajajo zelo zahtevni pogoji trdnosti, gele dobave egiptovskega bombaža z višjo pressley vrednostjo vlaken so omogočile, da nam je ob koncu meseca s spremembo bele mešanice uspelo doseči zahtevane trdnosti izvozne preje in le-to tudi proizvajati.
Rekonstrukcijska dela v čistilnici omejujejo število možnih različnih mešanic. Zaradi tega v januarju nismo izdelovali preje iz mešanice bombaža in polinoznih vlaken, začasno pa smo ukinili tudi zeleno mešanico, kar vse so nam omogočale zadostne zaloge preje iz teh mešanic.
b)	tkalnica:
Preje za predelavo je bilo v vsem potrebnem asorti-
a)	predilnica:
—	izvrš. plana: v ef. kg.
v baz. kg
—	izkor. strojev
—	produktiv.:
baz g/vrh (prst.) baz g/pr. m./h (BD) HOK ure
b)	sukalnica:
—	izvrš. pl. pri 0 Nm 10
—	izkor. strojev
—	produktiv.: g/vrh HOK ure
c)	tkalnica:
—	izvrš. plana: v m2 v votkih
—	izkor. strojev:
na pog. statv. ure na efek. statv. ure
—	storilnost: enot/del. uro
d)	oplemenitilnica:
—	izvrš. plana: v m2
e)	konfekcija:
—	izvrš. plana: v m2 v enotah
—	izkor. strojev
—	storilnost: ur/100 enot
mentu dovolj na zalogi in zaradi nje ni bilo nobenih zastojev. Prevelike zaloge ne-kaerih številk so celo povzročale probleme skladiščenja, posebno še, ker je bila celotna predilniška proizvodnja namenjena za predelavo.
V pogledu kvalitete so se pojavljale iste težave kot v preteklih obdobjih, to je: težave previjanja iz mehkih cevk, krotovičenje votka BD zaradi premočnega vitja itd. Med mesecem so bili opravljeni poskusi predelave votka BD Nm 34 z 10 % manjšim vitjem in so bili pri tem ugotovljeni ugodni rezultati (manj zavlečenih votkov, manj vozlov in manj ustavljanja statev), na podlagi česar smo se odločili za znižanje vitja na vseh strojih.
c)	oplemenitilnica:
Zaloge surovin tkanin za dodelavo se v januarju 1972 niso bistveno spremenile v primerjavi s prejšnjim mesecem in so omogočale normalno obratovanje. Prehod na proizvodnjo nekaterih novih artiklov in potekanje neka-
101,07	104,30
100,41	105,77
75,30	75,20
15,84	15,68
55,09	63,40
19,18	18,60
_	90,39
52,40	57,60
		66,97
—	15,74
106,58	99,59
107,73	100,57
92,40	92,20
95,50	96,30
40,43	40,85
114,32	105,48
116,14	87,36
terih starih artiklov je povzročalo, da je bil asortiment artiklov zelo širok, kar povečuje potrebo po skladiščnih prostorih in terja sestavljanje partij iz več različnih artiklov.
d)	konfekcija:
Oskrba z osnovnim materialom je bila zadovoljiva in ni povzročala izpadov proizvodnje. Proizvodnjo je oviralo le pomanjkanje embalažnih kartonov in vrečk PE za dvo- in trodelne garniture, ker se dobavitelji niso pridrževali dogovorjenih dobavnih rokov.
Za pravilnejše razumevanje izvrševanja planskih storitev in primerjave proizvodnje z decembrom 1971 je potrebno upoštevati tudi razlike v planskih zadolžitvah posameznih obratov za leto 1972 v primerjavi z zadolžitvami v letu 1971. Tako je plan predilnice v ef. kg za 12,15 %. V baznih kg pa za 11,36% nižji, s čimer je kljub slabšemu izkoriščanju strojev dana možnost večjega preseganja.
Sukalnica v latu 1971 ni imela proizvodnega plana, zato ne prikazujemo primerjave z decembrom 1971.
Proizvodni plan tkalnice je v letnem merilu sicer za 1,69 % v m2 oziroma 0,25 % v votkih manjši od plana za leto 1971. Zaradi manjšega števila delovnih dni v letu 1972 pa je njegova dnevna zadolžitev vseeno v m2 za 2,2 % v votkih pa celo za 3,7% večja, kot je bila lani. Zato je tudi preseganje toliko težje. Povečanje proizvodnega plana je zasnovano na razširitvi obratovanja v treh izmenah (dodatno še en oddelek — 48 statev).
Dnevni plan oplemenitilni-ce ni bil bistveno spremenjen. Proizvodi plan konfekcije je bil zaradi vključitve proizvodnje dislociranega obrata v Hribu povečan v m2 za 31,65 % v enotah pa za 25 %. Ker pa je v Hribu v teku šele priučevanje in je proizvodnja tam zaposlenih še mnogo manjša, je razumljivo, da proizvodnih obveznosti prvi mesec ni bilo mogoče doseči. Predvidevamo, da se bo izvrševanje plana postopoma izboljševalo, in da bo obrat v naslednjih obdobjih nadomestil, kar bo v prvih mesecih zaostal. Od skupne konfekcijske proizvodnje je bilo v januarju 1972 v Hribu sestavljenih in z vezenino opremljenih 8.950 kapen »Neva« in »Beti« (2,456,8 enot), za kar je bilo opravljenih 5.116 delovnih ur.
III. delovna sila — izostan ki
	dec. 1971	jan. 1972
predilnica	8,6	7,3
sukalnica	33,3	10,0
tkalnica	10,0	10,6
opleme- tilnica	13,2	7,3
konfekcija 15,6		9,9
II.	Proizvodnja
Dec. 1971
%
jan. 1972 %
XIV. Tekstiliada -Pohorje 72
Tržiški smučarji tekstilci smo k uspehom iz preteklih let dodali še enega: ponovno smo osvojili prehodni pokal na XIV. Tekstiliadi 19. februarja 1972 na Pohorju. To je bila naša druga zaporedna zmaga, in če nam uspe še tretjič, prihodnje leto na Krvavcu, nam preide pokal v trajno last.
Naša ekipa in spremstvo sta se odpravila na pot 18. februarja ob 5. uri zjutraj. Veseli, čeprav še mogoče malo nenaspani, smo hiteli svojemu cilju naproti, za kar gre še posebna pohvala vozniku našega avtobusa, tovarišu Jožetu Završniku. Po kratkem postanku na Trojanah, kjer smo se za prvo silo okrepčali, smo nadaljevali pot na mariborsko Pohorje. V Pajkovem domu, ki je last MTT Maribor, smo odložili odvečno prtljago in odšli na smučišča belega Pohorja, kjer je bilo naslednji dan prizorišče XIV. Tekstiliade. Vso pripravo prog in tehnično izvedbo tekmovanja je oskrbel Smučarski klub Branik zelo vzorno, dn upam, da smo videli marsikaj novega in se tudi marsičesa naučili. Organizatorjem še enkrat naše priznanje za odlično organizacijo tekmovanja, pripravo praktičnih daril, plaket in pokalov, za brezhibno organizacijo zaključka tekmovanja in razglasitve rezultatov v hali C mariborskega sejmišča. Mislim, da smo bili povsod deležni pozornosti, in
če je bilo potrebno, tudi pomoči mariborskih tekstilnih, delavcev.
Organizatorjem se je tokrat prijavilo 317 tekmovalcev iz raznih podjetij, šol in trgovin tekstilne stroke. Naša ekipa je štela 35 tekmovalcev, toda športna sreča ni bila vsem enako naklonjena! Favoriti, če jih že tako imenujem, tudi tokiat niso razočarali. Nadišar, Laibacher, Frantar, Čarman in Dolžano-va so osvojili prehodni pokal XIV. Tekstiliade — Pohorje
1972.	Iskreno jim čestitamo.
Na poti domov nam je ponagajalo muhasto vreme, ki nam je bilo še v petek zelo naklonjeno; v soboto, ob koncu tekmovanja, pa nam je obrnilo hrbet: celo pot domov je močno deževalo. V Tržiču nas je sprejela prava ploha...
Za nami je tovariško srečanje smučarjev tekstilcev. S tega mesta se še enkrat zahvaljujem vsem tekmovalcem in spremstvu kakor tudi vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je naše srečanje v celoti uspelo.
Viktor Švab
Prišli - Odšli
V mesecu januarju so v naše podjetje prišli naslednji sodelavci in sodelavke:
—	v predilnico: Vili Ška-per, Zdravka Andrič;
—	v tkalnico: Dušan Sitar, Jože Žagar;
—	v konfekcijo:	Slavka
Smolej, Marija Majeršič, Jelka Rupar, Bojana Gros, Tatjana Meglič, Marija Mohar;
—v vzdrž. obrate: Janko Roblek;
—	v upravo: Štefan Ahačič, Kristina Livk.
V januarju 1972 pa so odšli:
—	samovoljno: Vili Globočnik, Šefika Mašič, Rukija Za-hirovič, MElan Zrnič, Kaja Brkič, Muharem Aladuz, Jago Marič, Jela Brkič;
—	prav. odpoved: Kristina Ahačič, Julka Unetič;
—	izključ. iz del. organ.: Vinko Maček;
—	v pokoj: Francka Pucelj, Marija Šajnič;
—	umrl: Pavel Jane.
Referent za kadrovsko evidenco
O programu nalog in ukrepov v letu 1972
Delavski svet je v januarju obravnaval in potrdil delovni program za tekoče leto. Z njim želimo usmeriti prizadevanja strokovnjakov in delavcev k ukrepom za boljše gospodarjenje: za ustreznejše nagrajevanje, za doseganje višjega življenjskega nivoja in k gospodarnim investicijskim naložbam. Na osnovi realnih možnosti in predvidevanj si zavestno postavljamo naloge In cilje, predvsem take, katere je mogoče doseči v lastnem območju in katerih uresničitev je odvisna od sposobnosti, zavesti, marljivosti, možnih rezerv, štednje in uspele razvojne usmeritve ali pa od realiziranih idej.
Program je skupaj z analizami precej zajeten in ga v kratkem sestavku ne moremo v celoti predstaviti. Zaradi tega bomo izvlečke iz tega važnega dokumenta objavljali postopoma. Obseg je strnjen v naslednjih poglavjih: perspektivni razvojni program; poslovna politika, proizvodnja, realizacija; izvoz; obratna sredstva; sistem obračuna direktnih stroškov; problematika nočne izmene; osebni dohodki; organizacija; kadri; družbeni standard; osnovna sredstva in investicijo.
