ANTON MARTIN SIOMS1K PO »MtOlTI MO*X ms mm ia«i mmmw mra POZDRAVIH SVOJE LJUBE OVCICE • -* * i \ > . <> *w*®'*# r **\ ■»»■ai Triasa® ijmpiaTOBMta »a®*aaa m*Sd ®o m wn» m mm ŽELIM. - Hrreljiilii! Slovenci se sadi prav po keršansko pozdravijo, rekoč: Hvalen bodi Jezus Kristus! Tudi jaz vas ravno tak po domače pozdravim, vam po starim znanji roko podam ino Boga prosim, de bi bil jaz svoje škofije, vi pa mene svojiga škofa veseli; naj bi veliko let v gnadi božji skupej živeli h časti. Bogu, našim dušam pa k izveličanju. De bo pa naše veselje gotovo, naj bo naša perva skerb svoje dolžnosti dobro spoznati ino zvesto dopolniti, vsak po svojim stanu. Slovencam lepšiga ino bolj imenilniga delani, kako v vinograd obdelovati' Vinograd Gospodov obdelvati je moje delo, pa tudi vaša dolžnost meni pomagati, de bo gorica Lavantinske cerkve, ki je zdaj meni od Jezusa Kristusa, Gospoda vsih gospodarjev, po njegovih viših namestnikah v skerb izročena, dobro obdela- nimu vinogradu podobna, v katerim žlahtno tersje lepo rasle, dišoče cveti ino obilniga sadja rodi. Pogovorimo se torej prav po domače, kako se bomo apo- slolskiga dela lotili, de nam pojde veselo ino prav spešno od rok. Le pomislite! Vsemogočen ino vsmilen Bog je zasadil velik ino imeniten vinograd, svojo izaias, 5. sveto cerkev, na gorico, tiga sveta, ki se razlega od sončniga izhoda do zapada. Ljudje po boži podobi vslvarjeni so žlahtne Icrle. Jezus Kristus, boži Sin ino izveličar človeški je kupil vinograd z svojo predrago rešnjo kervjo, ter ga izročil svojim namestnikam , svetimu očetu Rimskiniu papežu , svojimu vidnimu poglavarju na zemli, škofam , nastopnikam npostelnov, ino muš/tikam, vučencov Kristusovih nasledvavcam , ker je djal: ..Kakor je mene Oče poslal, pošlem tudi jaz vas. J i le po vsim sveti, učite vse narode; učite jih deržalivse, karkoij sim vam zapovedal/. .Via'. Ji8,19-80. Lepa vinska gorica vinograda Krislusoviga je Lavantinska Škofija, ki se po Koroški ino Stajarski deželi razlega, blizo šterkrat slo tavžent duš ima, lepo žlahtno tersje, med katerim sim tudi jaz izrasli!, si vsake službe poskusil, ino s daj viši pastirja službo prevsel, naj bi viši hišnik velikiga vinograda Gospodoviga bil. Bog daj , de bi svojo službo zvesto opravljal ! — Potreba mi je h timu dobrih dclavcoe. Kakor je hišni gospodar v svetim evangelji zjutraj zgodaj vstal delavcov v svoj vinograd najemat, ravno tak tudi jaz v začetku svoje škofove službe, delavce klicem ino prosim svoje duhovnike ino šolske gospode, stariše, gospodarje in gospodinje, de mi pomagate. 3 /. Gorico Lavantinske škofije pridno ino dobro okopavali z naukami sveto katolške vero. kotira jo iuc. ki nam sveti v večno živlenje.“ Nar veci bogatija, nar dražej zaklad (šac). nar lepši čast je katolška vera. Ona prinese izveličanje grešnikom, razsvetli slepe, opraviči spokornike, poterdi v dobrim pravične, venca (krona) marlernike. ohrani device, vdove ino zakonske v cisti sramožlivosti. nas za nebesa pripravlja, ino nas z angelmi vecniga veselja deležne stori Gotovo bogastvo je, ki nam ga svet nima dali: vuci sv. Auguštin. — 'Vaš dom, vi starisi ijubi. naj bo za vaše otrok", ki so žlahtne mladike vinograda Krislusoviga perva šola, de jih v'keršanskim nauki skerbno podučite ino po keršansko redite. Dobra, keršanska reja otrok mi nar vec na serci leži. Skos boljši ljudi skerbimo za boljši čase. Slir pomoge (mitelne) imate, preljubi očetje ino matere, svoje otroke prav izrediti . ki so otrokam toljko potrebne, kakor vam vsakdanjga kruha. Perva pomoga dobriga izrejenja je poducenje, de otroke vsiga učite, kar je polrebniga vedeti mladim ljudem, ino se njih letam