Leto LXXL ŠL tU LfaUlaaa, četrte* 1«. anfa lf)S Cena Din !• o m UDILJAMA, Telefon: 31-22. 31-22, r. • 31-25 ta 22*96 Podruinlcs: MARIBOR, Strossniaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon st- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva unča 1, telefon St. 65; podružnica uprava: Kocenova uL 2, telefon Št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.361 Po Mtusolinijevem govora ▼ Graorl: Zastoj v pogajanjih 11 11 1 in in Pariza h fašističnega imperija in imenovanje novega Anglija ponuja svoje posredovanje RIM. 19. maje. br. Preliminarni sporazum, za katerega se je trdilo, da je že dosežen ter da se bodo po imenovanju novega francoskega poslanika začela uradna pogajanja za sklenitev de-fmitivnega dogovora o vseh spornih vprašanjih, francoska vlada proti vsemu pričakovanju in napovedim ni potrdila. Na torkovi seji rninistrskega sveta je zunanji minister Bonnet podal o stanju razgovorov v Rimu obširno poročilo, ki ga je rninistrski svet odobril in potrdil smernice, ki jih je predlagal zunanji minister, vztrajajoč na tem. da mora dobiti Francija jasne garancije za rešitev španskega problema, predrto more pristopiti k sklenitvi definitivne-ga sporazuma z Italijo. To stališče francoske vlade sicer ni prekinilo rimskih razgovorov, toda v italijanskih krogih je izzvalo veliko neraz-položenje in ves italijanski tisk poziva vlado, naj bo prividna in naj skrbno oceni namene francoske vlade. V veliki meri je po trditvah francoskih krogov vplival na stališče francoske vlade tudi govor Musso-linija v Genovi, vendar pa so v italijanskih krogih mnenja, da ta govor ničesar ne spreminja v pogledu preliminarnega sporazuma med Rimom m Parizom, ki se nanaša zgolj na obnovo rednih diplomatskih odnošajev. Sedaj, ko je abesinski problem rešen tudi v Ženevi po mnenju rimskih krogov Francije ničesar več ne more ovirati da bi ne imenovala svojega poslanika v Rimu. Toda francoska vlada veže obnovo rednih diplomatskih odnosa je v na razčiščen je španskega problema, ki £a je MussoHn! v svojem genovskem govoru označil za glavno oviro končnega sporazuma med Italijo in Francijo. S stališčem, ki ga je zavzela francoska vlada na svoji zadnji seji .pa je priznanje italijanskega imperija in imenovanje novega francoskega poslanika v Rimu znova odgođeno. V rimskih krogih sklepajo iz tega. da so v francoski vladi znova oriši i do besede stari nasprotniki I tali i e pod vodstvom ministrov Mandela n Rev na uda. PARIZ, 19. maja. br. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se doznava, da je francoski odpravnik poslov v Rimu Blondel dobil nalog, naj predloži italijanski vladi v zvezi z genovskim govorom Mussolinija celo vrsto vprašanj, s katerimi zeli francoska vlada razjasni-:: nekatera izvajanja Mussolinija. ki so nanravila v Parizu skrajno mučen vtis. Od odgovora, ki ga bo dobila francoska v!ada na ta vprašanja, bo odvisen na-daljn razvo* Dogajanj med Rimom in Parizom za sklenitev sporazuma. Blondel je včeraj popoldne obiskal zunanjega ministra grofa Ciana in mu izročil vprašanja francoske vlade Ciano je v dveh do treh dneh obljubil odgovor italijanske vlade na postavljena vpraša-b ; a LONDON. 19 maja. br. V tukajšnjih krogih so zaradi zastoja v italijansko-francoskih pogajanjih precej vznemirjeni. Pričakovali so. da bodo pogajanja po koncesijah, ki jih je dobila Italija v Ženevi po prizadevanju Anglije in Francije, naglo napredovala ter da bo še ta mesec prišlo do podpisa de- Obisk Miro na v Varšavi Varšava. 19. maja: AA. Objavljeno je bilo uradno poročilo o bivanju patrijarha Mirana, predsednika rumunske vlade. Patrijarh Miron bo prišel v Varšavo dne 20. t. m. Njegov obisk bo uraden. Najprej bo obiskal metropolita Enonišja. Ker je patrijarh tudi predsednik rumunske vlade, ae bo med svojim oblakom sestal tudi a poljskimi državniki. Visoki gost bo ostal na Poljskem tri dni in bodo njemu na čast priredili cek> vrsto slavnostnih sprejemov in saaSsSSSSl Sprejel ga bo ▼ avdijenoo republike Moscieki. ki bo nje-čast priredU kosilo. Nato bo patri-obiskal predsednika vlade, zunanjega ministra m ministra za prosveto. Metropolit Dionisij in romunsko veleposlaništvo bosta tudi priredila sprejeme na čast patrijarhu Krenu. Visoki gost bo položil venec na grob neznanega vojaka v Varšavi. Is Varšave bo patrijarh Miron odpotoval kjer bo polotil venec na grob Pflsudskega. Metropolit Dionizij patrijarha Mtrona v Krakov. finitivnega sporazuma. Po genovskem govoru Mussolinija pa imajo v Londonu vtis. da so ženevske koncesije le še povečale apetit in da bo sedaj stavila Italija še nove zahteve in pogoje. *Daily Mail« celo poroča, da namerava Musso-lini postaviti Francijo pred izbiro, naj se odloči za prijateljstvo Rima ali Moskve. Italija se postavlja na stališče da je španski problem dejansko vprašanje francoskega zavezništva z Rusijo in da je prav za prav francosko-rusko prijateljstvo glavna ovira za sporazum med Francijo in Italijo. Do Hitlerjevega ! obiska v Rimu so se pogajanja naglo i razvijala, od takrat dalje pa se pojav-' ljajo vedno nove težkoče. Angleška vlada je o vsem tem razpravljala na svoji včerajšnji seji ter je sklenila ponuditi v Rimu in Parizu svoje posredovanje. Popoln prelom med Rimom in Parizom Italijanska vlada je sinoči obvestila francosko, da se morejo pogajanja nadaljevati le, če Fran* cija takoj ukine vsako podporo Španski vladi RIM, 19. maja. z. Za včeraj je bil določen ponovni sestanek francoskega odpravnika poslov Blondela z zunanjim ministrom grofom Ciano m. Tik pred sestankom pa je bilo Blondelu sporočeno, da ga zunanji minister grof Ciano ne more sprejeti. Ko je Blondel nato v zunanjem ministrstvu vprašal, ali bi se mogel nameravani sestanek vršiti danes, mu je bilo sporočeno, da bo Italija šele potem nadaljevala razgovore in pogajanja s Francijo, ko bo Francija ustavila vsako pošiljanje orožja in municije v Španijo. V rimskih političnih krogih sodijo, da pomeni to popolni prelom med Rimom in Parizom in da se poeajanja za dosego sporazuma v doglednem času ne bodo nadaljevala. PARIZ, 19. maja. z. Vest o prekinitvi pogajanj med Rimom in Parizom je učinkovala v Parizu kakor bomba. Bili so prepričani, da bo Italija povoljno odgovorila na vprašanja, ki jih je stavil Blondel po nalogu vlade rimski vladi. nasprotja med Francijo in Italijo — Priznanje v Hitnu ponovno odgođeno — Hali£ax o položaju LONDON, 19. maja. AA. Zunanji minister lord IIalifax je odgovarjal snoči na seji lordske zbornice na razna vprašanja Omenil je. da imajo številni člani svoje mnenje o priznanju italijanskega cesarstva v Abesiniji. Po njegovem mnenju pa se mora tisto, kar je pravično v idealnem smislu, pomiriti s tistim, kar je praktično izvedljivo. Kadar gre za odločitev med vojno in mirom, tedaj mi moja vest nalaga, da se odločim za mir. Ideali an?le?ke vlade se naj uresničujejo v mejah :no^no-sti Canterburvjski škof je bil mnenja, da bi Mussolini lahko del Abesinije oddal v avtonomno upravo Hajleju Selasiju. Halifax pa mu je odgovoril, da lahko sklepa o tem samo italijanska vlada. O svojem delu v 2enevi pa je rekel lord Halifax: Nič ne more omajati naše vere v DN. Angleški narod misli, da je ženevska ustanova sredstvo za ohranitev miru. Kadar vidimo, da nekdo ne mara gledati dejstvom v oči. tedaj je naša dolžnost, da se vprašamo, ali je boljše spustiti vrabca z rok za goloba na strehi. To lahko vzamete za nekakšno izpoved cinizma o neuspehu, toda taksna izDoved je često potrebna, da lahko napravimo korak naprej. Sprejmimo na znanje i-alijp.nske obljube in verujmo. da jih bo Italija častno izpolnila Bodimo prepričani, da smo s sporazumom z Italijo prešli prvo dobo v mirovnem razvoju in izkoristimo v bodoče vsako priliko na tej poti k miru! Dasi so vsa naša prijateljstva zelo ugodna, jih vendar ne smemo smatrati za izključujoča, ampak moramo število prijateljev še povečati. Želimo, da bi se odstranili vsi vzroki nezaupanja med nami in Nemčijo. Želimo sodelovanje z narodom, čigar jezik in izvor sta si tako slična. Vse tisto kar se govori o neki strašni vojni, ni točno! Lord Cedi je nato rekel, da se po zadnjih dogodkih vsi narodi v Srednji Evropi uprli svoje oči v Veliko Britanijo in da so sedaj razočaram*. Lord Halifax mu je odgovoril: V Ženevi sem poleg Francije našel na strani Aneliie še Malo antanto. Balkansko zvezo in Belgijo ki so vse izrekle priznanje našemu delu. Edino Sovjetska Rusija je zavzela svoje stališče. Mesto tega pa je sedaj prišlo do popolne prekinitve razgovorov in naliči postopanje italijanske vlade malone že na prekinitev diplomatskih odnošajev. Dejstvo je, da je Italija s tem postavila špansko vprašanje v ospredje in da pred rešitvijo španskega problema ne more biti govora o nadaljevanju pogajanj med Rimom in Parizom. LONDON, 19. maja. z. Vest o prekinitvi razgovorov med Rimom in Parizom je izzvala v londonskih krogih skrajno močen vtis. Zunanji minister lord Halifax je takoj naročil rimskemu poslaniku lordu Perthu, naj se nemudoma informira pri italijanski vladi o stanju stvari in ponudi posredovanje Anglije. Od odgovora, ki ga bo dobil lord Perth, je odvisno, kako stališče bo zavzela angleška vlada. Vsekakor nagla-šajo, da bo Anglija storila vse, da se premoste nasprotja med Rimom in Parizom ter da pride čimprej do sporazuma v španskem vprašanja. Fuzija Zenice, Varesa, Ljubi je in Breze sklenjena stvar Izjava ministra Kufuadiića novinarjem SARAJEVO, 19. maja. br. Na svojem inšpekcijskem potovanju se je minister za >.T,e :n rude Bogoljub Kujundžič ustavil v Sarajevu kjer je sprejel novinarje in jim dal izjave o bližnjih načrtih vlade v pogledu industrijalizacije države. Za najvažnejšo akcijo na tem področju je označil skorajšnjo fuzijo Zenice, Varesa, Ljubi je in Breze, ki je načelno že sklenjena. Vlada išče sedaj potrebni kapital, Ki je potreben za velike investicije pri tem gran-dioznem podjetju. S tem projektom hoče vlada rešiti vprašanje preskrbe surovin za našo kovinsko industrijo. Uvedeno bc take zvano »Rennverfahren* v pridobivanju -ek > ur o vine. Vse ~r rok ovne komi- sije, ki so proučevale to vprašanje v Nemčiji, so podale ugodno mnenje o uporab- nosti tega postopka za naše prilike. Vse kalkulacije ki so bile izvršene, so pokazale, da je to postopanje tudi za nas rentabilno. S tem bo dosežena popolna neodvisnost glede preskrbe surovin za proizvodnjo jekla in se bo Jugoslavija na ta način popolnoma emancipirala od inozemstva. Na vprašanje, ali se pripravljajo kaki ukrepi glede koordinacije delavnosti kovinske industrije v državi, zlasti z ozirom na Jesenice, je minister izjavil: Vlada zavzema stališče, da je potreben harmoničen razvoj celokupne težke industrije, tako zasebne, kakor državne. Kar se tiče Jesenic bo Kranjska industrijska družba nadaljevala svoje delo v dosedanjem obsegu in z dosedanjim programom svo*e rroduk-cije. Protest Brazilije v Berlinu Napetost v Mehiki Meslco, 18. maja. AA. Na prošnjo generala Cedilla je predsednik Cardenas podpisal odlok o njegovi upokojitvi. Divizijski general Saturnino Cedil lo, bivši kmetijski minister, velja za glavnega morebitnega nasprotnika predsednika Car-denasa in za edinega, ki bi mogel povzročiti vojaški prevrat. General se opira na mnogoštevilne pristaše v državah San Luis in Tortosi. Dobro poučena govore, da razpolaga, z obilnimi skladišči municije in orožja. Kadarkoli je mehiški notranji ali pa zunanji položaj resen, se opirajo vse oči v Haziendo de las Palmas, redno bivališče generala Cedilla v okolici San Luisa. Razburjenosti mehiške javnosti so vzrok tajna ali dejanska gospodarska kriza v zvezi z razlastitvijo petrolejskih vrelcev tujih družb, pretrgan je diplomatskih stikov z Veliko Britanijo ter delovanje tujih agitatorjev. Wa«hington, 18. maja. AA. Po zadnjih vesteh vladata v Mehiki popoln red in mir. Kljub hudi gospodarski krizi je država ostala zvesta predsedniku Cardenasu. Rerlin. 