Uvodni del
Delovni program podjetja temelji na analizah posameznih gospodarskih gibanj v okviru podjetja in pa splošnih pogojev gospodarjenja, odvisnih od zunanjih činite-teljev. S tem programom opredeljujemo glavne naloge za leto 1972 kakor tudi nekatere za daljše petletno obdobje. V lastnih prizadevanjih je treba jemati v obzir splošni državni in republiški stabilizacijski program in pa iz tega izvirajoče odredbe ali zakone. Prizadevanja podjetja morajo biti usmerjena predvsem v odkrivanje notranjih rezerv, s katerimi je mogoče povečati dohodek. Spre-
jeta poslovna politika in pa delovni program naj najdeta svoj odsev v letnih planih, proizvodnih in finančnih, in tudi v vseh ukrepih samoupravnih organov ter strokovnih služb.
Splošno jugoslovansko gospodarsko stanje se zrcali tudi v BPT, predvsem ga občutimo v naraščanju terjatev in pa pri sorazmerno nizkem poprečju osebnega dohodka. Nizek dohodek je tudi rezultat posebnih odredb, veljavnih za tekstilno industrijo (vezava z izvozom, obveznosti izvoza, ne oziraje se na pri tem nastale izgube, dolgoletni pritisk na nivo cen, nepri-
merne carinske stopnje pri uvozu tekstilnih izdelkov in visoke carinske stopnje za uvoz dragih tekstilnih strojev) pa splošne zakonodaje, ki pri obdavčenju enači delovno intenzivno tekstilno industrijo z industrijami, ki zaradi specifičnosti proizvodnje zaposluje sorazmerno manj delavcev.
Posledica nizkega dohodka je tudi zaostajanje pri investicijski graditvi oziroma, bolje rečeno, pri nadomeščanju starih tehnično in ekonomsko zastarelih strojev.
Z delovnim programom se tako samoupravljalcem, kot strokovnim službam nalagajo obveznosti, od katerih izvršitve je odvisen gospodarski učinek in pa iz tega izvirajoče ugodnosti. Ta način dela ni za naše podjetje nekaj novega, ker smo tudi za leto 1970 in 1971 sprejeli in v veliki meri tudi uspešno uresničili program, je pa za leto 1972 precej širši ali podkrepljen z analizami, na podlagi katerih je mogoče delati posamezne zaključke in sprejeti odločitve.
Perspektivni razvojni program
Prva in seveda tudi najvažnejša naloga je dokončanje
razvojnega programa podjetja. V mnogočem je napredek odvisen od jasneje začrtane razvojne smeri. Naloga pripada strokovnjakom, ki morajo na osnovi poznavanja tehničnih dosežkov, analiz, prognoz na gospodgarskih področjih, razpoložljivih delovnih moči in ocenjenih bodočih finančnih sredstev sestaviti predlog. Prvi osnutek bo obravnaval odbor za gospodarske zadeve, nakar bo kot predlog predložen delavskemu svetu v potrditev.
Poslovna politika, proizvodnja, prodaja
V tem poglavju je obravnavana problematika usmerit-veve proizvodnje glede na osnovno surovino. Določa se razmerje predelave naravnih in umetnih vlaken. Zaradi pretežno uvozne surovine je nujno potrebno popraviti materialno bilanco s tem, da se ob nespremenjenem obsegu dela zniža poraba osnovnega materiala.
Prizadevanja naj bodo usmerjana k dokončni dodelavi izdelka (konfekcionira-nje) in k kvaliteti izdelkov. Kvaliteta je izredno važna zaradi vse večje konkurence. Pri ustvarjanju novih izdel-
kov je predvideno sodelovanje s priznanimi tujimi podjetji ( CARDIN Paris in NT Danska). Podjetje bo odprlo industrijsko prodajalno za svoje izdelke.
Izražen je interes, da se poveča proizvodnja izdelkov za reprodukcijo, predvsem tkanin. Kalkulativni dohodek mora podjetju v normalnih pogojih poslovanja (trenutno stanje zaradi zamrznjenja cen je izredno) zagotoviti srdestva za potrebno obnovo in modernizacijo podjetja kot tudi sredstva za dvig življenjskega nivoja zaposlenih.
Poiskati in izkoristiti je treba vse možnosti za precizno planiranje, predvsem pa za terminiranje celotne redne proizvodnje. Prizadevati si moramo v smeri boljšega izkoriščanja proizvodnih in delovnih kapacitet. Obrat konfekcije bo preseljen v ustreznejše prostore.
Zelo važna naloga je izdelava načrtov in izvedba čistilnih naprav za odpadno vodo iz proizvodnje. Prav tako je treba postopno urediti sanitarije in garderobne prostore v nekaterih obratih ali oddelkih.
(se nadaljuje)
Janko Lončar

Kako informirajo drugje?
(nadaljevanje s prve strani)
ko nadrobneje urejena s posebnim pravilnikom. Potrebna so natančna določila o oblikah informiranja, o odgovornostih urednika in ured-nišekega odbora in njunih pooblastilih ter o vsem, kar opredeljuje informiranje in delavca, ki dela na tako pomembnem področju. Ker tega ni in ker uredniki in drugi dejavniki nimajo pravne zaslombe, so informacije površinske, premalo temeljite in ne segajo v bistvo stvari.
Resničnost je v marsikaterem članku zastita, in ko delavci spoznajo, da niso pravilno obveščeni, jim upade zanimanje za spremljanje informacij. Vzbudi se jim občutek, da informiranje obstaja le zaradi statutarnih določil in zato, da ščiti hrbet vodilnim delavcem, ne pa zaradi resnične želje po obveščanju delavcev — samo-upravljalcev. Zato se delavci ne poslužujejo informaci-skih sredstev v tolikšni meri, kot je zaželeno. Če bi imeli zaupanje v to, kar slišijo ali preberejo, bi se verjetno te svoje samoupravne pravice bolj zavedali.
Kakšen režim prevladuje v nekem podjetju, je razvidno prav iz vsebine informacij. Precej verjetno je, da je tam, kjer se izogibajo razpravi o vseh pomembnih vprašanjih, samoupravljanje formalno in da tudi družbeno-politične or-
gandzaoije ne delujejo tako, kot bi morale. V takih pogojih dela urednik — novinar ne more uspešno uveljavljati svojega poslanstva in se je zaradi lastnega miru prisiljen prilagoditi. Zato so informacije v delovnih organizacijah, kjer prevladuje volja posameznikov, enostranske in za širši krog vsaj nezanimive.
Položaj urednika — novinarja je delikaten toliko bolj, ker izvirajo težave tudi iz sredine, v kateri dela, in iz neposredne eksotične odvisnosti od te sredine. Viri informacij so v glavnem vodstveni in vodilni delavci, medtem ko so informacije predvsem namenjene delavcem v neposredni proizvodnji. Delavci želijo biti informirani o vsem, vodstveni in vodilni delavci pa so pri posredovanju informacij izredno in včasih diplomatsko taktični. Interesi obojih so različni in urednik — novinar naj bi bil tisti v delovni organizaciji, ki naj bi objektivno poročal s polnim čutom odgovornosti. Dogaja se, da dobi novinar pri virih informacij netočne podatke in je objektivnost poročanja že iz tega razloga dvomljive vrednosti. Urednik mora biti navzoč pri razgovorih, kjer se kreira politika podjetja in na sestankih samoupravnih organov, ko se odloča o pomembnih zadevah, če ni vabljen, se lahko upravičeno vprašamo,
kako naj novinar v takih pogojih zagotovi zadovoljiv pretok informacij. Uredniku — novinarju ne bi smela biti nobena resnica skrita. Moral bi imeti neposreden dostop do izvora informacij, zagotovljeno možnost poročanja tudi o problematičnih zadevah. posredovanja svojih stališč in kritičnega ocenjevanja dela posameznikov in organov v podjetju. Tako bi bilo informiranje točnejše, kar lahko veliko prispeva k izboljšanju odnosov v delovnih skupnostih.
Na žalost še vedno prevladuje med mnogimi vodilnimi delavci mnenje, da bi odkrit način obravnavanja kočljive situacije škodoval podjetju, češ da delavci ne bi dovolj razsodno sprejemali informacij ter bi obstajala nevarnost, da demokratičnost izrabijo za rovarjenje proti posameznikom in skupinam. Praksa je že večkrat pokazala, da je bolje za delovno skupnost, če je pravočasno obveščena o dobrem in tudi o slabem. Hudo je, ko izve, da o pomembnih zadevah ni bila pravočasno informirana ali — povedano z drugimi besedami — da posamezniki niso želeli s kolektivom razpravljati in skupno iskati rešitve. Dobremu vodilnemu delavcu ni pod častjo razpravljati s kolektivom. Informacijska sredstva mu pomenijo po-
sreden način vzdrževanja stika z vsakim članom kolekti-
va.
Delavci znajo ceniti pravilen pristop vodilnih delavcev in pa zaupanje, bi jim ga kažejo, in prav na tem področju tudi' odigrava informiranje pomembno vlogo.
Omeniti moramo tudi tako imenovane »filtre« v delovnih organizacijah, ki močno vplivajo na delo urednika — novinarja in na objektivnost poročanja. S tem izrazom mislimo na uredniški odbor, družbeno-politične organizacije m vodilne delavce. Vsi ti bi morali podpirati in razvijati objektivnost (informiranja, so pa ponekod glavna
zavora napredka na tem področju. Problematika informiranja je torej precej obsežna in seznam problemov bi se verjetno še povečal, če bi analizirali stanje v posameznih delovnih kolektivih. Toda čeprav je videti na prvi pogled kritično, informiranje v delovnih organizacijah iz leta v leto napreduje. Razvoj bi bil še hitrejši, če bi dobili zakon o informiranju, če bi delovne organizacije odpirale delovna mesta v ta namen in če bi opredelili mesto urednika — novinarja v delovni organizaciji.
Po informacijah
OSS Koper
S.	S.
Z nitjo, ki objema vretena, bi objela vso zemljo, morda celo dvakrat...
delamo
Četrti mesec se že izteka od takrat, ko smo začeli s priučeva-njem v majhnem, toda lepem in prijetnem prostoru. Marsikaj se je seveda spremenilo od takrat. Preselili smo se v večje, popolnoma nove prostore in počutje se je pri vseh izboljšalo, saj smo bili prej tako na tesnem, da skoraj nisi vedel, kam bi stopil. V nove prostore smo prišli takoj po novem letu, točno 4. januarja. Torej, novi ljudje v novem obratu s staro zagrizenostjo do dela. Res, da še ni vse tako, kot bi moralo biti, delamo pa le in to z željo, da bi čim hitreje dosegli normo, ki ni tako majhna.
Nihče še ni obupal in tudi kaže nič, da bi kdo, saj je dinar, ki se dobi, pa čeprav devalviran, le dinar, za katerega se da nekaj kupiti. Saj pred tem niti tega ni bilo. Trideset nas je, lahko pa bi nas bilo preko sto, če bi imeli prostor.