prileže. Preljube matere, ki svoje deca na peisih imate. Jezusa ljubiti jih učite, koljkokrat jih dojile, ino jim skerbno pravite, kakor hitro se zcjjmajo. kako je tudi Jezus malo dete bil, terpel ino vmerl iz Ijnb.ezni de •ms* ' — VT očetje, kdar pervi košček kruha svojmu otroku vrežete. k ndirsanv »kažite, kjer dobrotlivi Oce prebiva ino otroku kruheja da. Kakor se fsoneni zM-ki sadja primejo ino ga orumenijo, ravno tako se bo serce otrok, mehko ko vosk . ljubezni božje vnelo, ki jim vse žive dni vgasnila ne bo. Vse človek rad pozabi, vse pozemelsko lehko zgubi, le matern nauk pa očeta svaritev mu ostaneta vse žive dni. Druga pomoga otroke čedno izkojili (izrediti) je posvarjenje. kedar kaj prekanejo. Iz nevednosti otrok marskaj počne, kar se nespodobi ino storiti ne sme. Matere bistro oko vse zagleda, ino ena sama beseda: nikar tako! to je gerdo! ovarje mlado serce velike nevarnosti, ino otroku sveto sramožlivost ohrani. Kakor rudeci roži ojster tern-je Bog nedolžnosti sramožlivost varhinjo dal. Sker- bite, očetje ino matere, redniki ino uciteli, de mladih ljudi sveta sramožlivost ne zapusti, ino skerbno otroke svarite. t*iip, 89, 15. .,Globoko vsajena v mladenčevo serce je hudobija, pravi sv. Duh; pa šiba njo bo izpodila." Draga rec je torej šiba strahovavha per hiši, tretja pomoga; zakaj, kjer strah boži gospodari, tam so bogaboječi, pridni otroci doma. Vsaka keršanska hiša. kjer so otroci, naj dvojno orodje ima: božjo mariro na steni, pa šibo v koti. Kar beseda ne zda. naj šiba pripomore. Srečni otroci, katire mati ino očetje tepejo; ne bo jim ptuja palica pela. Kakor je potreba v vigredi (spo mladi) mešičevje iz drevja trebiti, de se gosence ne izplodijo ino ne razlezejo, pa tudi divje šibe odrezavati, de drevce ne izdivja. se mora tudi otrok v mladih letih slabih nagonov odvaditi ino pred gerdimi razvadami obranili, de se otroka ne lotijo. Kleti otrok pa Bog ovari! Očetov blagoslov (žegen) otrokam hiše pod- pera. materna kletev jih pa podera. Starisi, ki svoje otroke kolnejo, jim srečo zakolnejo; za to je toljko ljudi nesrečnih. , Zapstonj se pa človek vpira. ako mu Bog ne pomaga sosebno v reji otrok* St er/a pomoga je torej molitva, de sta riši vsak dan otroke Bogu priporočite, naj jim pravično pamet da. Sv. Monika je šestnajst let molila, de je svojimu sinu Augustinu preobernenje izprosila; matere solze ino očeta izdihleji za otroka pred Bogam veliko ceno imajo. Per vsaki sveti maši molite za svoje sine ino hčere, naj jih angel boži vodi po pravi poti. Oj starisi vi, očetje ino matere, vi sadu- nnsne drevesa v verti Gospodovim, vi ste moji pervi pomngavci v obdelvanji Gospodoviga vinograda. Ne zapustite me ino za dober nauk pa za boži strah svojim otrokam skerbite. Bog ne bo samo iz mojih, ampak tudi iz vaših rok Mat. 3, 10. njih duše terjal. Vsako drevo pa, ki dobriga sadu ne prinese, bo posekano ino v ogenj verženo. Sad daleč od debla ne pade; ino kakor starisi, taki tudi otroci. Pa tudi vam gospodarjam ino gospodinjam, ki rejenke , hlapne ino dekle imate, priporočim, de jim za keršanski poduk ino za pošteno zaderžanje skerbite. Nikarte, de bi se vam per živini požvinili; saj imajo tudi oni po boži podobi vstvarjeno dušo, za katiro je vsmileni Jezus svojo drago kerv prelil. V imeni Jezusa vam jagneta moje cede priporočim. V imeni pastirja vsih pastirjev jih bom tudi iz vaših rok terjal, de jih odrajtam Njemu, ki jih je moji. pa tudi vaši tkerbi izročil. 3 Človeku, ki po sveti hoče, se doma vsiga potrebniga naučiti ni mogoče ; naši mladini je v sedajnih časih tudi šole potreba. Otrokam za solo skerbeti je naša sveta dolžnost. Slovenci šole premalo obrajtajo, ker dobrote šol premalo poznajo. To je večno živlenje, Kristus veli, de ljud¬ je tebe edino praviga Boga spoznajo, ino pa Jezusa Kristusa, ki si ga poslal. 