19. maja. br. »United Press« poroča, da je imel brazilski poslanik v Berlinu don Jose de Ara graj o v zvezi z napetostjo, ki je zavladala med Nemčijo in Brazilijo prevratniške zarote v Bra- ziliji, več razgovorov s predstavniki nemškega zunanjega ministr. Včeraj je imel dolg sestanek z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. ki je poslanika opozoril na protinemško kampanjo brazilskega tiska. Sinoči je brazilski poslanik ponovno obiskal zunanjega ministra Ribben-tropa in mu pri tej priliki izroMl protestno noto braziljske vlade, v kateri protestira proti pisanju nemškega tiska * * de Janeiro, 19. maja. br. Predsednik Brazilije Vargas je po energični zadušitvi uporniške akcije izdal zelo stroge ukrepe proti prevratnikom 600 aretiranih kolovodij so včeraj deportirali na neki otok. Čigar ime in lego drže v tajnosti. Aretacije se še nadaljujejo. S posebnim odlokom je za take in slične zločine proti javnemu redu in varnosti države uvedena smrtna kazen, ki je doslej v Braziliji ni bik). Strogi ukrepi so predvideni tudi za vse stranke ali skupine, ki uživajo kakorsnokoli podporo iz inozemstva. t pri Varšava, 19. maja. Knez Mihajlo Radzi vil se bo kmalu poročil z gospo Steev/art Dews, ki je stara 57 let. Knez je star 69 let. Poroka bo v Londonu. Kakor znano, je zaradi te poroke prišlo v rodbini knezov Radzivilov do hudih sporov in so skušali starega kneza postaviti pod nadzorstvo. PRAGA, it. staja. AA Predsednik češkoslovaške vlade dr. Beden je včeraj sprejel predsednika parlamentarnega kluba sudetske nemške stranke Kandta in se z njim zelo dolgo pogovarjal o manjšinskem statutu, ki je takorekoč ze gotov. PRAGA, 19. maja. AA. Henieinova stranka v CSR je sklenila izvesti organizacijo lastnih motoriziranih oddelkov. Is drfavne službe Beograd, 18. maja. p. V 7. poL ataa>no sta napredovala tehnik F*ran Kuglič m višji gozdarski pristav inž. Stanko Soto-šek pri banski upravi v Izubijani. — Pre-masoeffti so k posti Zagreb EL Ante Kafto-kira, višji kontrolor pri postni dUoKUJi v Ljubljani, k posti v Celju, kontrolor Marija Skoflek iz Gornjega grada, k posti v Gornji grad kontrolor Justina Ftorjančic m poste Maribor L, k posti Beograd IV. kontrolor Marija Petemel s poete na Jesenicah. Pri podružnici Postne hranilnice v Ljubljani sta napredovala v višjo skupino Marija Florjsnca* ki Drago Boltau-zer. stopila v veljavo 18. maja. o. Kralj Jurij je odobril angleško-irsko pogodbo, ki bo jutri stopila v veljavo. Politični o6$etni& „Obzor** je zadovoljen! »Obzor« z zadoščenjem beleži, da je dr. Milan Korun v svojem glasilo izjavil, da on in njegovi somišljeniki »ne morejo biti in niso pristaši narodnega edinstva, ki bi pomen jal o odrekati Slovencem, Hrvatom m Srbom značaj naroda, ker bi bito to protivno današnji stvarnosti*« nato pa pripominja: »Hrvatska javnost je lahko zadovoljna s fem stališčem dr. Komna, to tem bolj, ker on poudarja, da ono, kar Slovenci zahtevajo zase, to priznavajo tudi Hrvatom. Seveda* ni zadosti govoriti, da se priznava Hrvatom ono, kar zahtevajo Slovenci To je treba potrditi tudi z dejanji. No. mi predpostavljamo, da so dr. Korun in tcvariši dosledni v svojem delovanju za to idejno stališče. Trenutno pa je bolj interesantno, da stoji skupina okrog »Slovenske besede« odločno na stališču treh narodnih individualnosti. To je temeljita evolucija pri dr. Dinku Pucu in njegovih tovariših, ki so še pod Jevtićevim režimom trdili, da obstoji en edinstven narod in da so oni pristaši narodnega edinstva. Takšno hitro in radikalno spremembo v stališču dr. Puca o kardmalnem vprašan tu našega javnega življenja lahko razumemo iz tehle stavkov omenjenega dr. Korurtovega članka: »Pretekla leta je mnogo »napredn jakov« vstopilo v JNS in se navduše\-alo za njeno ideologijo »narodnega edinstva« samo zato. ker so »klerikalci poudarjali svoje samo-slovenstvo. Časi pa se spreminjajo in kdo ve, kaj se še lahko zgodi. V razmerah, v katerih živimo, bi se ne čudili, ako bi se »napredni« Slovenci orientirali smeri samo-slovensiva.« — Tema dodaje »Obzor« še svojo pripombo, da je s tem »točno očrtano, kakšno je tako zvano edinstvo in jti-goslovenstvo dravskega krila JNS. katere član je bit nekoč tudi dr. Puc« — Smatra-mo za potrebno, da povemo tako dr. Ko-runu, kakor »Obzoru« to-le; Jugoslovenske ideologije slovenski naprednjak i niso osvojili šele včeraj ali predvčerajšnjim, marveč je ona bistvena točka njihovega programa, odkar so pred sedemdesetimi leti stopiti v javno življenje. Temu svojemu programu se niso nikdar izneverili, tudi takrat ne, ko je nad jugoslovenstvom visel neprestano Damoklejev meč internamj, ječ in vešal. zato je podlo in zlobno podtikanje, ako kdo trdi. da so naprednjak! vstopili v JNS in se na\*duševali za njeno ideologijo narodnega edinstva zato, ker so se klerikalci zavzemali za samoslovenstvo in da ni irJctru-čeno, da bi se ti naprednjaki v spremenjenih razmerah še ne preorientirali v — sa moslovence! To bodi povedano onim. ki sodijo druge po sebi. Slovenski naprednjaki, organizirani v JNS, niso navajeni spreminjati s\*ojega plašča in menjati barve tako, kakor marsikdo, ki je bit že socialist, radikal, demokrat in kdo ve še kaj. oni so bili. so in ostanejo neomajni in neomahlji-vi jugoslovenski nacionalisti! Prepovedana revija Pred meseci je jela v Beogradu izhajati mesto »Javnosti« kulturno-politična revija »Krug«. Ministrstvo notranjih det je sedaj nadaljnje izhajanje tega časopisa prepovedalo z odlokom z dne 7. V. štev. 13332-3S. Takisto je ustavljeno nadaljnje izhajanje »Zete« v Podgorici do 5. junija t. 1. GlosUo jugoslavenske mladine Izšla je 17. številka »Naše volje*, ki je, kakor znano, glasilo naše jugoslovansko orientirane mladine. Tudi ta številka ima prav zanimivo in pestro vsebino. Mladim prijateljem zlasti priporočamo, da parno prečita j o članek »Miki o našem narodu«, prav umesten in z narodnega stališča vsega uvaževanja vreden čiančič je tudi »Zahte-vajmo več čeških in francoskih fttmov« Dobro bi bilo, ako bi napredna javnost izdatno gmotno podprla ta organ naše mladine, da bi ae ne dogodila sramota, da bi moral Ust, ki ga urejujejo in izdajajo idealni naši mladi ljudje, prenehati izhajat r zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. Zato naj bolje situirani somišljeniki ne pozabijo na »Našo voljo« in jo podpro vsaj z naročnino, ki znaša na leto borih 12 din. čitajte širite naročajte »Slovenski Narod«! Borzna poroci! ČUKIH, IS. najt. Beograd 10.—, Fari] 1X245, Lccdon 21.7475, New York 427.825 Bruselj 73.66, MIlan 22.035, Amsterdam 24X275, Berlin 175.90, Dunaj 47.—, Praga Vi »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 19. maja 1938. Batfa začne graditi palačo 19. maja ^.natftflje moderne palače podjetja Bate na TOgaJu Aletaandrove in to-Jeatairgovs ulica ae je sdaj premaknilo a oCene. Pi mudi i ji teder bo namreč porfje* Je fc*±. DukaCa aaoeio podi-ter hotel Id je pred lati prutut t a** Bate. Pocrjotje Ba^a je te Ima v maju vložilo prošnjo sa mmmmo dovoljenja, ki mu ga je pa iiisstin gradbeni urad sprva zavrnil češ, da as mora dOvoiitl kaiva-rndslf • obrata m imin Um v deveti stasi Nastal je mmH mor m Bst a se je najprej pritožil na banem> upravo. Ko je ta potrdila sklep £-ratibexiega urada mestne ema ae je Bal a prrtosal na ispravno sodišče v Celju, se predno > pa prišlo do deflmtifue čina podjetju izdala gtadbeuo dovoljenje Pretaka mesec 11. apemi je prejel Bat'a voiJemEs m smanje trgovske palače in ki- metno pocrje*j» too varnostnim in pm-predpisom. Seveda je Si gotov* pogoje, med je va#eu ta, da mora postaviti stavbo točno v regulacijmo črto m nivel ▼ •eienburgori uttci in Alsasandrovl cesti, prav tako je pa na posebne varnostne pogoja vezana gradnja 1 i niisel i^n afa, ki je sicer že agrajen aa dvoriščni strani. Pred 14 dnevi je gradnjo pslafu definitivno tudi odobrila centram v Brna. Nova palača, Id no o nji te poročali, bo prtbtlžno tridasst metrov visoka in bo imela devet sta*, vklju-' no prtttftčje in pod-prttnčje. V vsem pritličju bodo prodajni prostori Od pritličja do četrtega nadetroj-ja bo stavba popomotna enako zidana in bo atuSila m ti gotske lokale, peto in šesto nadstropje bosta služili za nameščence, oziroma uslužbence v hiši. Na vrhu stavbe pa bo lepa kavarna e pVsisčem. Na dvorišču so. kot rečeno, zgradili kino, ki bo ve-lemesrten. Lepa monumecitabia palača bo rudi efektno razsvetljena, saj bo vse poslopje prepreaerto z neonskimi cevmi, zlasti bodo močno razsvetljene vse konture. Na vsej nisi ne bo reklame kakor svetlobna Vogalni del pročelja od vrha do tal je rezerviran za r -k lamo Bate. Razsvetljava bo zelena, modra m violičasta ozadje za svetlobno reklamo pa bo rdeče barvano. Gostovanje bolgarske operete zabavna opereta orijentalske vsebine in dične glasbe „Haremske tajnosti" lo- Ljubijana, 19. maja opereta, kJ so jo vprlsortf nafti ima naslov >Hai mm) S fclastiir napisala Bolga-m A. Ksaastojanov. Li-v elrattci m