Vojaki nam pišejo
Mnoge bi se še rade zaposlile, saj je to skoraj edina možnost za ženske v tem kraju. Sicer pa je tako, da dober glas seže v deveto vas. No, in naš ni tako slab, da ne bi mogel vsaj do tretje, ki je zadnja v tej dolini. Mladih po letih res ni največ, so pa toliko mlajši s srci in človek je toliko star, kolikor starega se počuti, človek pri tridesetih ni več v norih letih, je pa zato na višku svoje moči in takih je sedaj mnogo prijavljenih. Mladi smo pač mladi, radi gremo pogledat tudi k sosedom v mesto, kjer se vse bolj sveti, še zdaleč pa ni zlato. Tako je tudi tu. Za nekaj časa gredo iz domačega kraja, ko pa se najedo tujega kruha, bi se radi vrnili nazaj, če bi le imeli možnost kje delati. Ena od teh smo mi in tako nam tudi mlajših po letih ne bo zmanjkalo. Začetek je, možnosti so velike, kako jih homo izkoristili, pa je odvisno od nas.
Ker smo vključeni v delovni kolektiv BPT, smo izvolili tudi svoje predstavnike v obratni sindikalni odbor konfekcije, pod katero spadamo, in kandidata za v DS podjetja, ki bosta zastopala naše interese v najvišjem organu upravljanja. Morda jim bo sprva beseda še zastajala v grlu, ker pa računamo na vašo pomoč, bo led malo tanjši, kot bi bil sicer. Čez čas boste že sami videli, da nismo kar naprej tiho. še nekaj je, namreč to, da smo 800 m visoko in da se vidi tudi k sosedom, kaj delajo in kako, torej v družbenem življenju smo shodili prej, kot si lahko mislite. Da vam predstavim še naše predstavnike: v obratni sindikalni odbor so bili izvoljeni:
Rudolf Rojc, po poklicu orodjar, sedaj mehanik za šivalne stroje. Rojen 11. julija 1934 na Hribu.
Ivanka Debeljak, delavka na šivalnem stroju. Rojena
13.	12. 1934 v Malem logu.
Pavla Kodriš, delavka na šivalnem stroju. Rojena 30.
12.	1930 v Šegovi vasi.
Društvo je pridobilo tudi 17 podpornih članov, dogovorili pa se bomo še za nadaljnjo akcijo. Še posebno smo bili veseli, da so občnemu zboru prisostvovali gasilski veterani v tako lepem številu in v živahnem pogovoru z mladimi utrjevali gasilsko zavest in disciplino, ki ni ukazovalna, pač pa zavestna in bazita na požrtvovalnosti. Glavni direktor podjetja, tovariš Janko Lončar, je s svojo prisotnostjo in vsebinsko bogato razpravo še posebej veliko prispeval k programu za bodoče delo gasilcev. Vsi smo njegovim tehtnim besedam pritrdili z aplavzom in odobravanjem, da bodo tudi strokovne službe z večjo pozornostjo spremljale delo gasilcev in zlasti v obratu pre-
ln še kandidata za DS: Rudolf Rojc in Ivana Cer, delavka na MS stroju. Rojena 10. 4. 1924 v
Ret j ah.
Ko boste mislili, kam bi se odločili za sindikalni izlet, vam priporočamo, da nas obiščete. Mnogo je znamenitosti na poti k nam in tudi tukaj jih ne manjka. Imeli boste prijeten piknik na Travni gori, ki je podobna Ptujski. Lep turistični dom je na jasi sredi gozdov in v njem ne bo zmanjkalo »tistega«, kar Trži-čani veliko prenesejo, če pa vas bo morilo domotožje, se boste lahko potolažili s čudovitim razgledom na Triglav in Savinjske alpe. Naj zaključim svoje pisanje z resničnim: »Pridite, ne bo vam žal!« In še lep pozdrav!
Tone Markovič
dilnice pridobili več članov. Znano je namreč, da pretežni del članstva dela v tkalnici, vse ostale delovne enote še nimajo pravega razumevanja. Gasilci trdimo, da vsakdo potrebuje določeno znanje ali celo orožje za primer požarov in da prav na vsakem delovnem mestu odstranjujemo tiste nevarnosti, ki bi lahko kadarkoli povzročili nastanek ognja. Skoraj v vseh naših obratih nam moderna tehnika sicer zmanjšuje delovne napore in lajša naše vsakdanje življenje, toda pri vsem tem pa postajamo le preveč brezbrižni. To nam nekega dne lahko povzroči katastrofo z neprecenljivimi posledicami. Kako prav bi bilo, da prav vsak član delovne skupnosti odstranjuje in preprečuje vse tisto, kar ni v redu, zlasti pa povečajmo skrb za rednejše čiščenje obratnih prostorov.
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, tako ZKS in sindikata, so sodelovali na občnem zboru, pogrešali pa smo voditelja mladinske organizacije v podjetju.
Nekaj kritičnih pripomb na delo upravnega odbora je bilo izrečenih zaradi neaktivnosti posameznih članov. Niti na eni sami seji ni prisostvoval Jakob Švab, zato je na predlog delovnega predsedstva občni zbor sklenil odločno prekiniti s prakso, da bi dovolili v vodstvu gasilskega društva popolnoma pasivne člane, čeprav imajo določeno znanje.
Vojaški dnevi potekajo bolj ali manj enako ob vsakem času in vremenu in morda tudi v vsaki klimi. Malenkosti, ki s sto vezmi priklepajo vojaka na red in disciplino, dovoljujejo vljudnost, morda šegavost, nikakor pa ne zgovornosti v tistih redkih pismih, ki jih pošilja domov, prijateljem, znancem, sodelavcem in morda celo podjetju, kjer je bil nekoč zaposlen. Za vljudnostjo in šegavost jo moramo zgovornost odkriti šele sami: ne vojakove osebne, temveč zgovornost njegovega stanu in morda trenutnega občutja: veselje in nezadovoljstvo, otožnost in navdušenje se v vojakovih pismih izražajo v dostojno oddaljeni, morda celo že uniformirani obliki: oglašam se, pozdravljam. In prav teh gla-
Za delegate občnega zbora občinske gasilske zveze so bili izvoljeni: Riko Dobrin, Jože šolar, Stane Oman in Ivan Valjavec. Na občnem zboru je sodelovalo kar lepo število gostov, med drugimi predstavnik gasilske zveze Slovenije tov. Karel Markič, predstavnik Ob GZ Tržič Franc Dobre, predsednik GD Podljubelj Gašper Golmajer in predsednik IGD obrata Lepenke Janez Ravnik.
Z veliko pozornostjo smo poslušali govornika, ki je prebral pismo predsednika gasilske zveze Slovenije Metoda Rotarja. Mnogo napotkov za program dela v pripravah na VIL kongres slovenskih gasilcev je občni zbor soglasno sprejel in konkretiziral v planu vaj za letošnje leto, ki ga je izdelal in posredoval poveljnik Stane Oman. Plan dela je občni zbor sprejel brez pripomb, čeprav vsebuje kar 22rednih vaj in še posebej 20 dodatnih praktičnih gasilskih vaj za priprave na tekmovanje v občini in republiki. Tako bomo imeli v tem letu 42 vaj in računamo na dobro udeležbo.
Jože Šolar — delovni predsednik se je v imenu društva najtopleje zahvalil vsem gostom za sodelovanje in še posebej zaslužnim veteranom, ki še vedno z veseljem prisostvujejo na vseh prireditvah.
V letu 1971 je društvo izvedlo 27 suhih vaj z 222 udeleženci in še 8 mokrih vaj, na katerih je sodelovalo 69 gasilcev. Na občinskem gasilskem tekmovanju je naša desetina dosegla zelo dober uspeh, to je oceno 777 točk in s tem II. mesto med 13. gasilskimi društvi. Na občnem zboru je predstavnik občinske gasilske zveze podelil našemu društvu zlato priznanje in so obvezniki civilne zaščite. Namesto Jakoba Švaba smo soglasno izvolili v upravni odbor Franca Ajdnika.
sov in pozdravov smo najbolj veseli, zakaj zanje nikdar ne vemo, ali jih je pisal vojak, ki se je pravkar vrnil s težkega pohoda, ali tisti, ki bo moral kreniti v temni noči na pot.
Drago Vinter služi v Puli. V besedi in pozdravih je dokaj skop, toda prisrčen:
»Z nekaj besedami se vam prvič oglašam iz Kirma. Pozdravljam vse nekdanje sodelavke in sodelavce v navi-jalnici in tkalnici. Lepo vas prosim, da mi pošiljate vsako številko Tržiškega tekstilca na tale naslov:
vojak Drago Vinter, v. p. 1159/9 »B«, VE-5 52002 Pula
Naj lepša hvala.«
Hvala tudi tebi, Drago, za razglednico, pozdrave in želje. Tekstilca tl bomo pošiljali vsak mesec in želeli bi, da ti bo ugajal. Da se je na zunaj spremenil, si bržčas opazil sam. Upamo, da na bolje in da ti je všeč.
Spremenilo se je tudi uredništvo: uredniški odbor je sicer nespremenjen, glavni in odgovorni urednik pa je odšel k vojakom. Pero ni posebno lahko zamenjati za puško, toda tudi ob puški se roke ne ožulijo. Zato pričakujemo, da Tekstilca ne bo pozabil, da bo vesele in žalostne dogodke zaupal njegovim stranem in razmišljal o stvareh, ki si jih je pred odhodom zastavil.
Oprosti, dragi Drago, da sem tvoje pozdrave izkoristil za notico, o kadrovski spremembi v našem uredništvu: fantje in možje odhajamo k vojakom in se vračamo, zmeraj je še ena smer; kakor galebi in. valovi, je pisal Tagore, se srečujemo v življenju: galebi odlete, valovi odplavajo, mi odhajamo ... toda tudi vračamo se, bi ga dopolnili.	TP
llllllillllHIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllll
Pesmica
za
naše malčke
DEBEL DEDEC
BUČEJEDEC
Debel dedec bučejedec
.imel jezično je ženo in ni' vedel, kam bi z njo. Snedel je največjo bučo, zdolbel jo je, ne oluščil, vanjo je zaprl ženo, pa imel je mir pred njo.
(Stara angleška uspavanka. Prevedel Tone Pretnar)
Občni zbor gasilskega društva
V soboto, 5. februarja, so člani našega industrijskega gasilskega društva izvedli redni letni občni zbor. Izredno dobra udeležba je pokazala, da se je v zadnjih nekaj mesecih znatno povečala aktivnost ne samo na strokovnem področju varstva pred požarom, temveč tudi pri utrjevanju fizične kondicije mladih fantov in deklet, v športni rekreaciji, sankaškem tekmovanju, smučanju, preizkusu znanja v streljanju z zračno puško, urjenju in usposabljanju na tečajih prve pomoči itd. V društvo smo sprejeli 7 novih članov in 2 članici, ki bodo z vajami in pridobitvijo potrebnega znanja postali sposobni za vsakršne akcije. Omeniti velja, da je 25 obveznikov civilne zaščite, ki so razporejeni v gasilsko enoto, uspešno zaključilo tečaj in opravilo pred komisijo občinske gasilske zveze Tržič predpisan izpit.