44 Kje se pa Bog bolj na tenko spoznava, nja sveta volja lepši razlaga, kakor v šoli per keršanskim nauki? — Kde se otroci gorši učijo Bogu lepo služiti in svete sakramente vredno prijemati, kakor v pravih keršanskih šolah? Ino dokler je človek rad pozabliv, pogosto tudi zapušen, se uči v šoli brati ino pisati; kar je velik boži dar. Dobre bukve (knige) so v žalosti dober prijatel, ino pismo, od praviga prijatla krez hribe ino doline poslano, je v terplenji žlahtno hladilo, dober svet v dvomi (v cvibli), je v sili pomoč. Kdor vsiga tiga ne zna, je v sedajnih časih sromak; ino nisim še pametniga človeka slišal stariše kleti, de so ga bili v šolo dali; veliko jih pa poznam, ki izdihujejo, de niso v svojih mladih letah v šolo hodili. Naj se vam torej ne mili, kar za šolo daste; nar boljši dota bo vašim otrokam, katire jim nesreča vzela ne bo. Bog sam ve, kamo še otrok pride; ino česar se v mladosti nauči več velja od gotoviga dnarja. Za farnoj cerkvo je šola fare perva dobrota, iz katire vsmileni Jezus kliče: ,,Najte malim k meni priti ino ne branite jim, zak.tj njih je nebeško kralestvo. 44 Matere so z otrocmi h Jezusu silile; oj nikar, de bi vi, ljubi stariši, svojim otrokam v šolo branili, nikarte, de bi otroci iz šole ostajali, se potepali in pohujšali. Skerbno jih nepre- nehama v šolo pošiljajte. JNaj bi bogat gospod v šolifieekine alj pa križovače otrokam delil, gotovo bi imeli otroci čas jiti, clo gonili v šolo bi jih, de bi zlata ne zamudili. Vsak dober nauk pa več velja, ko zlato ino srebro. Potuhe pa otrokam doma nikar ne dajajte, kedar jih šolski gospodje v Strahe vzemejo, kar je prav. Vsaka dobra keršanska šola mora bili sadonosniku podobna, v katerim spomladi (v vigredi) priden kmetič skerbno mesičevje obera, kebre otresa ino gosance pogonobi, de mu žlahtniga drevja ne objedo; ternje potrebi, de se mu ne zaraste. Glejte, tako ternje, ino mešičevje so per otrokah slabi nagoni, razvade in svojvoljnost. Ako se za rano ne potrebijo, hitro se zarastejo, de so otroci srovina, gerdi starišam ino učenikam, sebi ino drugim nadloga, vsi deželi nesreča. Ne daj Bog, otrok nespametno zagovarjati. Sola, v kateri se otrokam svojvolja da, kaj ne velja'. Kar očetov dom ino farna šola ne dogotovita v spoznanji božim ino zaderžanji keršanskim sveta cerkev doda v pridgah ino v keršanskih naukih. Ne mudite, ljube duše, besede božje skerbno poslušati , ki ima večno živlenje, Le poglejte pridne bucelice , kako skerbno po leti vsako jutro letijo sebi ino drugim po rožah sladke sterdi naberat. Tudi vaša duša naj ravno tak skerbna bučelica bo, vsaka pridga ino keršanski nauk ji pa duhovska roža svetiga raja, iz katire željno pije hrano živlenja večniga. „Človek ne živi samo od kruha, ampak vsake besede, ki iz božih ust pride. Kdor vas (namestnike moje) posluša, mene po¬ sluša; — kdor vas zaničuje, mene zaničuje 44 — govori Kristus. Ako ponidama pridgo v Gospodovih dneh zamudiš, le pol cerkvene zapovedi dopolniš, pol pa na dolg ostaneš; kdaj boš drugo pol dopolnil? Skos svoje namestnike sam Bog z vami govori, kedar njegove svete nauke oznanujejo. Kedar vi molite, z Bogam vi govorite. Ako ne poslušate radi bože besede, tudi Bog vaših prošenj vslišal ne bo.