nerve*len. r«*jar-V je postavljeno v obmorsko me-m orr*enta kjer vrnem tiranski pesa Var-XM kot gubernator, to poeni svoj harem z TSjrr«fr>tjr*iMTti na^snskni zerjesni m dekleti. Težko nadusl jhrl sa arteriosklerotični nesmem pa ima opomerjo med pristaši ej i sskj torej iujv4^ sauesnk pase. \firza vladi. Id posije brezvestnega v pregnanstvo in imenuje Muzo za Moderni Muza proglasi svobodo in ispusti vse ženske, med katerimi osta-meemi ecttna Zulejka. stara pasova se—it. Toda Zulejka je tako huda in grde, da pojde st '■asrio smešni pasa ven-v Sotun. kjer ostane kon- Okssl tega gkevoega dejanja je nanizana Se vrsta zs^ptetkov. Murova ljtabesen do Aaaane. OMaSesos a do Tereze Jusupova do Zareme. mmmmmmi >otmica« Tereze, pa spletkarjenje Jusufovo, ki Igra evn-fina ša BSamsi em I harema: v istini Junuf le ščiti svojo ženko Zaremo in se končno laatuije kot glavni aarotnik proti past ter bet Domm Mladoturka Muze. žrrtjenje v. recimo. SSSr-ftaki. svečanost >prasnUca pomladi« ko pasa ca trgu. po petju muezina p staipa moseje moli sredi ljudstva in za-tvarja >vasac turski berači in hkratu Be> tovi. prihod francoske torpedovke pod poveljstvom častnika Gastorna. odaliske. sužnje plesalke, turslrf vojni ki in Se nekaj amasTj-atrvedh osebnosti , . vse to podaja. amagbo pestrega orljentalskega, vedno s manorjem ki drastično kotnOco obilo za-soljezrega dogajanja v tej reer.icno zelo seihsiL vendar pa hkratu prav zabavni opereti ftel da v oprreti nf nastopila ga. Mirni "**ftTiisiiTia ker je imela v -»Princesi .fu-sO< pni večer te bo amsts nocoj v ope- reti >Aleksandri« glavno vlogo. Nadomestna jo j« prav simpatično mlada, zelo nadarjena in živahna V. Simeonova v vlogi Ten-ze te»- se uveljavila tudi kot komični vojaček. Glavno viego je imel A. Ruekov. ki je igral m pel peso z neodoljivo komiko: v Imenitni maski je 9 celo vrsto potez predstavljal naduSljivega strastnika na vsesplošno zabavo, zel je velik usp^h. saj je znal tudi najbolj koč rji ve prizore podajati vzftc vsej d rast i ki vedno tudi z okusom. Njegov protivnik, poveljnik Muza je bil drugi tenorist Kooperativnega teatra . g. Kolarov ki se je Izkazal odličnega, kultivirar.ega pevca velikega, .epega organa, dobre igre in zavzetne zunanjosti. Zel je toliko priznanja, da je moral lepo adjo ponoviti. Baje ima že ponudbo za angažma v Zagrebu. Četrta odlična moč je ga. T Kraje-.-a. ki sem nanjo opozoril že po prvi predstavi; igrala, pl sala in pela je vroče zaljubljeno Zaremo zopet izvrstno ter se s svojo živahnostjo in h urno r n ost jo iznova takoj prikupila publiki. R. Koleva kot >komična stara« Zulejka in EH. R.uskova kot lepa stasita Amina sta docela ustrezali, zlasti z igro. a ravnatelj Iv. Stanev s svojim Jusufom in B. Ban6e\-ski s Gastoncm. preoblečenim v >Te reso sta močno oživljale y;nrr* kot komika izvrstne drastike. da ljudje niso prišli iz smeha. Tudi balet, zbori, oprema in kostumi so polno zadovolj-?vali. Harem in mestni trg sta bila prav lepa. Glasba operete je eklektičn«i. rnočno za-barvana z bolgartko in turško folkloro, zajeta iz v»:ti mogočih \-relcev ttt a nih in neznanih oper. zlasti pa dunajskih operet, p^ana brezstaina zmes usesti prijetnih lahkih melodij. Svojemu namenu ustreza Zbori m solisti imajo zahvalne naloge, člo vek pa se zadovoljno nas mej« in ploska, ker teče vsa predstava gladko in vzli« vsem nescaiskon zares zdravo zabavno. Nocojšnja >Aleksandra« obeta postat: — po zagrebških kritikah sodeč — ms in lep zaključek Erostovania Bolgarov. Sai nastopi zopet ga. Balkanska Fr. G nad din 6000, bo pa kril občan po zaslugi svojih prvih mož. Eno dobro stran pa bo ta proces le rodil: občina bo menda se ta podrla preveč v cesto postavljeno ograjo Brtikijevega vrta in tako cesto v Maiovas, da pokam, da ji ni bilo le za šikane in proces, nago res samo >sa cesto po predpisih«. Naj M ml današnji zadetek občinskega uradovanja v no\-j občinski hiši prodonoeen v prid vsej občini. Naj bi bila vsaj ta hiSa dlje občinska, kakor sta bili dosedanji. Kamljanski otroci v šolskem radin Litija. 18. maja Med najzanimivejšimi prireditvami v ljubljanskem šolskem radiu so pokrajinske oddaje.Lani so se postavili Litijani. v torek 17. t. m. pa so nastopili šolarji iz Št. J ur j a pod Kumom. Tam imajo res >vi- soko«. odnosno »najvišjo« šolo v vsem litijskem okraju, saj je St. Jurij med najvišje obljudenimi kraji v Zasavju. Pod-kumljanske kraje je prikazal v zemljepisnem in zgodovinskem pogledu šolski upravitelj g. Edo Kinecl. Nanizal nam je tudi mnogo folklornega blaga, ki ga je še precej v tem predelu Zasavja, žal nepoznanega širši javnosti. Po mnenju zdravnikov je Št. Jurij z značilnim gozdnim okoljem zelo primeren kraj za bolne na pljučih ali živcih. Prijetna zatišja, solnčna in zračna pokrajina bo vrnila izgubljeno zdravje in osvežila vsakogar, kdor bo iskal pomoči ob vznožju Kuma in v zavetju obeh kumljanskih svetnikov: sv. Jošta in sv Neže. St Jurij rabi nujno večji hotel in tujci bi radi zahajali v ceneno letovišče in zdravilišče. Kot posebno specijaliteto poznajo Kum-ljanci medvedove klobase. Tako so izborne, da slove daleč naokrog. Tako so nam predstavili Šentjurci svojo domačijo. V drugem delu sporeda so mladi de-klamatorji in pevci pokazali lep uspeh dela v učilnicah. Programski del je navež-bala učiteljica ga. Božena Kineclova. Kakor čujemo, so prireditev radi poslušali; šolski radio naj nadaljuje s podobnimi pokrajinskimi sporedi. Sentjtircem k uspehu prisrčno čestitamo. —nč— Na lepem se je ubila Jezica. 19. maja Včeraj kmalu po 18. uri je peljal s steljo naložen voz skozi Jezico. Te dni takih voz ne manjka; zdaj je namreč sezona za listje, mahovje, resje, praprot — skratka za steljo. Posestnik Dovč Franc iz Savelj je peljal voz stelje z gameljske-ga hriba. Na državni cesti pred občinskim uradom, pa se je voz namah prevrnil; strlo se mu je namreč desno zadnje kolo. Gospodar je zdrknil za konje, ki so se plašili, ena dekla je priletela z voza na žično ograjo ob občinski hiši in razmeroma lepo ušla iz stiske, druga dekla. 63 letna Micka Nahtigar, pa je udarila ob betonski temelj ograje tako nesrečno, da je obležala nezavestna. Mimo je tedaj privozil zdravnik dr. Jamšek, ki je označil poškodbe za smrtne. Zato so dekli nudili le prvo pomoč in jo na no-sihh odnesli na dom. kjer je danes ponoči ob pol 2 umrla. Nesreča je močno pretresla zlasti starega Dovča, vulgo Tomaževca. saj mu je pokojna pridna Micka zvesto služila 38 let. Kako sta bila bivši gospodar in dolgoletna dekla tovariško vajena drug drugega, kaže bolesten vzdih Tomaževca ob umirajoči dekli: r>Zdaj pa nimam nobenega, da bi se z njim kaj pomenil.« Voz gotovo ni bil preveč naložen, tudi vozil ie mirno. Tako je težko reči, zakaj se je kar na lepem sesulo kolo. ki je še malo prej zdržalo dosti grša pota. Seveda pa tudi jame po naših cestah niso najugodnejše za vozove. Da se je nesreča zgodila baš pred občinskim uradom, na državni cesti, sicer ni nič nemogočega. Simfonični koncert v Škof ji Loki skorja Loka, 15. maja V petek 13. t. m. ae je vršil v dvorani delke narodne šole 3. simfonični koncert orkestra godbe I. planinskega polka v skorji Loki. Program koncerta je obsegal v prvi polovici simfonična dela dunajskih klasikov: Mozarta, Havdna in Beethovna, v drugi polovici so bili zastopani Slovani: Caj-kovskv in Dvorak ter domači skladatelji. Orkester pod vodstvom kapelnika g. Smreka rja se je to pot predstavil v pomnoženi obliki, ki je s svojo vztrajno izvedbo obširnega programa in s smiselnim vodstvom pokazal viden napredek m voljo, da tudi m al orkestrov aparat m pravim razumevanjem in danimi možnostmi lahko doseže viden uspeh. Haydnova XVI. simfonija je bila odigrana ađgrurno in čisto, le trobila so na več mestih močno izstopala ter vidno zasenčila bistveno vlogo instrumentov z lokom. Enako je bilo pri Mozartovi uverturi k Figa-rovi svatbi in Beethovnovem Egmontu. Pra\- dobro je orkester podal suito: »žlahtni meščnn^ od našega odličnega skladatelja L. M. škerianca. Za to točko gre dirigentu in vsemu orkestru priznanle. Orke-straši so se potrudili, da so to delo podali v vsej skupnosti .ter nam tako zapustili vtis kot najboljšo točko vsega večera. Prav je tako. da unoštevamo dela domačih sklada tel iev ter želimo za prihodnjič še več dobrih domačih del, — saj jih imamo —. Omembe vredno je. da se je šolska dvorana močno napolnila. Po par produkcijah v tej dvorani smo dobili vtis, da je ta dvorana v šk. Loki najbolj akustična ln za take prireditve nafbolj primerna. Občinstvo, ki je posetilo koncert, je vseskozi sledilo izvajanju. Ponosni smo lahko, da imamo pri nas. v šk. Loki, možnost takih koncertov, želje naša je, da se v doglednem času priredi Še kakšen koncert, seveda s krnišim programom. S tem koncertom je zbežal ves strah, da se ob delavnikih take prireditve ne obnesejo. Vsi ljubitelji glasbe so se rade volje odzvali in prisil poslušat ravnotako na delavnik. K izvajanja posameznih točk je tolmačil dela tiskan program z biografijami skladateljev. F. B. Iz Maribora — Premiera »Sreče v delniški družbi« bo drevi. Pestrih slik tn duhovito zabavnih, deloma tudi razburljivih prizorov prepojeno dejanje je od začetka — v kabinetu milijarderja Astorja — pa do konca — v smmi velikega, ameriškega lista — vseskozi tako nainterkontin en talnega špetakla« sta režija M. Kovica in prevod R. Reharja tudi sicer nepoučenim omogočila lahko razumljivost tudi na videz težkih razprav. »Sreča d. d.