S predvolilnega sestanka v konfekciji
Ivan Valjavec
lllllllimilllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIII
1 vprašanje - 5 odgovorov
Za današnjo številko smo pripravili razgovor z našimi delavci, ki jih veže na tovarno že precejšnje število delovnih let. Zanimalo nas je predvsem, kaj in kako so delali včasih, kaj se je medtem spremenilo in kakšno je njihovo »tovarniško« življenje — danes, želeli smo se pogovoriti z njimi tudi zato, ker menimo, da si to prav gotovo zaslužijo. Seveda nismo mogli obiskati prav vseh; poiskali smo jih pač toliko, kot je navada za to rubriko. Pa si preberite kaj so nam povedali!
Milan Ambrožič — podmoj-ster na mikalniku v predilnici:
Zaposlil sem se 23. septembra 1929. leta. Najprej sem delal na strojih serfaktor v predilnici; te pa so kmalu podili in postavili nove angleške stroje. Potem sem prišel k mikalnikom. Najprej sem bil izpihovalec, delal sem pri strojih, nato sem bil mazač in nazadnje podmojster.
Toda to je bila dolga pot in na nji sem marsikaj doživel. Naj takoj povem, da se je marsikaj tudi spremenilo od prvih let, toda delo je delo — delati je bilo treba prej
in sedaj, le da so nas takrat bolj priganjali — norma je bila velika in disciplina hujša. Danes mladina ne ve, kaj se pravi delati, predvsem pa biti upogljiv, saj takrat nikomur še na misel ni prišlo, da bi zapustil delovno mesto ali službo, če je šlo kaj navzkriž, kakor so to primeri danes. Najprej smo delali od sedmih zjutraj do štirih popoldne in eno uro smo imeli za kosilo, potem pa smo začeli delati od šestih do dveh in od dveh do desetih. Včasih za malico tudi ni bilo časa, čeprav so jo delili med delom.
Lahko bi rekel, da se je vse spremenilo na boljše, saj je bilo prej veliko korakov sem pa tja, sedaj pa je delo bolj urejeno. Tudi več pravic je in bolj gledajo na človeka.
Seveda smo doživljali najrazličnejše trenutke — 36. leta je bila celo stavka — toda vztrajali smo.
Danes delam, ker je pokojnina bolj majhna in pride prav vsak dinar, pa počutim se še vedno dovolj sposobnega in v tovarno še zmeraj rad prihajam. Zadovoljen sem, le na to bi rad opozoril, da bo potrebno poostriti delovno disciplino na vseh koncih, če bomo hoteli kvalitetno proizvajati in delati.
Slavka Makarov — previ j alka na previjalnem stroju v tkalnici:
Z delom sem začela 37. leta; bila sem v navijalnici, nekaj časa v belilnici, 22 let tkalka in sedaj sem že 8 let v navijalnici.
Delo je bilo v tistih časih pri tkalskih strojih lažje, saj so imeli samo po 16 vreten in čeprav je sedaj marsikaj avtomatizirano, je vseeno zahtevnejše zaradi naglice in obsega. Ameriški bombaž je bil boljši in blago se je lažje delalo. Delali smo po osem ur, toda ne ponoči. Nočno delo je za žensko zelo težko — o tem sem se prepričala v osmih letih — in danes ne bi več vzdržala tega.
V tkalnici je bilo treba marsikdaj potrpeti, toda službe zato še nisem pustila, saj jo je bilo težko dobiti. Danes pride v tovarno lahko prav vsak in ko se naveliča, oddide, kakor je prišel. Včasih sem se tudi zjokala, ker smo bili kaznovani pri denarju zaradi kvalitete. Seveda, 35 'let v eni tovarni ni malo in ne more biti vse lepo, a z delavkami sem se vedno razumela.
Pa disciplina je bila prej večja in cevk tudi ni bilo nobenih po tleh, kar danes ni nobena redkost.
Rada se spominjam vsega in ne morem reči, da ja bilo prav hudo, a težko že čakam na počitek — še letos, pa si ga bom prislužila, toda nikoli ne bo nič pozabljeno.
Še posebno lep spomin pa mi bo ura, ki sem jo prejela pred nekaj leti; zelo sem je vesela in hranim jo kot največjo dragocenost.
Djuro Regajs — podmojster v adjustimici:
10.	oktobra 1947 sem prišel v belilnico; delal sem v apre-turi pri cilindričnem stroju, kjer se je sušilo blago. Čez leto sem šel v belilnico k belilnim strojem, toda zaradi bolezni sem bil potem premeščen v skladišče surove
zaloge. No, in od 50. leta dalje sem v adjustimici.
Delo je bilo takrat prav gotovo težje, saj so bili tudi časi takšni. Ni bilo pomožnih naprav, kot so danes, na primer doki, ne zaščitnih sredstev in obleke, več smradu... Pri transportu so bile težave, danes pa »slončki« vse opravijo. Ni bilo odmora niti tople malice in še bi lahko naštevali. Toda odnosi so bili dobri kljub večji strogosti, disciplini in zahtevi po vzdrževanju čistoče. Bilo je bolj veselo in družabno, sproščeno in preprosto. Tudi pošalili smo se kdaj iz koga, a znali smo ravno tako pridno delati — pa čeprav prostovoljno. Bilo je veliko udarniškega dela in »kosali« smo se za značke. Danes tega mi in sploh je težko pridobiti delavca za delo brez nagrade.
Moram pa poudariti drugo stran: sprememba strojev in splošni napredek sta delo zelo olajšala ter poenostavila.
Do pokoja bom delal še tukaj, saj sem se vživel v delo in bi težko zapustil tovarno, pa tudi nerad menjam delovno mesto. Sicer pa gre leto hitro naokoli in mogoče bo čas, ko se bo treba posloviti, prišel še prezgodaj.
Rozalija Ribič — šivilja — sestava kapen v konfekciji:
Delam že 34 let. Začela sem kot učenka na strojih Rieter v predilnici. Bila sem še mlada in ni bilo ravno lahko, toda naučiti se je bilo treba in delati zaradi zaslužka, ki je bil družini s toliko otroki še kako potreben. 27 let sem bila v predilnici in počasi sem napredovala v vodnico.
Vedno sem rada delala in po vojni, ko so bila med posameznimi podjetji tekmovanja, sem hila trikrat udarnica. Ko sem zbolela, sem prišla v konfekcijo — to je bilo ob začetku obratovanja naše konfekcije. Od takrat delam tukaj in ostala bom do leta 1973, ko bom odšla v pokoj.
Z leti se je mnogo spremenilo, toda odnos do žensk je bil v tovarni vedno dober.
Norma je seveda hujša kot včasih in zahteva se veliko, a če bo zdravje, bo že šlo. Pri našem delu je potrebna velika natančnost in jaz sem pri tem kar malo »sitna«. Moram pa reči, da je delo v službi — poleg domačega — kaj velik napor in si že želim počitka.
Omenila bi še to, da je pripadnost naši tovarni že nekako v družini, saj je bilo tu zaposlenih vseh osem otrok in tudi starši.
Jože Novak — strojnik v hidrocentralx I. v Podljubelju:
K Sv. Ani — kakor se je takrat reklo — sem prišel 1933. leta, ko so začeli delati centralo. Takrat je bila naj-hujša čevljarska kriza in pri tej gradnji je bilo zaposlenih veliko čevljarjev in bili so delavci iz vseh krajev. Delal sem pri izkopu kamna od centrale II. na Cegeljšah in do centrale I.
Strojev ni bilo, razen kompresorja in nekaj elektromotorjev, sicer pa so bile pomožno orodje samo lopate, krampi in samokolnice.
Včasih je voda tekla tukaj, kjer danes stoji centrala in speljali smo jo v nov jarek. Od jezu do vodnega stolpa se je delal predor; začeli so kopati s treh koncev, lin ko so prišli skupaj, je bilo veliko veselje.
Sama centrala je bila zgrajena v enem letu in 34. leta je že obratovala. Najprej je bila samo ena turibina, potem pa so vgradili večji generator dn še manjšo turibino.
Do izgradnje te centrale sem delal pri monterju, ki je speljal kabel, potem pa sem bil dodeljen v centralo na Cegeljšah. Po vojni, točneje od 1947. leta, delam stalno v »enojki« in rad bi ostal še toliko časa, da si zaslužim polno pokojnino. S službo sem zadovoljen, saj delo ni težko, je pa odgovorno. Stroje je treba držati v redu: očiščene, podmazane, potrebno jih je večkrat pregledati. Posebno, kadar voda naraste je pomembno, da je vse v brezhibnem stanju. Takrat je, na primer, še bolj potrebno paziti na hlapenje ležajev, saj se naprava zaradi umazane vode rada zamaši.
Doživetij je bilo v vseh teh letih veliko. Moram reči, da je bilo včasih več izpadov in okvar, danes pa stroji bolj mimo tečejo. Bil je slučaj, še pred vojno, ko je strela treščila v transformator, a s hitrim posredovanjem smo vse rešili in takrat so mi prvič povišali plačo. Primerov začetnih požarov je bilo še več, toda vedno se je vse bolj ali manj srečno končalo.
Mislim, da so te centrale za našo tovarno koristne, nam pa dajejo kruh. Sedaj smo v centrali trije — vsak ja eno izmeno — dn se dobro razumemo. Človek vedno kaj dela in meni ni bilo nikoli dolgočasno; z dobro voljo opravljam ta poklic, toda za mlajšega človeka je manj prijetna taka služba, ker je prostih dni bolj malo. Še to bi rad povedal, da v vseh 38 letih nisem naredil nobenega »plavega« in imel sem samo 3 dni »bolniške«.
Vsem se zahvaljujemo za odgovore in jim želimo še veliko lepih dni v tovarni in tudi v pokoju.
UREDNIŠTVO
Intervju vodil: Stojan Saje
Komisija za podeljevanje občinskih priznanj OF
ji-K-k-Kk-K-k-K-K-K'^-k-K-K-K-K-K-K-K-k-K-k-k-K-k-K-K-K-K-K-k-K-k-K-fck-K-Ms-M'
Komisija za podeljevanje občinskih »Priznanj OF« slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Tržič, objavlja na osnovi 8. člena pravilnika o podeljevanju »Priznanj OF« in dela komisije
Razpis
s katerim poziva vse družbenopolitične, samoupravne, društvene faktorje in posameznike k dajanju predlogov.
Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam po naslednjih kriterijih:
1.	organizatorjem OF in družbenopolitičnim delavcem za medvojno in povojno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah;
2.	družbenopolitičnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe trajnejšega pomena;
3.	organizacijam in društvom za dolgoletno uspešno sodelovanje.
Predlog za podelitev občinskega »Priznanja OF« lahko podajo občinska in krajevna organizacija SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, posamezniki itd.
Predlog mora biti Obrazložen in dokumentiran v Skladu s kriteriji. Komisija bo sprejemala predloge do 15. marca 1972. Kasneje prispelih predlogov žirija ne bo upoštevala in ne obravnavala.
Predloge je treba podati komisiji za podeljevanje občinskih »Priznanj OF« slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Tržič.
****************************************-»■
Novi delavski svet
Ker je organom delavskega samoupravljanja potekla dvoletna Vzdrževalni obrati:
so bile 17. februarja 1972.
Za izvedbo volitev je delavski svet imenoval tričlansko volilno komisijo:
1.	Rudi Hrovatič — predsednik,
2.	Iva Bogataj — članica,
3.	Hazim Omerovič — član.
Imenovana je bila tudi tričlanska komisija za volilne imenike:
1.	Malči Vesel — predsednica,
2.	Metka Plejbes — članica,
3.	Marija Srečnik — članica.
Kandidatne liste so pripravili in predlagali sindikalni pododbori po delovnih enotah in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. V času od 25. januarja do 2. februarja so potekali delovni zbori po delovnih enotah; na njih so sodelovali člani kolegija, predstavniki družbeno-politič-nih organizacij in volilna komisija.
Na sestankih so se pojavljala različna vprašanja, želje in hotenja članov delovnega kolektiva. Poleg potrjevanja kandidatnih list so zbori obravnavali poročilo o poslovanju podjetja v preteklem letu in iskali smer nadaljnjega delovanja in razvoja podjetja v perspektivi.
O diskusijah in željah članov delovnega kolektiva, ki so bile izražene na zborih, bodo člane kolektiva obvestili v prihodnji številki, ko bo to področje natančneje proučeno in obdelano.
Volitve so potekale na sedmih voliščih; volilna komisija, komisija za volilne imenike in vseh sedem volnilnih odborov si je prizadevalo za pravočasen in kvaliteten potek volitev.
V volilne imenike je bilo vpisanih 1337 volilnih upravičencev, volilo pa jih je 1215 ali 90,8%. Veljavnih glasovnic je bilo 1003 ali 75 % in neveljavnih 212 ali 15,8 %. Opravičeno odsotnih je bilo 111 ali 8,3%, neupravičeno odsotnih pa 11 ali 0,8%.
Pregled izida volitev v novi delavski svet po delovnih enotah:
Predilnica:
	glasov
1. Peter Bukovnik	206
2. Mirko Mandelj	203
3. Peter Meglič	199
4. Vili Perko	191
5. Jožefa Valjavec	177
6. Vera Drobnič	168
Tkalnica:	glasov
2. Jože Cotič	746
1. Helena Čadež	251
3. Stanko Sova	219
4. Tončka Zaplotnik	211
5. Tomaž Kosmač	204
6. Feri Laibacher	180
Oplemenitilnlca:	glasov
1. Karel Kos	60
2. Mirko Nadišar	59
3. Slavica Avsenek	56
et podjetja na dvajseti redni			glasov
jel sklep o razpisu volitev, ki		1. Anton Jurjevčič	105
		2. Lado Gosar	102
4. Rika Pretnar	52	3. Janko Jagodic	96
5. Joži Dolinar	46	4. Anton Kališnik	92
6. Ivanka Primožič	45	5. Viktor Švab	89
		6. Karel Ahačič	88
Konfekcija:			
	glasov	Uprava:	glasov
1. Rudolf Rojc	109	1. Hazim Omerovič	119
2. Marija Zibler	95	2. dipl. inž. Drago Pegan 119	
3. Ivanka Cer	94	3. Marjan Pemuš	119
4. Štefka Kokalj	94	4. Zvonka Švab	119
5. Silva Vogrič	81	5. Milan Tribušon	119
6. Elza Meglič	72	6. Branko Veselinovič	119
Z volišča v predilnici
Sklepi samoupravnih organov
21.	1. 1972 so na 20. redni seji člani delavskega sveta razpravljali o delovnem programu v letošnjem letu in o razpisu volitev v organe delavskega upravljanja.
Delovni program, ki zajema letošnje leto in delno obdobje od 1973 do 1975, so člani delavskega sveta sprejeli z nekaterimi dopolnitvami, ki segajo na področje asortimenta izvoznih vlaken, hitrejše reorganizacije podjetja, štipendiranja in izobraževanja.
Zanimiv za delavke, ki delajo v treh izmenah, je zlasti poudarek, da zaradi potreb podjetja ni mogoče omejiti nočno delo, možno pa je, da se razširi še na en oddelek (48 statev).
Člani delavskega sveta so obravnavali tudi družbeni standard in zadolžili glavnega direktorja tovariša Janka Lončarja, da se s pristojnimi organi občine Tržič dogovori, da naše podjetje kljub industrializaciji turizma obdrži dom v Poreču.
Komisijo za pripravo in izvedbo volitev v samoupravne organe vodii tovariš Rudi Hrovatič, člana pa sta tovariš Hazim Omerovič in tovarišica Iva Bogataj.
Delavski svet je tudi soglašal s predlogom odbora za gospodarske zadeve, da se spremeni 6. člen pravilnika o pohvalah in priznanjih članom delovne skupnosti. 1. odstavek 6. člena tega pravilnika se glasi takole:
»člani kolektiva, Id z dnem 31. decembra Dretekle-ga leta dopolnijo 25 let delovne dobe v podjetju, bodo za praznik dela 1. maja nagrajeni.«
Za letošnji praznik dela bo nagrajenih 136 delavk in delavcev.
Člani delavskega sveta so potrdili predlog odbora za izobraževanje, po katerem se spremeni 96. člen pravilnika o izobražvanju, ki določa nagrade vajencem. Od 1. 1. 1972 so nagrade vajencem naslednje:
za I. letnik za II.letnik za III. letnik
380 din 480 din 600 din
prej 300 din prej 380 din prej 480 din.
Odbor za organizacijo dela in delitev dohodka je na predlog organizacijskega oddelka sklenil, da se vezava klimatizerjev za tkalnico ob-
računava po normativu 5 % reklamiranih ur je 5 % manj vezave. Nova lestvica obračunavanja je naslednja:
0 % reklamiranih ur = 50 % tkalniške vezave 5 %	”	=	45	%
10 %	"	-	40	%
15 %	”	=	35	%
20 %	"	=	30	%
25 %	"	=	25	%
Razlika v obračunavanju tkalniške vezave glede na predilniško vezavo je umestna, ker se določa za tkalnico višja relativna vlaga (85 % — 95 %) kot za predilnico (55 % -65%).
Odbor je tudi sprejel predlog organizacijskega oddelka, da se poveča vezava na kon-
kretno izvršena dela za vse člane kolektiva za samostojno izdelavo ali za sodelovanje pri izdelavi študijskih programov, analiz in načrtov od dosedanjih 1 % do 5 % za dobo 1—12 mesecev na 1 % do 12 mesecev.
Naslednja delovna mesta, na katerih so lahko delavci
dela
Tovarniški komite ZM BPT se je od izvolitve nekajkrat sestal in dogovorjeno je bilo tudi, da se izdelajo programi aktivnosti v posameznih komisijah. Te programe bo TK pregledal na eni prihodnjih sej in lahko se bomo takoj lotili zastavljenih nalog.
O	programih vam bomo obširneje poročali v naslednji številki Tekstilca.
V sedanjem času smo se intenzivno pripravljali na prireditev ^Mladina pred mikrofonom«, ki bi morala biti 25. februarja v Triiču, toda preden smo nameravali razposlati vabila za sodelovanje drugim aktivom, smo nepričakovano mi dobili vabilo za sodelovanje na prireditvi v Festivalni dvorani na Bledu v organizaciji MA »Veriga« Lesce. Seveda smo se vabilu odvzali in sklenili prestaviti svojo prireditev v mesec april.
Tako bomo torej nastopili Z našo ekipo 17. marca ob
18.	uri v Festivalni dvorani na Bledu in skušali dokazati,
da naš uspeh na oddaji v Kropi ni bil le golo naklju, čje, temveč znanje. Z namenom poživiti dejavnost organizacije ZM v Triiču so nas v prvi polovici februarja obiskali predstavniki Republiške konference ZMS ter bodoči predsednik OKZMS Tržič tov. Jože Klofutar. Na sestanku, na katerem so bili navzoči poleg predstavnikov republiške konference ZMS in naših mladincev, še predstavnik DSP tov. Jagodic, sekretar TK ZK tov. Hrovatič, predsednik sindikata tovariš Roblek ter iz uprave podjetja tehnični direktor tov. Šarabon, smo se pogovorili o našem dosedanjem delu in o
vezani kot ostali člani kolektiva z 1 % do 10 % vezave za dobo 1 do 12 mesecev za izdelavo ali sodelovanje pri izdelavi študijskih programov, analiz in načrtov pa so vezana še takole:
—	vodja razvojnega oddelka in vodja organizacijskega oddleka na vezanje sredstev poprečno vrednosti zalog materiala dn surovin ter vezanje sredstev na poprečno vrednost nedokončane proizvodnje;
—	tehnolog, analitik dela in časa, referent za notranji transport, analitik za razvijanje sistema delitve dohodka, programer in organizator izobraževanja na vezanje sredstev poprečno vrednost nedokončane proizvodnje;
—	industrijska oblikovalka na vezanje sredstev poprečne vrednosti zalog gotovih izdelkov.
tem, kaj imamo v načrtih za v bodoče. V približno enourni diskusiji smo izrazili svoja mnenja, vprašanja ter probleme, s katerimi se srečujemo mladi v podjetju. Seznanjeni smo bili, kako približno bo potekala Akcija 75 po občinah, in upamo, da se bomo vanjo uspešno vključili.
Ob koncu naj izrazim zadovoljstvo nad takim načinom sodelovanja med mladinskimi aktivi po podjetjih in najvišjim republiškim organom ZM. Upam, da se bomo še kdaj sestali v takem ali podobnem sestavu in izmenjali svoja mišljenja, saj do sedaj razen na kakih seminarjih ali drugih večjih akcijah nismo prišli v stik z vodstvom slovenske mladine.
Z. M.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI1IIIIIIIIIIIIIII
Sodelujte
v Tržiškem tekstilcu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
TRIM - šport za vsakogar
Zveza za telesno kulturo Slovenije, Partizan Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije so se odločili v SR Sloveniji organizirati enotno akcijo, ki bi pospešila razvoj športne rekreacije. Imenuje se »TRIM« — ŠPORT ZA VSAKOGAR« in se je že uspešno uveljavila v številnih državah.