— Ne letajte po ptujih zhodih, po cerkvanji ino semnjah; nar ljubši vam naj domača farna cerkva bo. Ovce, ki prerade krog letajo, ino se svoje črede ne derže, se lehko zgubijo. Za to sveta mati katolška cerkev želi, de se vsako svoje domače farne službe bože derži ino brez vzroka (uržaha) drugam ne hodi. — Glejte, ako bomo lako za dober nauk doma, v šoli ino v cerkvi prav pridno skerbeli, bomo v vinogradah lepih Lavantinskih goric žlahtne mladike ino rodovite vinske terte imeli, ki bojo toljko dobriga sadu svetih čednost ino dobrih del rodile, de bo veselje Bogu ino ljudem. II. Žlahtno {tersje, dobro okopano je potreba tudi pleti ino ovczali, de dobi šončne luči ino toplote, rose ino mokrote. Nam kristjanam luč je nauk svete vere ; toplota pa ino potrebna mokrota nam je posvečjoča gnada božja , ki nam jo u- smilen Jezus zaslužil, sv. Duh nam jo pa deli nar prej per svetim ker S ti ; po tem pa per vsih drugih svetih sakramentih } ako jih vredno prejmemo. Posvečjoča gnada božja nam je toljko potrebna pomoč, de ne zamoremo brez nje za večno izveličanje kaj dobriga storiti. Poslušajte, kaj Jezus pravi: „Jaz sim vinska terta, vi ste moje mladike. Brez mene niste kos kaj dobriga storiti. 44 — Vsak smerten greh nas Jezusa, naše vinske terte loči, nam prijaznost božjo vzeme, nas delčiče nebeškiga kralestva v otroke pogublenja premeni. Ino kakor mladika, ki se vinske terte ne derži, se hitro posuši, ino bo v ogenj veržena, de zgori, ravno tako bo z nami, .Tol). 1 7, 3. Mat. 19, 14. Sir. 30, 8. Mat. 4, 4 . Luk. 4,4. Joan, 15,5. ti ako v smertnim grehi živimo, ino vinerjemo. Vsmileni Jezus je torej, poprej, ko je v nebesa sel, zakrament svete pokore postavil tistim v potrebo, ki so po svetim kersti smertno grešili, ter je dal namestnikam svojim oblast, grešnikam grehe od- Joh. 20,32-23. pušali alj zaderžati. Bog je zvest ino pravičen, ter nam hoče grehe odpustili, ako se jih izpovemo. Kdaj pa je potreba, k spovedi jili, ino zakrament svete pokore prijeti ? — Ne samo o veliki noči ino o božici, temuc ko smerlen greh storiš , hitro h spovedi teci ino pervo nedelo saj izpovedali se ne zamudi. Strašnej stanu ni, kakor v smertnim grehi živeli! Vse molitve in dobre dela, kijih v smertnim grehi storiš, nimajo pred Bogam nobene cene. Grešnik čedalje huj v dobrim slabi ino smertna rana njegove duše težej zaceli. Zadosti je eden smerlen greh nas vekomaj pogu¬ biti; in kdor v smertnim grehi živi, tako rekoč na pajčini nad peklenskim brezdnam sedi; cesar nas Bog ovarji. Le ena sama žilica pokne, ino po grešniku je časno ino večno. Torej vas prosim, škof vaših duš, za svetih pet kervavih ran Jezusovih, če ste nesrečno v smerten greh padli, ne odlagajte spovedi ino hitro se zopet z Bogam spravite. Naj si pa tudi smertniga greha ne storimo, vender sv. Duh priča, de Prip.24, IG. pravičen sedemkrat na dan pade. Kako lehko grešimo v malim mi vsi? In mali grehi, naj si nam ravno posvečejoče gnade celo nevzemejo, nam jo vender pomanj¬ šajo ino storijo, de človek v dobrim omaguje, kakor se mladika suši, kedar njo začne červ jesti. ,,Čudno je slišati, pa vender si upam rečti, de bi se skoraj bilo malih grehov več bati, kakor velikih, pravi sv. Krizostom; zakaj smerlnih grehov se vstrašimo samih na sebi, mali nas pa lehko v hudo zaziblejo; ino kedar jih malo obrajtamo, se jih duša ne brani. Iz malih grehov pa hitro veliki izrastejo.‘ £ Po¬ glejte, kako potreba nam je svojo vest tudi malih grehov pogosto očistiti, čolnič živlenja našiga malih kamencov izprazniti, de se nam ne potopi. Vsake kvalre, v nevarnih tetah tudi vsakiga mesca h spovedi hitimo) saj tudi pridna dekla pogosto hišo pomete, Če se ji koljkaj nasmeti, ino skerbna gospodinja perilo opere kakor hitro se zamaže; mi bi pa ne čedili svoje vesti? Posebno vredno ino pobožno se naj velikonočna spoved opravlja. Za to je izprašovanje pred velikonočjo , de du- hovski pastirji svoje ovčice presodijo, ali so dovolj podučeni