« je imela na mnogih jugoslavenskih odrih zelo velik uspeh. V Beogradu so jo igrali kar 4Ckrat v eni sezoni. — Bolgarski pevci v Mariboru. Včeraj okoli 18. ure so prispeli v Maribor bolgarski pevci iz Plovdiva. Njim na čast so vihrale raz mnogih hiš drža/vne zastave. Na Kralja Petra trgu, kjer je bil slovitim slovanskim pevcem prirejen iprtierčen sprejem, se je zbrala velika množica zav.dnih Mariborčanov, ki so navdušeno vzklikali pevcem in vsemu bolgarskemu narodu. — Zaključek ProtituDerkuloacnega tedna Na.prožajo sc vsi tovarnarji, trgovci, obrtniki, župni jedci uradi, zdravniki, odvetniki itd., da Čimprej zaključijo nabiralne akcije, ki so jih organizirali v smislu prošnje PTOtituberkjuiozne lige med letošnjim Proti tube rku lojnim tednom. PT ' liga v ZVIaTiboru pripravlja celotno poročilo o poteku in uspehu PT tedma in prosi zato za skorajšnji zaključek vsrh akcij. Orkan navdušenja je zavzel Ljubljano! Včerajšnja premiera f£ bila nadalje- Predstave ob 16», 19*15 in 31.15 uri* vanje ogromnega svetovnega uspeha, ka ga je veleSUn „HURRICANE" imel vsepovsod! Film ljubezni, strasti, uporne moške sile, rajskih naravnih lepot in razbesnelih elemen- tov prirode! Takih napetih prizorov - potopa celega otoka - zlepa ne boste videli v filmu Dnevi predvajanja tega senzacijonalnega programa so v Ljubljani omejeni: mm*> W O • zato oglejte si film čim prej in kupite si vstopnice v predprodaji, ker je Sv.mo viiiop navai ^ bia^a^,anveim! telefon vzz\ V gL vL najlepša filmska igralka Dorothy Lamour in idol moške sile in moči John Hali m m ▼ w «rv avtf a^ta^ a.aa aiaaa^ ■■ ■ a« 0RKM1 osa S jfiim&ketju ptatna je eden iimec imenuje •cslLt.v i met i-"- emmmmemae filme ker so izdelani z ogromnim aparatom in stanejo milijone, a kljub temo ne prenesejo kritike s stališča estetične usmerjenega gledalca. To so razburljivi, napeti živce pretresu joči in grozo vzbujajoči romani v mmc. Gledalec in poslušalec v »Orkanu c z emmmmjmi kako se na nekem otoku v Ju!nem Oceanu poročita lepa hči uogaaearia domačina (DoroUrjr Lainour) in najstarejši ter najsposobnejši domač m (Joka Udi), ki je v službi aa ladji kjer je ne-pogreSjiv. ker je s svojim naravnim ln-stmktom najboljši krmarjev pomočn!k. Gani nas. ko Naila zapro. da si se je samo branil ko ga je beli človek izzval v morna-rklki krčmi e simpatijami spremljamo Nallove r**zkuse. da bi se re#ll iz ječe in uteaH svoje hrepenenje po domačem kraju, po mladi teni itd. Z groao izvemo da se asa je prvotna sest mesečna kazen zvišala zaradi astsspelih begov menda na 15 let. 2fa otoku, ki ga vlada francoski guverner, strogo po zakonu in po svoji uradniški vesti, pa se domačini odtujujejo guvernerju, ker ne razume nepisanih zakonov, ki so v njih od civilizacije nepokvarjenih elementarnih dušah. Kakor v kriminalnih in gang sterskih filmih smo a svojo simpatijo na strani begunca, ko se mu poslednji beg le posteči m ko po dolgih letih zopet objame svojo seno ki le sedem let starega otroka. Tisto noč. ko se je begunec vrnil med svoje, na tete divjati orkan ki opustoši prej hjmi otok. Nall reši sebe ženo guveiaejevo ženo. v čolnu se pa neka; mmm m e^jvernerjev ki je skrket za telesno in s svo-tudi za duševno pmmmnfmm Tud! guverner se re. ter postane v tem ibf na žene. da po-V filmu je to Je misel, da je življenje močnejše kakor paragrafi. Vrhunec filmske tehnike so prizori divjanja orkana. Dorothv Lamour smo videli že v boljših in hvaležnej^.h vlogah v tarzanakih filmih. Film je deloma poučen, v kol *or kaze pristno mišljenje, ću-stvovanje m hotenje zasužnjenih domačinov, deioma je film groze ln napetosti, ka-kr*v so roman: s taktmi in podobnimi sili j:, katere požirajo bralci, ki Jim ni do umetniškega doživetja, temveč do zabave, senzacij ln podoživijanja živce dražeč h <«o. godovšCin. Take zahteve ima dandanes večina k.noobiskovalcev. Nov občinski dem na Jezici Jezita. 19. mala Danes bo v P - vi h?i prva SS$e S tfte občinske uprave 3 tem bo ta stavba, ki si jo je po dvakratni uražbi vendar zagotovila naša občinska uprava, danes postala . *a 'en občinski dom. Seveda bo treba 5-mars kaj preuredit1, za kar je mmm pred sejo dogcvorien poseben ogled novih prostorov. Zlasti Je želja merodajnih mož, da se namesti v obS:me prostore občinske palače tudi ©r~žr.:?kr stan'co. pešto \n p'sar-no JRZ To je zdaj že tretji naš občinski dom! Prvega in drugega smo kupili in plačali, za oedftr.^e-a vm i£če občina posojalo din 200.000 Prva dva -omovs sta bila zopet prodan«, pri čemer * m semo pri drugem prav pO nepotrebnem iagub^i nad 50.000 din. Ta dom ie bil namreč že povsem preurejen in uporabljen za rbcin. posle ter je mnenje treznega ljudstva tako da Je bil prav selo milostno prodan. Seveda, bil je neraben za nekatere, ker jim je bilo predaleč k podpisovanju. Pred nakupom Bnškijev*»ga posestva se je občina pravdala z lastnikom radi ograje, čea. da je postavljena preveč na cesto. Proces, za katerega se ie zavzemal zlasti g. Ahlin, je občina seveda izgubila. Račun, lahko pa bi bila vsaj smrtna nesreča domačina na domačih tleh opomin domačim politikom, kje je treba najprej začeti t resnim delom, ki ne trpi obljub in odlaganj i. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri CVtrt<~k, 19. maja: Aleksandra. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol Petek, 20. maja: Ženite v. Premiera. Pre- mierski abonma Sobota. 21. maja: I^ooovščine. Snubač. Red B Nedelja. 22. maja: 2enitev. Izven. Znižane cene od 20 dn navzdol Ponedeljek. 23. maja: zaprto Zadnje gostovanje Nu!gcr*d;eza operet-:rpr. Korp-'v^fivnega teatra bo drevi. Vpri-zorili bodo Marto" - Sirmajevo opereto Smmmsmma. Naslovno partijo bo pela Mirni Balkanska, subretno partijo Grofice Krakcvinske — Tinka Krajeva, kneza Mon-ti!Ije — S Kolarov. vojvodo Karel Marija — Stanev. Grof Zigmaringen — Popov, grof Zamurov — Nikov, baron Cezar Tore li — Belev. maršpj dvora — Riba rov, Ormandi pobočnik - Knoring. Ivanov, poročnik - Jonov. Tajnik poslaništva — Jor-danov. mornarski častnik — Vercelius. komoimik — Vasiljev. Prvo dejanje se godi v Petrocradu. drugo v etontflijt, tretje v gradu kneza Karla Marije. Dirigent: Sto-janov in D. Kostov. OPERA Začetek ob 20 uri četrtek. 19 maja: Rigolatto. Red Četrtek Petek. 20 maja: zaprto Sobota 21 maja: Manon Lescaut. Red A Xedelja, 22. maja: Madame Sans Gene. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ponedeljek, 23. maja: zaprto. — Ruska tvornica za dušik pošlje 10 ? otr»k na morje. Posnemanja vredna je gesta tovarne za dušik v Rušah, ki je obvestila Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru, da posije na lastne stroške 10 otrok svojega delavstva na daljse 1-tova-nje v dom v Bakru. Plemenitost te tovarne naj posnemajo tudi drugi naši industrijalci! — Gledališče. Drevi ob 20. bo premiera I Sreča d. d.« za red A. V soboto bo repriza opere >Dalibor« za abonente reda D. — 17mri je v sredo zjutraj 451etrd šofer mariborskega mestnega avtobusa Josip šlamiberger. Pokojnik je bil zelo priljubljen šofer na s'tudenški progi. Pogreb pokojnika, ki je bil vesten uslužbenec in odkritosrčen tovariš ,bo danes popoldne v L :nbuš i pri Mariboru. Bodi mu lalika zemljica! — Avtomobil strmoglavil s sedem metrov visokega m©sta. v Zgornji Bistrici se je pripetila včeraj dopoldne huda avtomobilska nesreča. Avtoprevoznik Josip Peternei je s tovornim avtomobilom po nesreči trčil v ograjo mostu preko Bistrice, ki jo je podrl. Vozilo je treščilo s 7 metrov visokega m«*ta v vodo m se razbilo Trije potniki so se na vso srečo le lažje poškodovali, r,ač pa so preživeli tema več strahu. Škode na razbitem vozilu je okoli 20.000 din. _ Materinski reeer ▼ Lj«d*ki univerzi. Drevi \o v mariborski Ljudski univerzi materinski večer. Razne glasbene toSke. roetta-r?;f\ petie in predavanje bodo izpornjevaSe si ored. Cisti dobiček materinskega večera je mmamjm revnim materam ob severni meji. — Uradne nre na magistratu. S 16. majem so uvođene pri mariborski mestni občini poletne urartne ure, in sioer od pol 8. do pol 14. ure. Popoldne ne bo uradnih ur. — V nedeljo šahovski turnir. V nedeljo 22. t. m. se bodo pričele borbe za šahovsko prvenstvo Jugo^avije. Izmed slovanskih šahovskih klubov bodo zastopani Maribor, Celje in f jilhljefca Snoči sc je vršil v kavarni >Centrak eestanek ukaribosaku* šafeetov. KOLEDAR H Četrtek, 19. maja katoličani: Peter Celestin DANAŠNJE PRIREDITVE KJno Matica: Trgovac ljubazni Kmo Union: Orkan Kino Sloga: Upor na Vzhodu Občni zbor Trgovskega društva »Merkur« ob 19. v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu. DEŽURNE LEKARNE Daaes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, Trn-koczy ded.. Mestni trg 4. U star, šelenbur-gova ulica 7. In zopet Je prtšto pohujšanje v doHno šentflorjonsko. Prinesel ga je »Golem« na svojih krepkih ramenih. »Slovenec« ga je priporočil ie 9. marca med celjskimi vestmi, potem pa še 14. maja v oglasu. Od 14. do 15. maja je samo en dan in ta edini dan je bil odločilen, da se je ixpremenU »Golem« iz najnapetejšega filma misticizma srednjega veka v strupeno židovsko tendenciozni filnu proti kateremu da so protestirali celo združeni nemški, poljski in madžarski katoliki v Bratislavi. Bratislava je pa prestolnica Slovaške in o Slovakih je znano, da so v nekem posebnem pogledu zelo sorodni Slovencem. V enem dnevu je torej zapihal okrog »Slovenca« čisto nasprotni veter ki prinesel je izjavo konzorcija »Slovenca«, da so ustavljeni vsi reklamni oglasi za kinopodjetja. dokler ne dobe gospodje boljše garancije, da se podobne nesreče ne bodo ponavljale. Nesrečo so pa zakrivili sami in so bili preveč nerodni, ko so jo hoteli prepustiti drugim Toda nas zanima »Golem« sam, o katerem pravi »Slovencev« opoldatiski repek, da je izrazito protikrščanska, nemoralna film-ska epopeja. Kdor je ta film videl, se mora ob taki trditvi prijeti za glavo ali pa za trebuh, kakor mu bolj kaže, da strmi ali pa da'se krohoče. Neverjetno je, kaj vse zbode pri nas nekatere ljudi v nos in oči. Celo verski čut naj bi žalil ta film. Nt vredno spuščati se v polemiko s histeričnimi ljudmi. »Slovencu« in gospodom okrog njega, ki so se ob ta film spodtaknili, pa lahko od srca čestitamo, da jemljejo v zaSČito ta ke krščanske vladarje, kakršnega smo vide li v filmu »Golem«. Dva vloma Ljubljana, 19. maja. Ko je stopil davi sluga podjetja inž. Gustava Toenniesa v pisarno na Tvrševi cesti, je našel vrata samo priprta. Ker je bilo tudi v pisarni vse v neredu, je takoj ugotovil, da gre za vlom, kar je nemudoma javil lastniku. Kasneje so ugotovili, da je vlomilec odnesel železno ročno blagajno, v kateri so bili važni dokumenti in pa 2900 din. Vlomilec je sicer odprl v pisarni čudi več predalov v pričakovanju, da bo še kje drugje našel denar, pa se je zmotil in se je slednjič zadovoljil samo z ročno blagajno. Okrog 3. ponoči je mitničar Ivan Kaj-zer srečal na polju blizu slepega železniškega tira pri Vodovodni cesti manjšega, širokoplečega neznanca, ki ga je pozdravil z »dober večeri« Mitničar, je odzdravil, hkrati pa je opazil, da ima neznanec oprtano vrečo, v kateri je nosil še nekaj. Takoj ga je pozval, naj počaka, sam pa je stopil s kolesa. Neznanec, o katerem je menil Kajzer, da je tihotapec, pa oČi-vidno ni bil pripravljen slediti njegovemu pozivu. Nasprotno, urno jo je ubral čez polje proti mestnemu vodovodu, vendar se mu je posrečilo pobegniti zasledovalcu šele. ko