Nagle in pomembne spremembe v naši družbi pogojujejo napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Toda pogoji sodobnega načhia življenja in dela istočasno kažejo na vedno številnejše negativne spremljajoče pojave, ki so značilni za vse sodobne industrializirane in urbanizirane sredine. Le-ti so razvidni iz poslabšanih telesnih in miselnih sposobnosti ljudi; najbolj so opazni v zmanjševanju delovnih in obrambnih sposobnostih, v skrajšanju delovnega časa, v rasti poškodb, bolovanj in invalidnosti, v naraščanju nedružbenih ravnanj ljudi, kar ogroža telesni in duševni razvoj sodobnega človeka.
osebno počutje, vzdržljivost, pa tudi kilograme.
In kako bomo tekmovali?
Vsak občan, ki se vključi v akcijo, dobi karton z navodili. Nanj vpisuje svojo rekreacijsko dejavnost in tako vsak lahko nadzira sebe in ocenjuje, kje je uresničil svoje načrte in kaj mu še manjka.
Za značko mora udeleženec akcije »TRIM« opraviti najmanj 150 aktivnosti v letu. To prav gotovo ni preveč, in ko se človek privadi na te zahteve, postanejo naloge potrebne. Kmalu se pokažejo koristi in »TRIM« je dosegel svoj namen.
Podrobnejša navodila so zbrana v prospektu »ŠPORT ZA VSAKOGAR«. Cena kartona in knjižice je 1,50 din; delili pa jih bodo tudi občinski sindikalni sveti po osnovnih organizacijah tako, da jih bo mogoče kupiti v delovnih kolektivih.
Samo z navdušenjem in reklamo nad to akcijo pa seveda še ne bo dosežen namen in cilj, potrebno bo vsestransko razumevanje in udeležba.
(Po informacijah RSS in
Delu) Stojan Saje
Pobudniki akcije »TRIM« upoštevajo vsa ta dejstva in menijo, da je vzrok takega stanja premajhna zastopanost telesne kulture v življenju in delu odraslih ljudi. Znanstvena dognanja pa potrjujejo vsestransko vlogo in pozitiv-
Popoldanske in večerne obleke
In memoriam Pavlu Jancu
Kaj kmalu, že po prvih vzponih, smo spoznali, da njegov pristop v našo sredo ni bil slučajen, da njegova odločitev ni bila zgolj radovednost. Ne, videli smo, da je šlo pri njem za proces, za širok razvoj osebnosti, za hotenje po kompletiranju vsaj v fizičnem smislu, zato je na svoji poti vsrkal tudi alpinizem. Toda nismo vedeli, da bo to njegova zadnja potešitev in obogatitev.
Prišel je, videl in na mah osvojili vso zahtevno svojstvenost alpinizma, kajti umel je srkati iz svoje vsestranske osnove; črpal je te sestavine in jih s pošastno naglico vključeval v novo dejavnost. Tako je pripravniški del, četudi v drugačni obliki, že imel; kamen v temelju je že prinesel s seboj in takoj se je lahko lotil fines nadgradnje — njegova projekcija v mozaiku odseka bi bila dragulj! Bil je nepogrešljiv v stenah Kamniških, Julijskih Alp. Tudi Centralne Alpe so bile potrditev njegovih izjemnih sposobnosti. Njegova volja in vse ostalo v njem je vedno znova klicalo po novih, težjih doživetjih. Asketični samovzponi, skrajno težki treningi, izvrstne smeri, prvenstveno, a predvsem nepozabno suvereno obvladovanje ključnih mest je popolnoma prepričalo: izključili smo možnost poškodbe, nesreče, odstopa tako, da smo bili prepričani, da njegova alpinistična krivulja ne bo nehala rasti...
Ce se v načinu plezanja kaže resnična človekova bit, potem je bil Pavle izbrušen, harmoničen sklop lepote, divje volje in absolutne pripravljenosti. Če se kaže najelementarnejši odnos človeka do gore samo v plezanju, potem je balo njegovo gibanje visoka oblika hvalnice.
Alpinistični odsek
ne učinke telesne kulture na zmanjšanje vseh navedenih posledic sodobnega življenja. Zato tudi v gospodarskem in družbenem življenju dobiva področje športne rekreacije vse pomembnejše mesto. Trenutno stanje zahteva nenehno skrb za zdravje, telesno usposobljenost in rekreacijo delovnih ljudi.
V	tempu sodobnega življenja potrebuje človek vedno več telesne vzdržljivosti, zato je rekreacija predvsem vsakdanja potreba in nikakor ne moda. Drugod po svetu so to spoznali že mnogo pred nami, toda v zadnjem času se rekreacijska dejavnost vedno bolj širi in krepi. Žal je bila do sedaj slabo organizirana; pobudniki te akcije pa predlagajo, da se vanjo vključijo vse temeljne organizacije združenega dela telesno-kulturne in druge organizacije, da bi tudi na področju športne rekreacije ustvarili ustrezne pogoje za hitrejši napredek in organiziran razvoj.
V	ta namen so organizatorji pripravili za skupno akcijo ustrezne kartone in prospekt z navodili. Začenja se najbolj množično tekmovanje, kar smo jih kdaj v Sloveniji doživeli. Nagrada — značka TRIM — pomeni pravzaprav zmago nad samim seboj. Gre za zdravje, delovno storilnost
Modne dolžine 72/73, mini in normalna dolžina do kolena za dopoldne in popoldne, za zvečer maksi.
Aktualne modne barve — korajžni kompii mentami kontrasti, prevladujoča bela, rdeča, modra.	G. A.
Ne vem, zakaj sem se tako veselil vožnje z vlakom. Toda, ko sem izstopil, nisem imel kam iti (Isikava Takobuku)
Inventura
Da, inventura, toda ne taka kot smo je navajeni pred novim letom v naših delovnih organizacijah in ustanovah, pač pa inventura izpolnitve nalog in obveznosti, ki smo si jih sindikati zadali z akcijskim programom sindikata Slovenije, še posebno pa ocena izpopolnjevanja akcijskega programa Občinskega sindikalnega sveta, v katerega je posredno ali neposredno vključeno tudi delovanje osnovnih organizacij sindikata.
Pri izdelavi in tolmačenju ustavnih sprememb smo organizirali razprave v nekaterih delovnih organizacijah. Razprave po vsej Sloveniji pa so bile povod za vključitev sindikatov v razpravo o ustavnih spremembah. Rezultat je XXXI. ustavni amandma ustave SRS, s katerim je omogočeno in ustavno zagotovljeno delovanje sindikata na nivoju republike, občine in delovne organizacije.
Prav s tem pa nas sindikate obvezuje, da se poleg prizadevanja za uresničevanje amadmajev s področja samouprave zavzemam tudi za uveljavitev XXXI. ustavnega amandmaja.
me, zato bodo potrebne temeljite analize in tudi morebitnih sprememb v zakonu in družbenih dogovorih se ne bomo smeli odreči.
sindikatov se je zavzela,
Z volišča v konfekciji
Na področju stabilizacije smo se v okviru razpoložljivih možnosti vključevali v analizo in oceno gospodarskih gibanj v občini kot celoti, prav posebno pa še delovnih, katerih poslovanje ocenjujejo gospodarstveniki kot nerentabilno, nelikvidno itd. Tu nam manjka mnenj in ocen naših organizacij, ki imajo dostikrat manj kritične ocene do stanja v lastni delovni organizaciji kot pa za druge. V trenutni situaciji nas predvsem zanima, s kakšnimi težavami in problemi se bodo delovne organizacije v gospodarstvu srečavale z ozirom na razvrednotenje dinarja.
naj ob koncu leta 1971 ne bo OD za normalno delo, za normalni delovni čas in seveda za normalni učinek izpod 1000 din. Znano je, da se naš sindikalni svet, glede razmer v Tržiču oz. tržiškem gospodarstvu, ni mogel 100 % ogreti za to vsoto, pač pa smo izrazili upanje, da ob koncu leta ne bo zaposlenega, ki bi prejemal nižji OD ikot je 800
din.	Ocenjujoč rezultate, prikazane na podlagi statističnih podatkov za mesec september, ugotavljamo v primerjavi z mesecem marcem ugoden in bistven napredek, talko da smo prepričani, da bo naša realna želja uresničena. Izplačila na podlagi samoupravnih
sporazumov in povečanja osnov v nekaterih delovnih organizacijah pa kažejo na to, da bo zelo malo delavcev, ki bodo imeli nižji OD, kot je 1000 din.
V zvezi s socialnim razlikovanjem smo prav zaradi uveljavitve samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in OD naredili korak naprej. Žal pa moramo ugotoviti, da na področju stanovanjske zakonodaje več kot do predlogov ni prišlo. Uresničenje take politike na področju gradnje, dodeljevanja stanovanj in plačevanja stanarine je prav v tej situaciji in še posebno v naši občini več kot nujno.
Na področju izobraževanja za delo in samoupravljanje smo skupaj z ostalimi političnimi organizacijami in skupščino v intenzivnem delu za poživitev dela DU. Da bi bili kar najbolj konkretni, bomo podvzeli vse, da tako dopolnilno kot tudi družbenopolitično izobraževanje ponovno zaživi in najde mesto ne samo na nivoju občine ampak tudi v delovnih organizacijah. Na voljo bo večerna družbenopolitična šola za boljše razumevanje in konkretizacijo ustavnih amadmajev, s področja samoupravljanja pa bo sindikalni svet organiziral v kratkem ustrezen seminar.
Ob vseh teh problemih in nalogah, ki jih moramo reševati na vseh nivojih je normalno in nujno, da poskrbimo za konkretno, izčrpno in pravočasno informiranje celotnega članstva. Tu ne gre samo za zadeve, ki tičejo sindikalne organizacije v delovni organizaciji, gre za zadeve vsakodnevnega življenja v kolektivu, za obračune opravljenega dela in seveda za trasi-ranje poti za prihodnost.
Ce bomo dosegli tako informiranje in če bomo to informiranje tudi koristno uporabili, potem se bomo gotovo lahko izognili tudi še tako malenkostnim nevšečnostim, ki nas dostikrat obremenjujejo pri izpolnjevanju pomembnejših nalog.