krisljani ino vredni sveto veliko noč z Jezusam obhajati, ino jih podučijo v tim, kar jim pomanjkuje- Kdor se velikonočnimu izpraševanju vmika, velikonočne spovedi po redi ne opravi ino sam sebe goljfa. Pokorno ino skerbno torej, ljube duše, k velikonočnimu izpraševanju hodite, de vam bo vesela ino izveličanska vsaka velika nedela. De se pa z Jezusam, mi mladike z svojo vinsko terto po bitji združimo, nam je postavil on, kt svoje ljubi dokonča, nar svetejši zakrament, presveto rešuje Telo, svoje pravo meso in kerv v znaminje ljubezni, v kateri med nami v podobi kruha na altarji živi, ter pravi: Glejte, jaz sim z vami do konca sveta. Balite k meni vsi, ki terpite ino ste obloženi, jaz vas hočem poživiti. Kdor zavživa moje telo, ino pije mojo kerv, ostane v meni ino jaz v njem.‘ £ Z velikim poželenjam je hotel Jezus velikonočno jagnje z nami jesti; mi smo pa radi toljko merzli, ino po redko, pa še tistokrat slabo pripravleni, gremo k miši nebeškiga kralja. Kaj pa nam je potreba vredno pristopiti h svetim obhajilu? — Ni nam potreba srebra ne zlata, ne Žide ne tenčice; le šter reči si oskerbimo: čislo serce, pobožno dušo imajmo , na trupli teši ino čedno oblečeni bodimo. Ce pa za to ne skerbimo, nismo pravi kristjani. — Koljkokrat nam je pa dobro ino potreba , k sve- limu obhajilu jiti? Pogoje ko je, ako le vredno, boljši bo, kakor vam spovednik naročijo. Ne po svoji glavi letati, ne opušati; zastopnimu duhovskimu očetu se izroči. Ako pa vsakiga mesca alj clo vsakih osem dni k sveti boži mizi pristopiti želiš, imaš po nauki svetega Frančiška Zalezja brez smertniga greha biti, pa tudi dopadenja do mulili grehov ne imeti. Tvoja ljubezn do Jezusa mora biti tvoja go¬ spodinja, in tvoje živlenje svetla luč poterpežlivosti ino zvestobe, de bojo ljudje Mat.'5, IG, videli tvoje dobre dela ino hvalili Očeta, ki je v nebesih. — Kakor kristjani mizo božo opušajo, v keršanski ljubezni pešajo. Za to sveta mati katolška cerkev opo¬ mina, prosi ino priporoča skoz vsmilenje našiga Boga, naj kristjani skerbijo ta T,rid. sbor. sej. nebeški kruh prav pogosto, vredno prijeti, ter škofam ino mašnikam naroča ravno to verne učiti. Pogosto in vredno sveto obhajanje vam torej tudi jaz, vaš škof priporočim, vas k sveli boži mizi vabim, ter vas per ljubezni Jezusovi zarotim, de radi ino skerbno sami hodite, pa tudi svoje otroke ino podložne vadite zljubim Jezusam v presvetim zakramenti prav pogosto družiti se. Ino naj vas ljudje barajo, pokaj toljkokrat k svetimu obhajilu hodite, odgovorite jim, de je povelja Jezusova, olja svete matere katoljške cerkve, ino pa serčna želja vašiga škofa ta, de terdni Juan, 13, 1. M at."4 1, 28. Joan. 6, 57. Taik.,22, 15. 3 kristjani ne onemorejo, slabi pa močni prihajajo skos gnado ino pomoč nar sve- tejšiga zakramenta. Ino kakor rože po jutrajni rosi gorsi cveto, mladike v vino¬ gradi za pohlevnim dežam lepši rastejo, tako hote v dobrim rastle tudi ve, ljube duše, neveste Jezusove. Vaše serce ho Jezusov tron, ino vi tempel svetiga Duha. Dopolnila se bo vam obljuba Jezusova: „Kdor mene ljubi, njega bom tudi jaz ljubil-, inj tudi moj Oče ga bo ljubil; in bomo prišli ino per njem prebivali.