se je rešil tovora, ki ga je vrgel na njivo. Mitničar je pobral vrečo, v kateri je na svoje začudenje zagledal železno ročno blagajno, ki jo je odnesel na policijsko upravo. Tam so med tem tudi že prejeli prijavo glede vloma pri Toenniesu in je bila s tem zadeva hitro pojasnjena. Policija zasleduje vlomilca. Včeraj je bilo vlomljeno tudi v prostore dentista Karla Kosa v Židovski ulici. Vlomilec je v ordinacijskih prostorih vse prebrskal in slednjič naletel v nekem predalu na gotovino. V predalu je bilo nekaj nad 10.000 din in je lastnik opazil tatvino šele popoldne, ko je spet prišel v ordinacijo. Vlom je takoj prijavil, vendar še ni sledu za zlikovcem, ki je na tako lahek način prišel do velike vsote. Kakoi je ugotovila preiskava, je prišel vlomilec v prostore s pomočjo ponarejenih ključev. sport — Olimpijski dan v Ljubljani. Za dne 19. junija je določen po vsej državi olimpijski dan, ki naj osredotoči na ta dan propagando olimpijske ideje potom Časopisja in radija, potom filma in predavanj, dalje športne prireditve manifestacijskega značaja in športne tekme v korist olimpijskemu fondu. Za olimpijski fond se bo pobiral olimpijski dinar in prodajale značke. Poleg v Ljubljani so predvideni olimpijski dnevi tudi v podeželskih krajih, kjer delujejo športni klubi, predvsem na Jesenicah v Kranju Tržiču, Kamniku, Trbovljah in Novem mestu. Program olimpijskega dneva bomo objavili, čim bo dokončno sestavljen. — Brzinska motorna dirka. Motosekcija >Hermef»< priredi v nedeljo dne 22. t. m. na bodut:iSki krožni progi brzinsko motorno dirko za. ju sos lov. med klubsko prvenstvo. Kategorije motorjev so razdeljene sledeče' 1) športni motorji od 250 350 in oOOccm. 2) turmi motorji do 230 in do 300 ceni ter preko 500 ocm, 3) ekonomu*)i motorji do 100 ccm. Dirka prime ob 2. uri izpred čršenske me--•"an^ke ^e. Pr rjave do i nk lit si ve 20. :. m. pri dr. Canipi. Aleksandrova 4, izjemoma tudi v soboto do 7. ure zvečer proti dvojni vpisnini. Sestanek tehn. vodstva v peteik Ob H 8 pii >5estiei«. SOKOL Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstvo da je preminul eden izmed njegovih najzvestejših in najstarejših članov — 50-letnik — brat Kares Pleivveiss, javni notar. — Društveno odposlanstvo ga bo spremilo na poslednji poti, ostalo članstvo pa se vabi, da se v čim večjem Številu pridruži odposlanstvu. Zbirališče danes v četrtek 19. maja ob 17. uri pred hiso žalosti šelenburgova ulica St. 3. Obleka meščanska in znak. Blagopokojneinu časten spo- Ste- 112 tbLOVGns&i n a ku O«, četrtek, r?. maja issa. DNEVNE VESTI Sred:ta iz pr\ Iran* no-peSajHa. Ministrski svet je na aaujl aeji •utr 111 krsdit ix prve tniiisa 6*/» notranjega posojila za obrambo va m obnovitev gospodarstva. Poso-jHo bo mr^^ v šestih letnih obrokih v skupnem sneaku 4 nntrjarde im- Od prve tsessle v snesfcu 70O.00O.00O jc določenih 250 milijonov za obrambo drsave. 200 mi-Jjjotmsr sa potrebe promei stva, 250 mihjooov za potrebe javnib dea. od teh 260 milijonov se bo porabilo 129 milijonov za gradnjo cest. 62.5 maMjooov sa arradfttor Javnih poslopij in poijedeislEai ustanov, 62.5 miajooov pa za metforaerjesa deia. Od sadzijega zneska se bo porabilo 10*/* aa higijenoka aaanacij-ska dela . — 2iT!jeaisk! jabilej. Denee praznuje ▼ Sv. Jarim pri Celju SOletnVo rojstva gospa Oisa Sehreiner. vdova po bivšem ravnat e-Jjn drž. ociteJfisra v Maribora. Po porok 1 živela ver let e ^oprocom v nemikih pokrajinah bivše Avstrije, pa je vendar vzgojila svoie otroke strogo slovensko bi ie tudi sedaj zavedna Jucosknenka. Zvesto varovana od >vonh dveh hcera-uciteljic na narodni šoki v Sv. Junaj — ie zdaj neumorno in marsikatera proseča roka bi vedela dati o njeni dobrotirivosoi. V svoti skromno. ni želela, t 4 a široko razve za n^n Tubilet saj tudi sicer ne ljubi hrupa, pač ca rada s svojimi pri iateljicami ▼ mini pokram-Ija. Mnogo čita. vsak dan tud na* Hst ki te mnogo let prihaja v njeno iruz. no Moeo- števiVni priiateih ii iskreno čestitajo in zede §e mnogo zdravih in radovoiinih lec. — Spreten, rojeacer ▼ vi#ja pedagi»fet» *»?o 1 Be««xaHc. V prvi letnik ris je oeda soške šole » rVoeTada bo sprejetih v vitkem lese 1938 39. 110 slušateljev in sicer v odsek za nastavnike meščanskih JoJ 70. v odsek za nastavnike sol za defektno d^co 2 treba poslali rektoratu .Vrte do 20. juniis — Planinci pozor: Slovensko planinsko čnaštvo v Ljubljani najtopleje priporoča svojim članom in ljubiteljem lepih planinskih slik. da v čim več jam številu pose ti-jo razstavo sok |,iaokt pokrajine ki gora znaaega planinskega atflcarja Eda Derža-ja, v Jakopičevem pavirjoou v Ljubljani. Razstava bo odprta do 22. maja dnevno od 9. do ld. ure. Oni planinci .ki jim sredstva tx> dovoljujejo, pa naj stremljenja našega pisninca imetnika podpro z na-k.LHJcau njegovih aeDc. ki bodo lep okras ^■BKTNO STX>GA — Tel. 27-3« eSJB*K I Danes acprrjaJtcoo zadnjikrat Kav Franci« Ero! Fljro v prekrasnei filmu borbe T ftc širili koloni jaln; oblastev proti apomikora v puščava Azije Upor na Vzhodu Predstave 19.15 in 21.15 — 5av *ena ketef % Dsbrsvaika. (■ utl direkror >Joco«k*£zeaiaisr< v Dabrova:ku. vena H ;e eno nijiesjeis v dssmsssbjsl Za aeSef ia zp*n*Tisče okob a jeca |e ssaisj efeoff 17 astt-iOBOv din. — Prijatelj ia ■ot«let 4r. I*a»a Is»farui Be^ mikrobov. na ta s* povsod. Ta* prež; j o na a zobe. Redna prežene mikr nega varuje zjutraj — * -::k Niko Matkovfć« imH bttau Dubrovnika čudno srečanje Vcetfl ja sol v Dubrovnik in kapitan je naenkrat opazil blizu pamika orjaškega kita. ki se je »oInči! na povisim Takoj je bila alarmirana posadka. Okrog 20 m dolg kit je potem plavaj pred parnlkom. Kapitan je jel streljati po njem s karabirko m kmalu se je pokazala v morju kri Kit je izginil, pa se ie zopet prikazal in jel brizgati iz morja visoko v zrak rr.očn- curke vode. pomešane s krvjo. Končno je kit mornarjem izgini- ispred oči. — Kar ai bilo uv©±eno. ni biio dobro. Do igo je pri nas veljalo to pravilo, da je dobro ie. kar ima tujo tovarniško znamko. V :em pogledu je posebno grešil ženski svet, ki se strogo ravna po modnem diktatu Pariza m Dunaja in ki hoče biti bolj papeški kakor papež sam. Tako so nekatere muhaste dame kupovale torbice samo tujega izdelka, dokler se niso pri-pričaie. da je domače blago znatno trpež-nejše in cenejše tar da se modeli usnjenih galanterijski*! izdelkov lahko kosajo z najmpvejsliui pariškimi modnimi vaorcL Domača galanterijska stroka, konfekcija, pletilstvo, krzna rstvo. izdelovalnica perila itd bodo na pomladnem reJesejmu od 4- do 13. junija dostojno izpričali, da smo lahko ponosni na domačo delavnost. — Vreme. Vremenska napoved prav . da lv> spremenljivo vreme. Včeraj ie znašala najvišja temperatura r Beogradu 26. v Sarajevu in Splitu 25. v Dubrovniku 22 v Ma-ritoru 20 2. na Visu 10. v Ljubljani UL& Ua-•i fe kazal baio—etcc v Ljubi »m: 759.6 Deratura je znašala 10 2. — Neznan etapijenee. Oroen^ka postafa iz SJatJac-ftadeaci snosoca. da ie tik> oni dan najdeno ob obali Mure. benri vasi Hrasti e. trup!o inoškeeza utopljenca. IRopSjssjSs ie bii afar okrog -15 le*. 175 cm visok, okroghh hr. širokega nosn in velikih zob. Xa sebi je ime! raztrgane spodaiie hlače la srne revije. Siesova identiteta se nI ufotorljena — Smrtna nesreča ssgreb$aega aieteeikii-§ta> Veerai se je pripstna na cesti blizu Zagreba teška |S«iSMhai nesreča. Brrvski po-easlal Mrko Huliek ae Je psllul s mo*or-nss kolesom in sraeal |e kssss%:i voz. si se asi je kosci aaisuili pa ie zavori 1 v jarek. Butal sa je tako močno« da je na kliniki, sassor so sa prepefcai. ksssJu — Leta 19S2 »e je začeto obračati aa bolje, po teoriji o koojunkturnem valovanju traja doba gospodarskega poleta aH konjunkture po 4 in pol leta, gospodarska kriza pa 2 in pol leta. Konjunkturni val torej traja 7 let Konjunkturno valovanje je navadno zeK) redno, vendar pa nastopajo od časa do časa zaradi velikln svetovnih dogodkov, predvsern vojn. motnje. Leta se je začelo obračati na bolje, a izboljšanja nismo moerli čutiti tako hitro. Vendar so zadnja leta industrijske panoge napredovr-ie ter »e prilagodile potrebam kocLzaimentov in sodobnim zahtevam To bodo pokazala na letošnjem pomladnem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija tudi nasa industrijska podjetja: kovinske, tekstilne, papirniške živilske mehanične stroke Itd. — Dre f srrCi. V Kolodvorski ulici je snoči podrl neki avtomobilist 58-letno so-profco železniškega upokojenca Antonijo Kan te t ovo iz Nemške vasi pri Trbovljah. Zena j*1 dobila hude poškodbe po životu in po rokah. — V bolnico so davi prepeljali mestnega ubožca Jakoba Pavlina, stanu-jočega na Vodmatskem trgu 7. ki ga je v Vodmatu nekdo podrl z vozom Pavlin ima poškodbe na glavi in po Životu. — Zadavila otroka in ea *TrJa t vodnjak. V Knina i" služkinja Miroslava Cankovir že lani v decembru zadavita •voi^gti otTOćčk^ in ca vreia v vodnjak. Zločin fe prijel w»Ji» zdat na dan r^ankovičevo aretirali in izročili sodišču Medved raitrral tri krave. V vasi Doo,e Pazarište ob vznofcfu Velebita »e n»edved oni dan raztrjra! tri krave. Na paši ie bilo okroti ftO jrlav goveie živine ko H? pri lomastil iz irozda kosu»atin in raztrtral tri krave naj-droma.-nejših kmetov. — 0!ic-ila *c je. da bi prišla fini prej «■ n*»lH**a. V Mih ovijan u pri Čakovcu se jf1 obesila v l ore k popoldne lojzata kmetica Klara Zelezni.ik. Imela ie v izobilju vpetra kar ji ie poželelo •rraJ Rila zrlo pol>ožna in rada -e t»odrirala siromake. Večkrat ie is|e-\-"l:i da b; rada umrla, da bi prišli Saaprej v neb^*a Hi a ie pa zdrava «n tako ni moffla umreti. Konftno ni mogla Vaf premagovati v c^bn' hreperKmja po nebesih in se ie obe-^fla. — Hmri filetnesa defka v plamenih. V va- rVoniem Jelovcu pri Bosanski Dubici Je našel oletni Vojko Madžar strasno smrt v plamenih. B!l je a nadirji v gozdu in ker •c bilo hladno so zakuril: De^ku se je vnp'a obleka in kmalu ie bt! v*-*; v ptamenih. Ker ni bilo v bližini nobeneiia odraslega, ia bi mu priskočil ua pomor je deček v silnih mukah kmalu izdihnil. — Za v«*akf^a nekaj bo obrtniška razstava v Berlinu. Izlet od 25 tm. do 3. junija bo obenem krožno potovanje, tako da bo vsakdo poleg Berlina videl še druga važna iaduatriiska mesta kakor Dunaj. Prago. Lespc%, NOrnberg in Miin-cben. Za nameček pa bomo še videli Konigsee in Glockner-Pri javite se takoj v Okomovi zle t Ljubljana, hotel Skm, telefon Vbod is Prešernove Iz Lioblfane Late. Zemski Ivana Laha bo-kjer Jutri se od našega v»-borca Ia aSMSBftnefra jav-- k: iS MM na rftv.i.