Občinski sindikalni svet Tržič
Na področju usmerjanja delitve dohodka smo s pogojno verifikacijo nekaterih samoupravnih sporazumov sicer nekoliko zavrli dosledno realizacijo zastavljenih nalog; hkrati pa se je ob praktični uporabi verificiranih sporazumov pokazalo, da zaradi različnosti nekaterih kriterijev, predvsem ipa uporabe faktorja stimulacije zaradi različnih pogledov gospodarjenja sporazumi ne vodijo k ustvarjanju OD in ne uresničujejo težnje, izražene preprosto: »Za enako delo — enako plačilo.« To ni samo ugotovitev za področje naše občine, pač pa to zadeva celo Slovenijo, oz. vse samoupravne sporazu-
Z volišča v tkalnici
I
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
\
I
s
I
s
I
s
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
>
s
I
s
I
s
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
k
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
N
I
s
I
N
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
s
I
s
I
N
I
Tone Pretnar .
// ('incineri c* himen
I.
Ob jezeru polegle so kristalne gore in žarke nepoznane luči lomijo.
Toda z neba, prijatelji, ne sije sonce.
Kako naj sije, ko je zmeraj žalostno.
Popotnik mlad iskat je šel polnočne cvetice sreče v temno jezero.
Po strani jutranji je plulo sonce.
Ni mu sijalo, ker je zmeraj žalostno.
Na nočni poti skoz zelene gozde srečaval je živali in temo.
Na drugo stran neba so šle po sonce.
Ni jim sijalo, ker je vedno žalostno.
II.
Utegnil ni spoznati grenke zmote, da jezero je manjše kot nebo in da cvetice sreče niso sonce.
Ljudem verjel je, da je zmeraj žalostno.
Kjer gozd izravnava se v deževne koče, utrujen je ugledal deklico in bel smehljaj: »Jaz zate čuvam sonce, rumeno sonce, nikdar žalostno.«
Skozi vetrovna stekla mojih oken se samo sence sonca vidijo očem človeškim kot kristalne gore.
Zato se zdi jim, da je zmeraj žalostno.«
III.
Poslušal mnogokrat je mrzle zgodbe od modrih, sivolasih mož, da vsak zgori, kdor senc rešuje sonce, zato je sonce zmeraj žalostno.
Iz mrkih sanj kakor iz krhkega obroča zasije bele deklice telo:
»Da sam zgoriš, ne ukradeš sencam sonca, in sonce bo kot jaz še zmeraj žalostno.«
Fant se je v temno jezero potopil, iztrgal sreči najbolj belo vrtnico, jo v senčni naročaj ponesel soncu, ki ni sijalo, ker je zmeraj žalostno.
IV.
Kjer gozd zravnavajo deževne koče, popotnik je poljubil deklico.
Oblaki beli so prekinili sonce, rumeno sonce, zmeraj žalostno.
Odvedel jo je skoz zelene gozde.
Srečavala živali sta, temo.
Na drugo stran hitele so po sonce, ni jim sijalo, ker je zmeraj žalostno.
Iz gozda vstanejo kristalne gore in kakor sonce svetijo v jezersko dno.
Dekle in fant pa vesta, da ne sije sonce. Kako naj sije, ko je zmeraj žalostno.
Naš ciciban
Ko je morala mama popoldne nazaj v službo, je pritekla Maja, stara štiri leta in pol. V ihti je začela naročati: »Mama, povej v službi, da me ne moreš videti, ko grem spat, če si prepozna. Povej, da me ne moreš zbuditi, ker jaz spim.« Mama je morala razložiti, da ta večer ne more priti o pravem času, da naj Maja kar lepo zaspi.
»No, me pa malo pobožaj, veš,« je odgovorila Maja. »Ko bom spala me malo pobožaj, pa bo.«
Tečaj prve pomoči
Tole zgodbico verjetno že poznate, če ne v taki obliki, pa iz vsakodnevnega življe-
nja.	Take in podobne prošnje ste lahko slišali Sz ust vaših cicibanov, pa naj so želeli, da jih pocrkljate, stisnete, pobožate ali pa samo vprašate, kako je bilo danes v vrtcu ali na dvorišču. Take, na videz majhne, če ne celo nepomembne, želje često nosijo v sebi nekaj velikega: željo po ljubezni, po toplini, po prijetnosti doma, po tem, da se lahko pobaha pred sovrstniki: »Danes sem bil pa z mamico in očkom tam in tam, delali smo to in to.« Tovarišice vzgojiteljice v vrtcih gotovo vedo za vsakega cicibana, kdaj sta se očka in mamica ukvarjala z njim, kdaj sta bila huda, zakaj je bil tepen in podobno.
Ljubezni, tiste prave in prisrčne navezanosti družinskih članov drug na drugega, ni nikoli preveč. Tisto pravo ljubezen, ki si jo želi vsak otrok in ki jo tudi potrebuje, pa morejo dati le starši. Ta ljubezen vliva v otroka zaupanje, samozavest, brez srahu se loti nalog, čeprav ne uspe vedno. Taka razumna ljubezen omogoča tudi psihološko nego, kar zopet ugodno vpliva na uspešen otrokov razvoj. Ni dovolj, da ljubezen samo čutiti, treba jo je tudi pokazati. Otrok bo zadovoljen s tem, da ga pohvalite vpričo drugih lljudi, da mu zvečer ne očitate grehov, ki jih čez dan naredi, da pokažete veselje nad njegovim uspehom.
Marsikdo bo verjetno vprašal, kje naj vzamem čas, da bom lahko pri otroku, da se bom lahko ukvarjal z njim itd. Življenjski tempo je zelo hiter in vanj so se hote ali nehote morali Vključiti tudi starši. Zaposlitev staršev, družbeno delo pa še takle zakajček, ki hoče odgovore na vsa mogoča in nemogoča vprašanja — ni čudno, da se starši vselej ne znajdejo. Mnogi psihologi so raziskovali, kako naj vskladijo nov način življenja in potrebe otrok, ter ugotovili: ni nujno, da je mati ves dan pri otroku, bolj intenzivno je treba izkoristiti čas, ko sta starša doma. Naj nam ne bo žal, če zato, ker poslušamo otroka, ko pripoveduje dogodivščine iz vrtca ali z dvorišča, prekipi mleko ali se zgodi kakšna druga nevšečnost. Otrok bo v tem spoznal, da ga imamo raje kot čist štedilnik ali brezhibno kosilo. Hkrati s tem spoznanjem bo tudi sam poskušal ustreči zahtevam in željam staršev. Mnogo pripomore k prijetnemu vzdušju v družini skupen obed: večerja ali kosilo. Tudi tu se najde čas za prijetne razgovore
med starši in otroki. Takih skupnih kosil ali večerij se bo otrok zelo dolgo spominjal.
To je samo nekaj misli o ljubezni do otroka, ki ga tako čustveno vzgajamo, ne da bi se tega posebej zavedali. Kaj pa, če ni tako?
Posledica čustvene osiro-mašeeosti, pomanjkanja ljubezni so zelo različne. Pokažejo se pri nekaterih otrocih prej, že v predšolski dobi, pri drugih v začetku šolanja, spet pri drugih v dobi pober-tete. Pri predšolskih otrocih se to pokaže v problematičnem obnašanju. Ni že vsako npr. grizenje nohtov, zibanje v postelji, trma, muhavost, tudi ječanje že problematičnost. Ce se to ponavlja dalj časa, je pa lahko zaskrbljujoče. Otrok je v sebi napet, to napetost pa sprošča na njemu najbolj ustrezen način. Tako obnašanje navadno izgine, če starši primemo zadovoljujemo otrokove potrebe, ki so telesne, duševne in čustvene narave. Cim bolj se nad takim obnašanjem otroka razburjamo, ga kaznujemo, večja je verjetnost, da se bo tako obnašanje utrdilo. Ce sami ne najdemo vzroka takemu otrokovemu obnašanju ali si ne znamo pomagati, posvetujemo se z vzgojiteljico v vrtcu, z zdravnikom ali psihologom. Ne bodo vam odrekli pomoči.
Zelo velikokrat šele takrat, ko otrok začne hoditi v šolo, spoznamo, da z njimi ni nekaj v redu. šolsko delo je preveliko breme zanj. Neredko se zgodi, da učitelji mislijo, da je duševno manj spodbuden, psiholog pri testiranju pa ugotovi čustveno osi-romašenost, pomanjkanje splošne poučenosti in pomanjkljivo znajdenje v socialnih situacijah. Ce to prevedemo na pogovorni jezik, izvemo naslednje:
Otrok ne najde stika z učiteljem, boji se ga, nima zaupanja v sebe, z nervozo in strahom se loti naloge, pričakuje le grajo in se temu ustrezno tudi pripravlja, kako bo reagiral. Učitelj največkrat ne ve, ikaj je vzrok in lahko neprimerno ukrepa: staršem pove, da je otrok v šoli neuspešen, starši doma pritisnejo nanj in s tem nastane krog brez izhoda. V takih primerih naj starši poskušajo ugotoviti, kakšni ukrepi so najbolj primerni, približajo naj se otroku, pogovorijo z njim o šolskem delu in mu poskušajo pomagati. Ce v začetku otrokovega šolanja ne bomo otroku pomagali, lahko postane vedenjsko moten. Tako čustveno osiromašenost lahko pogojuje vedenjske motnje.
V četrtek, 24. februarja 1972, je uspešno opravilo izpite iz prve pomoči 19 članov naše-
Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev je organiziralo 22. januarja 1972 sankaško tekmovanje v Lomu. Tekmo-
ga delovnega kolektiva, 16 jih je prijavljeno za naslednji rok: četrtek, 2. marca.
vanje je bilo rekreacijskega značaja, njegov namen pa je bil tudi ta, da se člani med seboj spoznajo.
O	poteku, pripravah, realizaciji m zaključku tečaja, ki ga je organiziral center za izobraževanje, vodili pa dr. Andrej Robič, višja medicinska sestra Jelka Zagorčeva in referent za civilno zaščito Ivan Valjavec, bomo pisali v naslednji številki.
Na fotografiji višja medicinska sestra Jelka Zagorčeva demonstrira imobilizacijo podlahtnice s priročnimi in medicnsko tehničnimi sredstvi.
* ¥ *
Zbirka priznanj in pokalov za športno dejavnost, ki jo hrani tovarniški odbor Zveze sindikatov, se je po končani Tekstiliadii Pohorje ’72 povečala za dve novi priznanji: za prehodni pokal, ki ga ekipnemu prvaku, podeljuje sindikat MTT, dn pokal za prvo mesto moške ekipe nad 45 let v VLS, ki ga v trajno last podeljuje OB SS Maribor.
Ob 10. uri se je zbralo na startu kar lepo število tekmovalk in tekmovalcev. Startali so na Brinu, dlj pa je bil pri gasilskem domu v Lomu. Drug za drugim so se tekmovalci spustili po progi.
Preden so oddrveli v dolino, je bil na voljo vsakemu tudi kozarček »za korajžo«. Ker je hotel biti vsak hitrejši, ni zmanjkalo padcev med vožnjo. Toda ob bodrenju je tudi zadnji tekmovalec prispel skozi cilj.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad je bila po končanem tekmovanju v gasilskem domu in je potekala v prav veselem razpoloženju. Želja vseh udeležencev je bila, da s ta vrsta rekreacije še nadaljuje, ker s tem pritegne tudi člane k večji aktivnosti v društvu samem.