“ Joan. 14, 23. Kakor se vinska terta svojiga kola zvesto derži, de nje vihar ne polomi, tako se mormo deržati Boga tudi mi v veselji kakor v žalosti, v sreči kakor v ne¬ sreči : Z ljubim Bogam nas pa veze sveta služba božja , katero smo dolžni vsako nedelo in zapovedan praznik (svetek) spodobno slišati, ino per svetim farnim opravili v duhi zbrani biti. Sest dni nam je dober Bog dal vse naše posvetne HI. Mojs. 23, dela opraviti in truplo oskerbeti, sedmi dan je sebi posvetil, de ga Bogu v čast ino & 3-4. v izvelicanje duše obernemo. Ni dobro prepogosto po zhodih letati, domačo služ¬ bo božjo pa opušati. Ni zadosti le kako tiho mašo vjeti, besede božje pa ne sli¬ šati. Ni prav se o nedelih ino praznikah po ošterijah potikati, rajati, alj v slabe tovaršije zahajati. Grebi ob svetih dneh storjeni so za toljko veci. Greh je v ne¬ delih ino zapovedanih praznikah po cesti težko voziti, brez vse sile ino dopušenja za posveten dobiček delati. Dajte Bogu, kar je božiga, ino bo tudi Bog dal, kar je vam potrebniga. Vsak skerben gospodar v sabolo večer po roženkranci svoji družini naroči, kdaj ino kamo naj k službi boži gre, pa tudi vkaži, kako se naj otroci ino družina h keršanskimu nauku verslijo. Kdor pa za varha doma, alj bolt5n v cerkvo ne more, vzemi doma ob časi službe božje molitvine bukve (knige) alj pa roženkranc v roke, se na stran farne cerkve oberni, se v duhi z keršansko sosesko združi, ino kleče alj stoje, če moreš, svojo službo opravi. Dober Bog bo tebe tudi doma vslišal. Kedar pa v cerkvo dojdeš, združi se z svojmi bratami ino sestrami. Moli r.a glas, kedar molijo, z njimi poj, ako pojejo. Spomni se, de pred živim Bogam stojiš, ki te vidi ino sliši; de nar viši Gospoda ne žališ, ampak zahvališ za vse, kar si prijel, ino prosiš, cesar potrebuješ, de blagodarvan na svoj dom greš. Vsako nedelo večer gospodar svojo družino izprašaj, kaj so pridgvali, kaj se oni per keršanskim nauki naučili? Kar eno ne ve, naj drugo pove, de bote seme božiga nauka v zemljo svojiga serca skerbno pozhranili ino z molitvijo pomočili. Tako vam bojo dnevi Gospodovi k izvelicanju; po tem pa tudi delavniki srečni ino veseli. Kakor nam pa dober Bog vsak dan sape ino živlenja, živeža, obleke ino vsiga potrebniga; da, dajmo tudi mi Bogu majhen dar vsakdanje molitve. Naj si ravno veliko moliti ne vtegneš, saj dober namen (dobro majningo) sjutraj stori, rekoč: Zahvalim te Oče nebeški, de si me nicoj hudiga varval; ovarvaj me tudi dones vsiga zlega na duši ino telesi, ter mi daj vse k tvoji časti storiti. — In ke¬ dar zvečer truden dolgo moliti ne moreš, pred postel poklekni rekoč: Zahvalim te, Oče nebeški, za vse dobrote, ki si mi jih dal. Odpusti mi moje grehe ino mi ljubo, lehko noč daj. V imeni božjim naj zaspim, v imeni božjim se zopet izbudim. — Taka molitvica je zlata vredna, ker nam vse naše dela Bogu prikupi. Slišiš juternico, o poldne alj zvečer zvoniti , ne odlagaj moliti, naj bo na poti alj pa doma. Tudi pred jedjo ino po jedi molite skupej ino na glas. Moli¬ tev pravičniga veliko premore; nar močnejši je molitev združena. Zakličite torej vi gospodarji in gospodinje svojo družino opravim časi k molitvi, v sredo mednje pokleknite ino glasno molite ž njimi. Angeli bojo vaše molitve nosili pred božje obličje ino vas varvali. Kjer sta dva alj terje skupej v mojim imeni, sim jaz v sre- Mal. 18, 20. di med njimi, pravi Jezus sam. — Vučite moliti, vi očetje ino matere svoje otroke, ino iz mladih dni vadite jih. Kdor prav moli, tudi prav živi. Molitev gre gorj , Sv. Avguštin, vsmilenje božje pa dolj. Kdor skerbno moli in pridno dela, svoje dolžnosti dopolni. Ne dajte otrokam kosilca (froštika) dokler ne odmolijo ino se čedno ne vmijejo; brez molitve jim ne dajte zaspati. Cesar se človek v mladosti navadi, vse svoje žive dni zna. Kakor izveličanska molitev — tako hudobna ino pogubliva je kletev. Oj de bi nje nikolj nikjčr med vami slišali ne bilo! Kdor kolne, svojo dušo zakolne, uči Sir. 21,30. sv. Duh. Molitev je kluč nebes, kletev pa pekla. Z jezikam hvaljmo Boga Očeta, z jezikam kolnemo brata, ki je stvarjen po boži podobi. Per vas , bratje , ne smo Jak. 3, 9, tako biti, opominja sv. Jakob. Zavežite jezik budobcu, ki v pričo vas kolne, de Bog žalen ne j bo. Vpričo otrok nikolj ne zakolnite, de se kletve ne naučijo. 