*k«r bo jutri ob 15. ispred Narodne** do- aoaita svoje člane, da spremijo na ji poti |Mieii»Ja«!■ narodnega borca fer Pogreb bo jutri ob 15. izpred in Ppertsikom. Od-ln 1 liaSinLi koj^aarskesa kssba -ZaercH 1887c « davi odpoSSSSss> skozi Ljubljano v Komen na Krasu, odkoder preae-Ijkjo sesaeke ostanke pokojnega vozača Frana Greda v Zagreb, kjer bodo svečano po-kovani. Odposlanstvo se ro vračalo e pokoi-'emskirm osttnlri s Krasa dane« ob 14 ter jih bodo pričakovali nad kolesari;. niotocikIHti "i spornik, na m'tniri na Tržaški cesti. Koiesajoka pol zveza v Ljublia-ni poziva >voje olane. na i -t ->>r» i»>:n.i nd^le-ie v čim večjem številu! —li čloteaci ii Amerike p*»<*etije ^taro do-aasvins. Slovenska svol»odomi?elna po<)[x>nia zveza v Ch:raeu pripravlja skupen izlet v domovino. 30 do 3T> izi« t »i kov se pripelje pod vodstvom Avgusta Kol-.indra v sretio 25. t m. z brzovlakoni ob 8.50 v Ljubljano, sfer ho na srlavnem kolodvoru nlovesen spre-iem 7. godbo m pm-dras-ntni nagovori. —li Redni nabor za mesto Ljubljano bo od 1. do 8. junija t. 1. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu st. 2/1. K naboru morajo prit vsi mladeniči, ki so rojeni leta 1918. in vsi oni rojstnih letnikov 1917. do 3 911.. ki doslej sploh Se niso bili pri naboru, ah pa so bili oglašeni za začasno nesposobne. Pregledali se bodo tudi vsi za-časno nest' ~ vni obvezniki rojstnega letnike 1907. in vsi sposobni obvezniki (do-sdužem vojaki), ki !«o postali nesposobni za nadaljno vojaško službo. Kdor izmed prizadetih ne bi dobil poziva za nabor, naj se zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu st. 7/1. —Ij Naknadna zaprisega vojaAkih obveznikov bo v soboto, dne 11. junija 1.1. točno ob pol 11. uri v dvorani Mestnega doma. Kdor izmed v Ljubljani biva ločin obveznikov doslej se ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II., naj se najkasneje do 9. junija zglasi v vojaškem uradu na Ambroževem trgu st. 71 — soba 2. i Pregled uniforme rez. častnikov ln voj. urednikov bo v četrtek, dne 2. junija t 1. ob 17. uri za one iz pešadije. za vse druge pa v petek, dne 3. junija ob 17. uri v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2 I. — Vsi ki imajo državno uniformo, morajo priti k pregledu. Posebnih pozivov ne bodo prejeli. —lj Dijaki 7 veliko maturo, ki bi radi v jeseni nastopili svoj kaderski rok. naj se kasneje do 20. junija zglase z maturi-tetnim spričevalom osebno ali pismeno pri poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja — soba 16 — v vojašnici vojvode Mišica na Maistrovi cesti. —I i 8sla Glasbene Matice ima že drugo leto posebni oddelek za naše najmlajše in sicer gla«be*-: o*rošl- v*ev. CJoienei vr+ca bodo nastop na javni pmdukntf v nedetlio dopoldne ob 11. uri v Hubadovi dvorani. Podrobni spored ie na razpolago v knjigami Gssateoe MaLe*. —ij Pet ie; dela ieaake sekcije JS. V gostilni pn jSieptan Jaaezu< je bik zbrana snoči vesela družba. Ženska sekcija ljubljanskega k raje vii oga od tora JS je skromno proslavila svojo 51e>tnico. Vajeni smo jubilejev 7. mnogo večjimi stevirkami in človek bi mi-ssst da pet let dela ni mnogo. Kdor pa pozna razmere v .JadrainsAti straži in kdor ve, kako težko, naporno in neprijetno delo je naloženo vprav ženski sekciji, bo moral priznati, da pomeni teh pet let dela v nameni primeru mnogo več, kakor sicer v 20 ali 30 iet.ih. Načelnica sekcije jia. Pirkinajerjeva je prisrčno pozdravila goste in članice ter jih f-ozvala. naj ostanejo zveste visokim ciljem Jadranske straže. Predsednik K. 0. Jo£ko Pogačnik je izrekel tople čestitke ntjumor-111 ni OaatteSss ž^nekc sekcije, brez katerih bd delovanje Jadranske straže v naših težkih razmerah -ploh ne balo mogoče. Iskreno se iim je zahvalil za njihov trud in požrtvovalnost, proseč jih. naj tudi v bodoče zastavijo vee svoje sile. da l>o mogla Jadranska straža uspešno nadaljevati svoje delo. Sledilo je se ver Zflravic in vsi udeleženci lepega večera so bili mner.ia. 'ia bi biLo treba v vrstah Jadranske straže družabnost v bodoče še tolj gojiti kakor doslej. —li Kra>e;i film Sirote z Montmartra< v kinu Slogi. l>a je danes francoska filmska produkti ■ na višku so nam pokazali eiimi Zloraba /anranja« >Krivec< itd. Vse te fiune pa be laotncU nedvomno prekrasni francoski fj!nj *.I;;terne!Iec :Sirote z Mont-SMTlfac delo režiserja Jeana Benoita. Ia flm. ki nam z vso realnostjo poikaže oernii odboru za vsedržavni trgovski kongres. Sobe prijavite pri svojem trgovcu ali pa pri stanovanjskem odseku za ni. vsedržavni trgovski kor.«res v Ljubljani Trgovski dom. u— Kraja žarnic se je zlasti po sveto-križkem okraju tako razpasla, da zlikovci mestni občini delajo prav znatno škodo, poleg tega so pa tudi vzrok, da se občani po nepotrebnem vznemirjajo zaradi pomanjkljive razsvetljave Ravnateljstvo mestne eiektrarne prosi, naj občinstvo pazi na tatove in takoj vsakega prijavi najbližjemu stražniku ali pa ravnateljstvu mestne elektrarne. Dušice za vas in vaše male. Dovolite jim. da bodo videli to igro. V njej bodo spoznali krasoto božjega stvarstva. V plemenitem spoznanju bodo doumeli lepo-u> narave Bi rjene«ra bogastva. -— Pošlji-. n 1 asi fc|e B. L m 1 frančiškansko dvorano, vs* življenje vam bodo hvaležni aa to. —Začetek ob 15. — Vstopnice v Pax et bon um«. — —Ii Jetri ztefer ob 18.15 bo v veliki Fil-harmonicni dvorani zopet javna produkcija srojericev drž. konsorvatorija in eicer ob 18.15. Izvajajo se izključno le de-ia slovenskih av- iidi Vi boste pomladili svojo kolo? Če uporabljate izredno dobro in blago milm. ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG r- r I p S c' * e - Jjjp" ELIDA MILA torjev. Nastopijo gojenci: ravnatelja Bertetita. prof. Trostove. dalje prof. Toneta Ravnika. Marijana Lipovška. PaA-fla Šivica. Zore Zar-aikove itn Leona Pfelferja ter Jana ^laisa. Podrobni spored se dobi v knjigami Olael)«-ne Matice. —Ij Sezija špargljev. Vsak dan sveže, žlahtne, domače beluše servira gostilna pri Slepem Janezu! —Ij Rokavice nogavice — Karnicnlk, Nebotičnik. —Ij Krakovčani ln Trnoviani zbrani v svo-iem pevskem društvu bodo nastopili na samostojnem koncertu v petek 27. t. m. zveoer v veliki Filh. dvorani. Na koncert priljubljenega domačega pevskega zbora že danes opozar ja mo. —Ij £e o vlomilcu Salku Dizdarevirn. Vlomilec v podstrešja Salko Dizdarević, o katerem smo poročali včeraj, da je bil prijet pri poskusenem vlomu v Židovski t*e-zi 4, je pri zasliševanju izpovedal, da je Sele pred dnevi prižol spet v Ljubljano. Po-preie ie bil v Mariboru, v kaznilnici. Izpuščen je bil 11. t. m. in se je iz Maribora napotil peš v LjubLja.no. Spal je pri krnjih v okolici Celja, na Vranskem in pri Domžalah. Ob aretaciji »o našJi pri njem več pisanih in nekaj belih robčkov, označenih z monogramom A. D. in T., ki jih je vlomilec tudi nekje ukradel. Lastniik, naj se javi na potici jsk i upravi. —1] Ukraden lavoj. Trgovcu Aflionzu Mi-beliču iz Zadobrove je bil v torek ukrnden s kolesa v veži na Sv. Petra naeupu 7 zavoj, v katerem \c hnel 14 raznobarvnih ženskih jopic in nokaj perila. Tatvimo je zagrešil okroir 1 kletni mladenič, ki se je smukal tam okrotr in ki je kasneje izginil proti srodi.Vm mes^a. Iz Celja —e Redna *eia mestnega sveta l>o v pe^ek 20. t. ni. ob 1W. Na dnevnem redu so pOTo-rila odborov. —c Ljiihljanska drama bo vprizorila v to-r«k 24. t. ni. ob 20. v celjskem gledališču Skvarkinovo dramo >Izpit za žiivlje«ijec. ki je d oživa;! a v Ljubljani velik uspeh. Predstava ie izven alonmaja. —c Umrla je v ^.redo v Celj.u ga. Fani Vor-battliova. -..;>roua višjega kontrolorja državnih železnic g Josipa Vorbacha. Pogreb bo v setefe Ob 18. iz nurtvasnice na meshnem pokopališču. Pokojni bod;i ohranjen blag spo-iikLn, tefto prizadoteSSS soprogu naše Lsjkre-no ?ož,ilje! —c Kole^ar^ka dirka. Klub slovenskih kolesarjev v Ceziju bo priredil v nedeljo 2H. t. m. otvoritveno klubsko dirko na progi Celje — Vransko — Št. Peter v Savinjski doilini. Start bo ob 14. pred Glazrijo v Celju, cilj okrog 15.30 v Št. Petru. Takoj po startu bo skupen odhod izletnikov kolesarjev v St. Peter v Savinjski dolini. Na ta iriet so vabljeni vai kolesarji, tmdi nečlani. —c Boljrarski pevci so obiskali rojstne hišo prof. Antene Bezenška. V sredo ob pol 9. dopoldne so se Sani Plovddvskoga pevskega društva v spremstvu predsednika .iugosk>-vensko-bol^arske Lige narodnega poslanoa g. Prekorska, poveljnika 39. p. p. g. poikLovnika Mihajloiviića, ki je bil več let vojaški ataše v Sofiji, in s« nekaterih Celjanov odpeli i z dvema avtobusoma iz Celja v Višnjo vas k sadijarskemu nadzorniku v p. g. Goričaaiu. ki je goste prijasmo pogostil. BoLgamki pevci so zapeli Jenkovo >Tam v gorite« in Kodno pesem«. Nato so se gostje odpeljali v Ivenoo in obiskali g. Ivana Zerovnika. kd je živel 12 let v Plovdivu in pomairatl prof. Antonu Bezensku v ptovdivokj knjižnici. Bolgari so dvignili g. Zerovnika na roke. din jen do solz je izrekel g. Zerovinik go-stnan dobrodošlico, nk^ova majmlajea hoenka 1» ie izročila gostom šopek narcis. Vsem so se orosile oči, ko je Žerovnikova družina zaipela tolgansko himno. Po lep2h zahvalnih besedah prei^ednika g. Peševa so bolgarski pevci zapeli jugoslavensko dirzavuo himno in se odpeti iali na Franikolovo, kamor so pri-speH ob 10. Frankfjlonni 90 okrasili svoje h#e z državnimi zastavami in postavili ob coatii lep slavolok. Gostje so krenili peš V Bukovje in prispeli ob 10.45 k rojstni ipš soustaiiovitelja in prvega predsednika. Pk>v-divske^ga pevskega društva prof. Antona Bezenška. Pri kane«Kci, ki k> K" dal zgraditi pokoin-r prof. Bezensck. je bi,l j>osb3vlieii slavolok. Tam je pričaikala goste množica ljudi s šolsko mladino. V imenu Frankolčanov je pozdravil goete župnik g. Vaclav Ceh, v imenu občine občinski odboruik g. JoSko Gor-Še-k. v imenu Bezenakove knjižnice im OJfibelJ-š.'*va pa šolski upravitelj g. Ignac Pejcha. Učernka Dragica Videnškova je po Jjubki deklamaciji izročila g. Peševu lep šopek vrtnic in nageljnov. Podpredsednik cfdjiske lige 2. prof. Bolhiar je v bolgaršciin: prikazal lik, življenje in de3o prof. Bezenška ter njegove zasluge za zbližan je Jugoslovenov in Bolgarov. Po temperamentnih zahvalnih besedah predsedni'ka g. Peseva so bolgarski pevci zapeli himno -Hej Slovani'. Župnik g. Ceh ie opravil molitev za pokojnega prof. Bezenška. nakar je zl or zaped >Oče naš- in >Ve>6na mu pamit«. Mladina je obsula goste s cvetjem in jmh med navdušenim vzklika-fijem spremila do BezenSkove rojstne hiše, kjer je bii gostom prirejen prigrizek. Po ogledu spominske plošče na hiš? so krenili gostje na Frankolovo, kjer je bilo pri g. Šnabhi skupno kos lilo. Ob 16.30 90 se bol ga r-sikii pevci po prisrčnem ■ slovesu odipeljali v Maribor. MALI OGLASI Jeseoa dO par. isveK posebej PreKlici, izjave oeseda um L._, lavek posebej. 