In še rezultati!
Ženske:	1. Cvetka Kogoj
3.08,6,	2. Magda Martič 3.22,8, Marjana Globočnik 3.22,8.
3.	Verona Peranec 3.50,2, 4.
Moški: 1. Marjan Ropret
2.32.02,	2. Franc Aljančič
2.45.02,	3. Jože Popov 2.54,08,
4.	Rudi Ahačič 2.55,2, 5. Riko
Dobrin 3.02,2, 6. Ignac Pirjevec 3.03,08,	7.	Vili Lang
3.06,08	8. Andrej Stamcar
3.08,08,	9. Vital Ahačič 3.11,2,
10.	Franci Šarabon 3.14,08, 11. Lojze Bodlaj 3.16,06, 12. Jože Zupan 3.19,00, 13. Jože Šolar
3.19.2,	14. Janez Šmid 3.20,0,
15.—16. Lado Halužan in Bojan Balantič 3.34.2.
Tajnik DITT
Rodile so...
V lanskem decembru in letošnjem januarju so rodile naslednje članice našega kolektiva: Ulija Kovač (4. 12. 1971, deklico), Marija Razinger (12. 12. 1971, deklico), Marija Jazbec (2. 1. 1972, dečka), Ana Rožič (5. 1. 1972, dečka), Amalija Tušek (23. 1. 1972, dečka).
Srečnim mamicam želimo mnogo sreče in zadovoljstva z novorojenčki, otrokom pa zdravja in krepke rasti.
Ježek vam pripoveduje in poje
Kadar slišimo Ikaj v izvezi z našim Ježkom, nam — še predno sploh kaj slišimo ali vidimo — usta zlezejo v pričakujoč nasmeh. Kljub temu, da smo nekako prepričani, oziroma se nam zdi isamo po sebi umevno, da ga je njegova mati rodila nam v veselje, je večina njegovih pesmi stkana s preprostimi besedami okoli neke trpke osnovne misli. Po svoje obravnava z dokajšnjo mero tenkočutnosti največkrat socialno tematiko. Ob bližajočem se Dnevu žena poglejmo, kako je priredil po naše pesem, ki se mu zdi najlepša in kaj je o njej sam povedal.
Ce bi me vprašali, katera pesem se (mi zdi najlepša, ne bi bil v zadregi za odgovor. Pokazal bi vam staro, scefrano francosko berilo, edino šolsko knjigo, ki sem si jo bil prihranil iz gimnazijskih let. V tem berilu je na strani 308 natisnjena pesem LA GLU, ki jo je napisal JEAN RICHEPIN. Odkar smo to ipesem prvič brali v šoli, mi je vselej ostala odtisnjena iv srcu. In nazadnje sem si silno zaželel, da bi to pesem zapel. Zato sem jo — pač po svojih močeh t— prelil v slovenščino in ji dal obliko moritata, kakršne so svoj čas peli poulični pevci balad. Takle je tisti moritat, prirejen po pesmi, ki se mi zdi najlepša od vseh:
E LON LAN LER (Richepinov motiv)
Živel je fant ubog in mlad, ki deklico imel je rad, a ona marala ni zanj.
E LON LAN LER E LON LA Mu reče: »Svojo mater ubij, njeno srce prinesi mi, da ga požrl bo moj pes.«
E LON LAN LER E LON LA In šel je, mater zaklal, iz nedrij srce izruval,
Z njim k ljubi tekel je pojoč.
E LON LAN LER E LON LA Ko tekel je, srce v dlaneh, je pai po trdih, trdih tleh, srce se iz rok mu skotali.
E LON LAN LER E LON LA Srce se kotali skoz prah, pa še sprašuje v solzah:
»Si se udaril, moj otrok?«
E LON LAN LER E LON LA
Kot nežen veter zaveje skozi zadnjo kitico Ježkova velika ljubezen do svoje mame in spoštovanje do vseh mater na svetu.
(Pesem in Ježkov uvod sta bila natisnjena v letošnji 3. številki revije »m«, kjer ima Ježek vedno zelo dostojen prostor).
J. Z.
Sankaško tekmovanje DITT
Nagradna križanka
VODORAVNO: 1. zimzelen okrasni grm, 10. majhna re-
slimanski verski poglavar, 14. mesto v Italiji, 15. ž. ime, 17.
ka, potok, 16. prebivalka plemenitaš, 21. znak za alu-Amerike, 18. poveljnik kaza-ške vojske, 19. redkost, dragocenost, 20. staroindijski ep iz 3. ali 4. stoletja pred našim štetjem, 22. slovenski tednik, 23. ljudska pritrdilni-ca, 24. grška črka, 26. kemični znak za molibden, 27. izrastek na žitnem klasu, 29. samoglasnik dn soglasnik, 30. avtomobilska oznaka Trsta,
31. del obraza, 33. avotm. oznaka Sombora, 35. skrajšano ameriško moško ime, 36. pevec, ki poje alt, 40. glavno mesto balkanske države, 42. agavi podobna južna rastlina,
44. kubanski politik Raul, 45. izumrli sorodnik domačega goveda, 46. lega in sestava zemeljskih plasti (gr.), 49. apoteka, 51. menični dolžnik, 52. samoglasnik in soglasnik, 54. žensko ime, 55. reka dn departma v Franciji, 57. ime dr. Obradoviča, 58. naelektreni delci atoma, 60. šala, dovtip, 61. pripadnik mongolskega plemena, 63. opis, očrt, 64. kdor strada, 68. osebni zaimek, 69. pasja noga, 70. tuje ime za janež, 71. Hercegovec,
72. medmet, 73. rimljanski hišni bog.
mini j, 25. bodalce, 28. panoga, 29. zelo pridna delavka, 32. grški lahki konjenik, 34.
gora v Svici, 36. italijanski spolnik, 41. grobo domače sukno, 43. puščava v Čilu, 47. kostnica, 48. predlog, 49. samo, kar, 50. vrhunski športnik, 52. ime pevke Zubovič, 53. izdelovalec kisa, 56. narkotično sredstvo, 59. stara
površinska mera, 60. naselje, 62. srbsko moško ime, 64. oznaka Sarajeva, 65. začetnici priimka in imena našega izumitelja na področju elektrotehnike, kd je deloval v ZDA, 66. oznaka Reke, 67. osebni zaimek.
NAVPIČNO: 1. sol vinske kisline, 2. nepoklicno ukvarjanje s čim, 3. župan pod Francozi, 4. samospev, 5. ime it. pevke Pavone, 6. vzdevek Eisenhowerja, 7. zbadljiva šala, zabavljica, 7. rudar, 9. začetnici naslovne junakinje Tolstojevega romana, 10. tuje žensiko ime, 11. etil alkohol, 12. osvežilna pijača, 13. mu-
7	2	3	4	5		5		7	5	5				10	77	12	T3		Ti		15
76									77		18					
79								X	20	27						
22		X	23		X	24		25					X	26		
27		28		X	29		X	30		X	31		32	X	33	34
35			X	36			37			X	38			39		
40			47			X	42			43	X		44			
	45					X	46				47					
49						50	X	51							52	53
54							56	X	57				58	55“		
Sestavil : JOZ Narisal: H.D.			60			X	67	62					63			
64	65	66				67				68			69			
70						77				72				73		
iiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiminMnimiiiuiiniiuiiuiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiimiMiiniimiiiiiiiiiiiiii!iiii
Bralcem v opravičilo in pojasnilo
Pričujoča številka, spoštovani bravec, sam jo boš ocenil, kakšna je, izhaja z zamudo, zatorej opravičilo in pojasnilo ne veljata ne njeni vsebini ne obliki, temveč želita pojasniti časovno zamudo, ki je — bodi kakor koli že — tudi povezana s formo in s sporočilom pričujoče številke. Na pomlad in na jesen odhajajo mladi možje k vojakom: k vojakom je odšel tudi naš glavni in odgovorni urednik. Material za to številko je zbral in ga deloma načelno tudi uredil, zaradi česar si nismo dovolili selekcije člankov, temveč natisnili vsa besedila, kii jih je še pred
njegovim odhodom potrdil odbor za informiranje ali pa jih je napovedala prejšnja številka Tržiškega tekstilca.
Ker v času njegovega odhoda ob izidu številke ni bilo v podjetju delavca, ki bi se s Tekstilcem poklicno ukvarjal, je nastalo ozko grlo, ki smo ga želeli premagati sami, toda premagovanje je bilo povezano s časovno stisko.
Zahvaljujemo se stavcem Časopisno založniškega podjetja Gorenjski tisk za razumevanje in skrb pri tiskanju pričujoče številke.
Posetnice
Kaj so po poklicu? ERNACAR LIKA TINA S. BEVK PAVLA TOREK DR. ŽIVKO VAZININ
Kje sta doma?
IVAN ROŽIČ DARJA OLIVC
ZAHVALA
Ob smrti drage žene
Tončke KENDA
se iskreno zahvaljujem kolektivu BPT za venec in dr. Andreju Robiču za zdravniško pomoč in lajšanje trpljenja.
Jože Kenda in ožje sorodstvo
Uredniški odbor
IZ VSEBINE NASLEDNJE ŠTEVILKE:
0	Tečaj prve pomoči je končan 0 Nove knjige v strokovni knjižnici BPT
0	Isikava Tusobuku: »Grenski pesek« — odlomki iz pesnitve
Nagradni razpis
Pravilne rešitve, izrezane iz časopisa ali prepisane v vodoravnih vrsticah na list papirja, oddajte najkasneje do 30. marca v nabiralnik Tržiškega tekstilca. Kot veste, od januarja letos razpisujemo štiri nagrade: prvo 40, drugo 30, tretjo 20 in četrto 10 din.
Pri uspehu vam želimo užitka in veselja, pri žrebu pa dokaj sreče.
Nagrajeni reševalci križanke
Izmed 104 rešitev smo izžrebali 4 reševalce, ki so pravilno rešili nagradno križanko »konfekcijski izdelki BPT«.
Nagrade prejmejo:
1.	Ana Regajs, kontrolni oddelek	40,00	din
2.	Ana Debeljak, obrač. pisarna predil.	30,00	din
3.	Janez Furfan, tehnični sektor	20,00	din
4.	Rada Sušnik, skladišče gotovega blaga	10,00	din
s	s
^ »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombaž- J I ne predilnice in tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor | I — Glavni in odgovorni urednik Stojan Saje — Naslov J ! uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 int. 90 — i I Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 1500 izvodih — Izhaja J v enkrat mesečno. — List dobijo člani delovno skupnosti ^ brezplačno.
s