6 .Sir, 3, 11. Prip. 23, 31,32. I. Kor. 6, 10. Modr. 4, 1. Prip. 21, 28. Mat. 5, 4, 9. Hebr, 13, 17, Kleter matere otrokom hiše podera, ino otroci, ki jih starejši kolnejo, srečni ni- kolj ne bojo. V nebesih izvoleni Boga hvalijo, pogubleni se v pekli preklinjajo ; z katermi v živlenji deržiš, k tajistim po smerti prideš. Kletva žali Boga, pohujša bližniga ino nas pogubi. Kar nam molitva pripravi, nam kletev zapravi. Bog nas varji kletve! MlTI- Lepo okopano ino čedno ovezano tersje se mora skerbno pleti ’ de ga ternje ino zel ne prerasteta; pa tudi varvati, de ga zverina ne zatere ino ne pokonča. Ravno tak potreba varvati je pred vsim drugim mladih , nedolžnih ljudi , Oni so rahle oke , katire slana zapelivosti hitro omori. Varujte stariši, go¬ spodarji i n gospodinje svoje domače prevzetlive gizdosli (oferti). Gizdost je dober kup, prelepa obleka pa draga; ona veci del ljudi ob božje dopadenje, pa tudi ob premoženje dene. Vsakter se naj po svojim stani ino premoženji nosi. Ko se je svoje j dni mogočen kralj Cirus ženil, so na njegovo vkazo iz vsih dežel pred nja dekleta prišle prav bogato oblečene, ki so upale njemu dopasti; pa mu nobena ne dopade. Poslednič vgleda za drugim pohlevno devico, preprosto, pa vender čedno oblečeno, ter ji roko poda ino njo pred druge postavi, rekoč: „Pošteno devico hočem za ženo, ne pa gizdastih oblačil ; u ino vse druge osromotene k domu pošle. Ravno to bo tudi nebeški kralj storil. Nar gorši oblačilo tisti ima, ki si ga doma pripravi. Kdor preveč za oblačilo trupla skerbi, lehko na oblačilo duše pozabi. Gizdost alj ofert v noši je den denašni nar huj vjima, pa tudi velika pregreha. Ne dopustite mladencam se tobaka privajati; tobakaja je med nami nekaka kužna bolezn, polna škode ino nevarnosti. Varujte se kuzniga zganja , ki ga slepi ljudje ko vodo pijejo, dušo zalijejo ino truplo zažgejo. „Taka pjaca gladko teče, poslednic pa pikne ko gad,“ uči sv. Duh. Pjanost je gladka steza v pogublenje; ino pjanci nebeškiga kralestva ne bojo posedli, sv. Pavl priča. Pa tudi v vini je nečistost. „Keršanski človek se mora posebno dveh reči varvati, uči sv. Anton pušavnik, nečistosti na trupli ino pa po¬ svetne Časti.“ Varujte se presestvanja ino v siga nečistiga djanja ; ono je rak, ki v sedaj- nih časih čloTeshi rod je. Nečistost je široka cesta, ki v pekel pelja, ino strašno jih je, ki po njej hodijo. Oh drage duše Kristusove! nečistosti varjte se. Zapelivci ino pa ponočvavci so dereči volki in pomagavci peklenskiga satana. Ne imejte jih med sebo, de vam nedolžnih ljudi ne pohujšajo. Pregreha nesramnih del zemljo pokriva, ino nečisto djanje vpije v nebo za mašvanje. Prosim vas torej ino zaro¬ tim per izveličanji vaših duš, vi očetje ino matere, v sveti sramožlivosti svojo mla¬ dino ohranite, naj ne vidjo ino ne slišijo, kar bi nedolžnim sercam škodo storilo. Sveta sramozlivost varje nedolžnost. ,,In kako lep je čist rod v svoji svetlosti. Njegov spomin je večen, ker per Bogu ino per ljudeh znanje ima.“ Varujte se lazi ino vsake zvijače / mož beseda naj bo per vas do¬ ma; tat ino lažnivec sta si brata ino lažnive usta dužo vmorijo. Otroci ki lažejo, slabo kažejo ino zaslužijo ojstro strahvani biti: „Bog hoče od vsakiga človeka, po nauki sv. Antona trojno imeti: Pravo vero iz vse duše ino iz celiga serca, v besedi resnico ino pa čistost živlenja.