6a pismene odgovore giede malin oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male o^lasp ne priznamo SOBNO OPREMO** 7Z mehkegra lesa: trodehaa omara, postelji z mrežo, mizica, 2 stola, nočni omarici, vse dobro ohranjeno in še nova zofa, — takoj prodam za 1700 din. — Ogded do 8. zjutraj: švabičeva 15, vrata 29. 1492 Beseda 50 par, davek posebej Najmanj*} znesek *» Olz> POSKBNK NOVOSTI »'sen oblačil, sport, Kamgaru. obleke, pumpance. perilo itd najceoe}e P R E S K E K Se. Petrs cesta 14 SKLADIŠČE 150/200 m2, v mestu, vzamem v najem. Ponudbe pod >Takoj*. 1488 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ŽAGIM ODPADKI bukovi, hrastovi, smrekovi, suhi in žaganje po najnižjih cenah se dobi pri Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vosnjakova uL 16. 1483 NA3IOCENO POLEXOVKO dobite še ta teden pri I. Buzzo-lini. Ldng"arjeva ulica. 1493 ■Milili Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjži znesek 8 Dtn RABLJENE ČEVLJE kupim in prodajam. — Klavžer, Vosnjakova 4. 1474 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din GOSPODIČNO lepo, svobodnih nazorov, temperamentno, želim spoznati. — Ponudbe z naslovom na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Brezobvezno«. 1491 SPOZNATI ŽELIM vdovo, ločenko ali v zakonu razočarano do 30 let staro, prikupne zunanjosti, ki je željna življenja. Ponudbe s polnim naslovom na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Vso za lju- Učinek HRANE ZA KOŽO z BIOCeLom je bil čudovit" \ pravi Mile. Marcif/a r>e po nekaj dneh sem opazila, aa ____ brazde in zobe izginjajo. V nekaj tednih sem bila videti za 10 let mlajša. »Biocel« — nn je dejal neki zdravnik — je odkritje znamenitega profesorja dunajskega vseučilišča, ter je zdaj v vsaki tubi rožnate kreme Toka-lon. Uporabljajte to kremo vsako noč, bese kremo Tokalon pa zjutraj. S tem boste dosegli, da bo bleda, uvenela polt zasjale v novi živahnosti, koža pa bo postala jasna, »veža ia čvrsta MS »8LOVIN811 NAROD«, četrta*, 19. maja 19«. Stev. 112 L vsesokolski zlet v Pragi »▼liatt ta mmtmmm jc Ml Ljubljana, 19. maja Zdaj. ko ta pripravljamo na X. vseso- knjslri zlet, se spominjamo, kako so *ie priprave am jubilejno alavnoct Praškega Sokola, združeno a I. v+nkoJiTkir" zletom L1882 ob udaletbi slovenskega in hrvatskega sokolstva. Zlet ee je vrtu sicer v majhaem ob»rfq, toda priprave ao bile xve-73ine s precejšnjimi t»yir^ys^Trti, ker ni bilo tedaj se nobenih izkušenj sa nastope, ki ao bHi za takratne čase naravnost ogromni. GRavno besedo je imel br. dr. Miroslav TyrS, k; j< o vsem r"a_zm-Al jaJ, vse ugotavljal, sestavil vaje. vzpodbujal, svetoval, vodil vaje in govoril. Na od borovi seji 2. marca 1881 je dr.Tjrri predlagal, da bi se 20 letnica društvenega obstoja proslavila sa dostojen n»i*4n Predloži] je nastopni spored: 1. javni nastop Praškega Sokola in izvenpraskih društev, 2 slavnostni govor. 3. sprevod, 4. pokmevni izlet. 5. izdajo slavnostne Številke lista >Sokol<, S. »kupen obed. h kateremu hi bili povabljeni vsi bivši člani vaditeljekega zbora. V načelu je hO predlog sprejet. Prvi vseaokoiaki det v Pragi 18. Joaija 1882. Id za r oseko« Ttt* na ntifaak SSS od borovi seji 4. aprila ISS1 je dr. Tyr9 v daljšem govoru govoril o siavnosti 20-let-nice Praškega Sokola, ki bo leta 1882. sele 1 veliko udeležbo pri tekrvadbi m da bi si mnogo članov nabavilo slavnostni kroj. Ras pravljal je o pomenu svečanosti sa društvo, za sokokrtvo sploh dtlefci svet nasprotoval oddaji dvorane. Jfissi......a tehnrćna komistjs je Iskala na in *nje primerna prc5tore: na Letn:. na Strmci in na Nuselafcem travn ku. Vat ti prostori so bOi apijajsanl za primerne, vendar je obstojala bojazen, da bi mogla vlaga ob del ju < >e mogoči ti nastop. Končno so našli primeren prostor na travniku pel vbodu v Strotnovko iz Bubenča med nfk sfsjer je bil sicer pripravljen odste- I gra toda zahteval je previsoko ceno 999 g^IdanarjVv i iITIi n ikilm Iskali so dalje in se aaarajaJ' za odstop seml.nsča poleg sokol-sSsega desna pri Babo k. pred Krav nom in na ljetni pred restavracijo Dr Tvrs je upa aurO na »Strelski otok<. Na odborm 1 seji IT. aprila 1882 je vaditel jaki zbor ugotovil, da bi trlo tam dovolj prostora za javen nastop. Pove? mik ostrostrelcev dr. Seaamer je rad odstopil ta prostor ki je bilo na njem prostora sa 900 telovadcev pri prostili vajah in za nastop 48 vrst na orodju. Jubilejno alavnoet so določili na 18. junija 1882 in izvolili nastopne odseke: telovadni (predsednik dr. T vri), stavbni (Ffta-la). rediteljski (Stršio), finančni (ftmid), stanovanjski (Zttka), zabavni (Micka), sprejemni (Srb) in novinarski (dr. Hju-tUJ-£kaO- Za zbirališče sprevoda so določili dvorišče češke tehnike, odkoder je krenil sprevod ob 15. po Karlovem trgu. Žitni ulici, 8tepanski ulici, Vaclavakem trgu, Sadni ulici in Ferdinandov: ulici na Strelski otok, kjer ae je pričel javen nastop ob 17. Tesarska dela je opravila tvrdka Bilek sa 808 goldinarjev. Za gledalce so bili določeni sledeči prostori: 150 numeriranih sedežev po 2 sjld. 80 numeriranih sedežev po 1 grl d 20 krajcarjev. 150 stojiSČ za nečlane po 70 krajcarjev*, 400 stojišč za člane po 50 krajcarjev, za ostalo občinstvo 600 stojišč na tribuni po 70 krajcarjev. 400 sto.iiSc po 40 krajcarjev in za isto vstopnino 580 stojišč za netelovadeče člane v kroju na prvi stopnici stranskih tribun. Za prenočišče sta se prijavila 902 udeleženca in ao bĐe zanje rezervirane telovadnice in prenočišča, v gostilnah- V telovadnici je bila postavljena tudi gasilska straža z dvema brizgamama, ki ju je posodila zavarovalna banka Slavijo. Na večer pred slavnostjo je bila v Narodnem gledal'scu slavnostna predstava. Igrali ao J. KoIlAra dramo »Sizkova smrt«. Slavnostni govor je imel pisatelj Svatopluk Cech. Gledališče je zahtevalo 500 goldinarjev odškodnine, pri predstavi pa je bilo 700 goldinarjev čistega dobička. Zle trii odbor kjal tudi z seleaniskimi upravami vosnino. ki je bila dovoljena in sicer 33% popusta. Po sletu so predlagali ogledovanje Hradčan, Naprstkovega muzeja itd. Pri odboru sa preskrbo telovadnih krojev so zunanja društva naročila 318 svetlih trikojev in 323 majic. Pri vseh zlet-nih sla vnos tih je sodelovala znana Kmo- chova sokolska godba iz Kolina, Zlet je v polni meri dosegel svoj namen, povečal je veselje do telovadbe, vzbudil navdušenje v siril javnosti, pokazal je zrelost sokolatva in okrepil je slovansko sokolsko bratstvo. Predlog dr. TjrrSa je torej dosege] velik uspeh in je sokolstvu zelo koristil. Upajmo. da se bo končal tudi letošnji X. zlet enako sijajno in da bo ponoven krasen uspeh Idej dr. Miroslava Tyrsa. Prvi zlet 1982 je vodil dr. Tvrš. Nastopilo je pri prostih vajah 800 telovadcev, v sprevodu je korakalo 1572 članov v kroju, telovadbo je gledalo 1600 ljudi. Na VL vaeaofcoiskem zletu 1912 na ljetni je nastopilo pri prostih vajah 18.0O0 članov, 5SOO Članic. 1085 naraJčajnikov. 2.007 dečkov in 1980 deklic, v sprevodu je bilo 17.800 članov, 4580 gostov to 200 jezdecev. Na VIL zletu po svetovni vojni 1920 je nastopilo pri prostih vajah 27.088 članov. 23.472 članic. 9950 naraičajnikov. 10.112 naraščaj-nic 6260 dečkov in 4920 deklic, v sprevodu je korakalo 35.000 članov v kroju. 13.300 članic in 28.500 naraščaja. Na IX. zletu 1932 v proslavo 100 letnice Tvreevega rojstva pa je nastopilo na strahovskem stadionu 30.000 članov, 28 000 članic, 5678 starejših članov. 14.008 naraščajnikov. 14.000 narašča inic. 14.600 dečkov in 16.600 deklic. V sprevodu je korakalo v kroju: 36.000 članov. 19.000 članic. 11.200 naraščajnikov to 12.300 naraSčajnic. ter 900 konjenikov. Iz teh podatkov je razviden krasen uspeh in razvoj TyrSeve sokolske misli. X. zlet pa bo nadkrilil vse dosedanje. Ciganski prestol se 10.000 poljekm ciganov je poslalo ukimat, krat hi poljskih ciganov Januszn a pozivom, nai preneha z diktatorsko politiko in se vrne k ciganskim tradicijam. Avtoritativni režim, ki sa je uvodei Ji man ko je pred 9 meseci zasedel ekranski prestol ie neletH na silno ogorčenje med cigani in tisti, ki ao podpisali uKimat. jrose z uporom 6e njihovi zahtevi ne bo ugodeno Janusz je bil svečano izvoljen lani v juJiju na Stadionu v Varšavi, kjer i-e je zbralo 15 tisoč ršzanov. da izvolijo naslednika lani v marcu v vanšaveki bolnici umrlega ciganskega k ral .a Matije Kwreka. Kwiek ie podle-cel zastrupi jen ju < svincem. V bolnico so ea pripeljali ranjeneea po preprru * sorodnikL Matiia Kwiek je bil nekronani krali in predstavljal se je kot baron Kwiek. čeprav *o videli cigani v njem kralja- Od tudi ni imel nobenih rV>bodkov od vladanja. Preživljaj se ie s svoo obrtjo; bil je kos trar. Ko ie b:J izmed 14 kandidatov izvoljen s presežno večino glasov rižanskih t^nator ev za kralja, mu ie j^Ti ; varšavrk' pravoslavni metropolit Teodorowier na glavo krono, izposojeno iz rekviz'raria varšavske opere. Ogmien * bal jo kraJja Leara ic eedH Janusz na prestol Borisa Godanova in 1-vOOO ciganov »se mu je poklonilo. Vse. ka»- ~o pot re-lova^i za io 8*9§evr«*no ceremoniio. so si iz-losoddi cigani iz gl^aJaMa. Cigan5 so ztrali tadi denar za k ral lev vladni fond. Janusz ie iziavil. da l»o združi' vse cigane in jim i*o-i*ka1 novo domovino deželo. k;er boio lahko RSSSBBB* vladali, cepr*v pod tujim protekto- bivših 'ekmecev ministre in jel z njimi resnično vladati. Pobiral je davke ta drage ia\-ne daiafvp. odr^icne avtoritativno. To na ni hlo vsač ciganom, temu med vsemi narodi na fcve*u najboli svobodoljub-nem n«- i ^f*d polrskimi cigani je za- vršalo in adaj jo prišlo do odkritega upora. Kralj Janusz je pa i« javil, da se bo naslonil na piebaKrt, če*, ds lafcko postavi proti 10.000 nasprotnikom in nozadovoijnežem na Poljskem najmanj 18.000 pi Ivi sončev in nevtralnih ciganov. Jrjihovi glasovi bodo zavezali nezadovoljnedcm jezike. Obeta se torej riganski pun t ali vsaj ciganski plebiscit, ki to celo v naših burnih Časih nekaj posebnega. Zračni promet okrog sveta Angleški načrt rednega zračnega prometa okrog sveta že toliko napredovala, da se obetajo prvi poskusni poleti ie letos. Ovir ni mnogo, gre samo za izpopolnitev nekaterih zračnih prog in za nekaj novih. Glavna točka programa je ureditev preko-oceanskega zračnega prometa nad Anglijo in Kanado ter Ameriko in Avstralijo. Angliji gre pri rednem zračnem prometu okrog sveta v prvi vrsti za to, da bi bile vse njene večje kolonije in dominioni povezani z zračnimi progami. To ao zlasti Kanada in Avstralija ter kolonije v Indiji. Zato predlagana zračna proga ne vodi naravnost, temveč po velikih ovinkih. Glavno delo opravi angleška letalska družba Imperial Airways. ki bo tudi vodila letalski promet okrog sveta. Angleški letalski strokovnjaki se že pogajajo z letalsko družbo in proučujejo podrobnosti zračnega prometa čez Atlantik. Ogromna letala za to zračno progo so bila preizkušena že lani in zdaj je treba urediti samo se meteorološko službo. Nove radijske in meteorološke postaje že grade v Angliji in Irski ter v Kanadi, Avstraliji in Indiji. V Vancouveru začno v kratkem graditi veli- ke hangarje. Zračni promet preko Kanade je že organiziran in povsod so Že zgrajena letališča. Kdaj se prične redni zračni promet okrog sveta. Se ni točno določeno, pač je pa že znana proga. Iz Anglije bodo letala orjaška angleška letala preko severnega Atlantika v Kanado. Tam bodo potniki presedali in nadaljevali pot v drugih letalih prav do vzhodne kanadske obale, kjer bo drugo glavno postajališče. Naprej bo vodila pot nad ameriško obalo proti jugu, Kjer bodo potniki presedali v letala na progi med Ameriko in Avstralijo. Iz Avstralije bo vodila pot v Indijo in nazaj v Evropo. Kako dočakamo m let Angleški listi pišejo o redkem življenjskem jubileju iirskc državljamkc Jearme O'Coonor, ki jo imenujejo najstarejšo državljanko Irske. Starki se zdi samo ob sebi umevno, da je dočakati a 111 l<"t Enako samo ob sebi umevno se ji zdi, da se njeno življenje še m približalo koncu. V bližnji bodočnosti s smrtjo še ne računa. Starka je imela sedem sinov in od teh jih živi se pet. Najstarejši je star 82. najmlajši pa 71 let. V mestece Headfort na Irskem, kjer živi ta starka, je prispelo seveda mmogo novinarjev, da bi zveden1 za tajno njenega dolgega življenja. Na svoj račun sicer niso prisH v polni meri, vendar je pa stacrka nada pok.ramlja.la z njimi in jim povedala nekaj iz svojega življenja. De jada je, da se mora za svoje dolgo življenje zabvsirti samo svoji najboljši wi najzvestejši prijateljici — pipi, ki se ji ni nikoli izneverila. Tudi od svojih simov je dobila za redek življemjski jubilej lepo pipo. To je pac najboljša tolažba vseh strastnih kadilcev. Denar v peči Iz Chesterfielda so poslali Angleški banki v London zadnje ostanke 300 enofuntnih bankovcev, s katerimi je bila zakurila neka žena peč v pralnici. Ernest Dunlop, prometnik v Chesterfieldu, si je bil pripravil 300 funtov, s katerimi je hotel plačati očetu odkupnino za hišico. Za vsak slučaj je spravil denar v pečico pod kotlom v pralnici, misleč, da bo tam dobro skrit. Pralnice niso rabili, ker žena že nad šest let ni prala doma. Nesreča je pa hotela, da je hotela bas drugi dan na hitro roko oprati doma nekaj perila in zato je zakurila pod kotlom. Ni pa opazila, da je v pečici nekaj skrito. Mož je prišel v pralnico, ko je v pečici že gorelo. Hitro je segel po denar, ne da bi se zmenil za plamene, ki so mu roko do komolca pošteno opekli. Potegnil je iz pečice bankovce, ki so tako obžgani, da se poznajo številke samo Še na nekaterih. Policija je vzela obžgane ostanke s seboj, jih fotografirala in poslala v strokovni laboratorij, da se ugotovi, katere bankovce mora Narodna banka sprejeti. Važno je, da se ugotovi številka bankovca, ker ga sicer banka ne sprejme. Iz Šoštanja — >Pehta< je dosegla krasen uspeh. Ka-darkolii se pojavi mladina na odru in pred javnostjo, vselej začutimo svežost in mladinsko rast. ki izpričujeta, da je v naši mladini še pripravljenosti in volje do kulturnega dola. Nedavno se je postavil mladinski zbor >Zvonček<«, v sototo in nedeljo pa je nastopil na odru sokolski naraščaj. Bila smo priče res lene vprizoritve Budovčeve planinske pravljice >Pehfca«. To ni bilo golo in ša-blonfiko podajanje vlog nabrbljane komedije. Bilo je mnogo več: globoko pojTnovaniJe odrskega življenja. Od vseh nosilcev in akterjev večjih vlog do palčkov, Škratov m skupinskih nastopov ni bilo opaziti obeutnejših razpok, okornosti ter enoličnosti igranja. Prav-ljionost >Pefcfte< je seveda močno povzdignila in simbolizirala odlična inscenacija sokolskoga odra, toda to bi ee daJec ne zadoščalo; brez dobrih igralcev bi >Pehta< ne biJa prodorna in dojemlfiva. Junaško sita nastopala Kekec in Jurček sredi svojih prijateljev, vsi porni planinskega zdravja in vriska Stric Grega ie postavil na oder originalen lik vaškega popotnika. Imponirala je zlart.j njegova pristna gorojesavinjeka govorica. Učinkovita, retorično odlična je bila Peh ta. Mojca tudi. Živahno in prikupi ji vo je igral Pefltin škrat. Pojavljanje vil je bilo neprisiljeno. Vsi ostali so se spretno uvrstili med prebivalce Pehtinega kraljestva, Skratka: vprizoritev je uspešno mobilizirala mlade in nadebudna igralce. Tem, posebno pa režiserki ge. L. Rainerjevi. veljajo naše čestitke in priznanje! — Ogenj. V soboto zvečer je nastal sredi Pesja velik požar, kakršnega ta vas že desetletja ni doživela. Gorelo je mogočno gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Ble-kaša. p. d. Kasa. Ogenj so prvi opazili rudarji, ki so se vračali okrog desete ure zve- čer iz rudnika. Takoj so odprli hleve in rešili vso živimo. Ko so zbudili že speče domače, 80 bili plameni že objeH poslopje. Rudniški in družiuinski gasilci so prispeli kmalu in omejili požar, ki je ogrožal sosedne zgradbe. K sreči ni bilo vetra, drugače bi se bil ogenj razbil il na vce objektov. V nevarnosti je zlasti bila vilušičevu žaga. Skoda pa je kljub temu velika, saj je bilo uničeno gospodarsko poslopje zavarovano jedva za 12.0(*0 dinarjev. Kako je ogenj nastal, še ni popolnoma ugotovljeno. Najbrž je bil podtaknjen po zlobni roki. — Literarni večer. V vneti iuluftlijfli kulturnih pri rod i te v bo pomemben tudi recit-t- eijski večer slovenskih književnikov v nedeljo 29. t m. zvečer. Svoja dela bodo recitirali priznani oblikovalci slovenske besede: Mižko Krtunjec, Anton Ingolič, Ivan Potrč, Mile KlopČic in Ivo Brncic^Za večer vlada izredno zanimanje mestne m okoliške javnosti. Iz Radeč — Prijateljska nogometna tekma. V nedeljo je gostovalo kombinirano moštvo SK Radeče v Štora h kjer so odigrali prijateljsko tekmo s tamkajšnjim športnim klubom. Na tekmi je bilo precej ljudi, ki so z zanimanjem sđedili napeti igri ter celo večkrat iz-zvižgali sodnika zaradi nepravilnega pojmovanja starta in faula, ki ju je »skoraj dosledno zamenjal. Zaradi ostrosti igre je sodnik malo pred koncem poslal po enega nogometaša z obeh strani z igrišča na prosto. Radečani so bili precej oslabljeni zaradi rezervo v ^postavi, poleg tega pa tudii nevešči na novem terenu, kar so priflno izrablj.ili domačini, dtonanj so imeli pri igri izredno sredo, saj so Rad era ni nič maai kot šestkrat pogocrili stativo. Tudi sodnik Um .je podaril en gol, ki je padel iz komo rja. Store prione z napadi in ogroža vrata S K Radeč, vendar je obramba popolnoma zanesljiva. Končno sc zmajde desna zveza domačinov sama pred vratarjem, ki hoče s padcem pori noge rešiti situacijo, vendar ji uspe, da plasira v levi spodnji kot 1 .* 0 za SK Store. Kmalu nato aiedi polčas. Nato po odmoru izenačnjo Radečani po Jaizbecu razmerje igre, ki postaja vee ostrejža. Sodnik ima dosii dela s pomirjen je m igralcev. SK Radeče ie ponovno nastopilo s številnimi rezervami. Apeliramo na vodstvo kluba, da se ta nedo-etatek odpravi, Radečane čakajo težke kvalifikacijske tekme. Zato je skrajni čas. tla <=-c določi stalna postava dobrih igralcev, ki fh je dosti aia razpolago. Želeti je čira prejšnje zadevne rešitve, da bo klub zamogel prinesti iz Novega mesta dve točki domov. Iz Litije — Odlikovani orožniki, Za zvesto službovanje so odlikovani z medaljami trije komandirji v litijskem srezu in sicer: pod-na^ednik g. Strajnar Mlihajlo z Vač. narednik g". Golob Avgust iz št. Vida pri Slični in narednik g. Serdarević Ivo s Pol-šnika. Vrlimi koanan.darjem k zasluženemu odlikovanju iskreno čestitamo! — Tržni dnevi, že dolgo so naše gospodinje prosile, naj bi merodajni činitelji uvedli pri nas v Lati Ji tržne dneve. Tudi nas list je iznesel tak predlog-. Zdaj so do-ločiTi soboto za tržni dan. Za tržnico je določen prostor pred Sokolskim, domom. Prvi tržni dan je bili v soboto 7. t. m. Do-zdaj je 3e majhen odziv tako med kmeticami, ki nosijo na trg svoje pridelke, kakor tudd. med gospodinjami. Ko se bo raz-vedelo med ljudmi o tržnem dnevu, bo vladal tam živahnejši promet. Mnoge gospodinje pa tudi kmetice so izrazile željo, naj bi postal tržni dan petek, takrat bi lažje vnovcile mlečne izdelke. Koristi tržnega dne pa se bodo pokazale šele v bližnji bodočnosti — Protiplinska ra^ztava. v ponedeljek in torek smo imeli v Litiji potujočo proti plinsko razstavo, štiri vagone so postavili na stranski tir in obilo prebivalstva si je prišlo oglrdat groizovitosti, ki nam jih bo prinesla bodoča vojna. Pod vodstvom uciteljstva si je ogledala razstavo tudi šolska mtedSon iz Litije, Vač, Ko str evnic n in drugod. Razstava je dospela k nam iz Save, v sredo pa bo na ogled v Kresnicah. Spremno osobje daje ljubeznivo ves dan potrebna, pojasnila. Poučno prireditev so si prišli ogledat na vozeh tudi mnogi odrasli kmetje z okoliških hribov. Razstava je dosegla svoj namen. PRVA JADRNICA Prva jadrnica je nastala, ko je prišla žena nekega ribiča na misel posušiti rodbinsko perilo na moževi ribiški ladji. SLABA ZDRAVNICA Zdravnica, ki je povozila z avtomobilom redartja: — Ali vam morem pomagati? Sem namreč zdravnica. Redar: Če popravljate noge tako kakor znate sofi rat i. me kar pustite pri miru. AMERIKO JE ODKRIL — Zakai pravite svojemu sinčku Kolumb? — Ker je b3 on prvi, ki je ujel na radijski aparat Ameriko. F rHP ERfTER: IHalokai. >1 8 O H % > otok gobaoceo Otok je pripadel Nemčiji, na obali je zamrgolelo Evropcev in sem je bil poslan guverner. Nemčiji jie treba priznati, da je bila napram Tongajcem zelo lojalna. Tako jim je dala na prosto voljo, ali se JioČejo proglasiti za pripadnike nemške države ali pa hočejo o