“ Varujte se tožb ino pravd; one so kervave sovražnice keršanske ljubezni, ino v soseski veči nesrečo storijo, kakor ogenj. Vselej je bolje kratka sprava kakor pa dolga pravda. V tožbah ljudje izdiyjajo, v pravdah obožajo, ino vinograda toča nikdar toljko ne zatere, ko pravda hišo. Izveličani so krotki, zemljo bojo posedli; izveličani so mirni, otroci boži bojo imenovani. Radi imajte svoje dume pastirje, vbogajte radi svoje duhovske očete. Oni cu j e j° nfl d vami ino bojo za vaše duše odgovor dajali; naj to z veseljam storijo, ne pa zdihvaje; to bi ne bilo dobro za vas. Varujte se pa krivih prerokov, ki vas slabih reči, krivih ver ino praznih molituv učijo , ter vam naročajo posebne poste ino pobožnosti, katirih sveta katoljška cerkva ne spozna. Take, na videž še toljko sveteče reči so ljuljka med pšenico. Gorje mu, kdor se na nje zanaša; one so goljufen dnar, z katerim ne smeš na svetlo. Pravoverni kristjan le troje učenike posluša: sveto pismo, ki se nam bere, sveto katoljsko cerkev , ki nas po namestni- kah svojih uči, ino pa svojiga dobriga spovednika. Kdor se tih trojnih učenikov derži, si ne bo vgrešil. Pokorni bodile svoji deželski gosposki, k a tir o je Bog postavi! vam za Rim. 13, l- pravico , hudobnikam pa v strah. Kdor se gosposki zoperstavi, se Bogu vstavlja, ino njega bo Bog. Dajte vsakimu , kar mu gre, dacjo , komur dacjo, čast komur čast. Tistim, ki Boga ljubijo, vse v dobro izide. Bog ljubi pravico ino resnico; je pa Bog z nami, kdo bo zoper nas? Rim 8.31 Lepa vinska gorica je Lavantinska škofija, drag vinograd Gospodov; pa se lepši bo. ako ga pridno obdelavamo. kakor sim vam povedal. Mi bomo sadili ino polivali; Bog bo pa rast dal, de bomo veseli obilniga sadu za večno živlenje, I. Kor. 3, b-7 svetih čednost ino dobrih del. Prav lepo vas prosim v imeni Jezusa , storite mi radost, de se vas bom z svetim Pavlam pohvaliti mogel rekoč: „Vi ste moje ve¬ selje, in moja krona.“ Filip. 4,1. Ako Bog zdravje da, vas bom pogosto objiskal ino pogledal, kako kaj vinograd vaše fare kaže: ali se mladenči ino deklice čedno nosijo, možje ino žene pošteno zaderžijo , ali se starček! ino babele skerbno pripravljajo za dolgo večnost? — Kako hočete naj k vam pridem z šibo, alj pa z ljubeznjo v duhu krotkosti? K ^° 1- Oj nikar, de bi namesti žlahtniga grozdja svetih čednost Gospod vinograda Jz. 5,2. le ternje najdel, nam vinograd vzel ino drugim dol , ki bi mu odrajtali obilnej sad v svojim časi Objiskal bom skerbno vaše otroke, ino pogledal, kako oke poganjajo, ali mladike lepo kažejo, ali bojo pridni, bogaboječi kristjani. Izprašal jih bom, ino videl, kako ste jih kaj podučili, ali so ljubeznivi boži otroci? Ob skerbite, de jih bom vesel! Apostolske roke nad nje pokladal bom, za nje molil, ino Bog sv. Duh jih bo v zakramenti svete birme z svojmi darami napolnil. Pohvalil bom pridne, pa tudi pokregal slabe kristjane po oblasti, katero mi je dal On, ki me je poslal, Jezus Kristus. — Tudi vernim merlvim bom večen mir ino pokoj zapel, ki v Gospodi počivajo, bom dopolnil z božjo pomočjo svojo veliko apostolsko službo, ino oskerbel imeniten vinograd naše Lavantinske cerkve, ako mi bote tudi vi, preljubi, pridno pomagali. Poglejte, sonce živlenja našiga hitro zahaja; den se bo nagnil ino pribli¬ žal večer našiga dela v vinograd: Gospodovim. Ne bo dolgo, ino Gospod poreče svojimu hišniku nas na plačilo zaklicat ino dal vsakimu zaslužen dnar. Blagor Mat. 20,8. meni, blagor vam, ako nam vsakimu veselo poreče: ,,Dobro tebi hlapec priden ino zvest; ker si bil v malim zvest, bom te čres veliko postavil. Pojdi v veselje svojga Gospoda.“ Mat. 25, 21. Bodite torej pozdravleni v imeni Gospoda. Vsi sveti vas pozdravijo. Gna- D-Kor. 12, 18. da gospoda našiga Jezusa Kristusa, ljubezn božja ino edinost svetiga Duha bodi z vami vsemi. Amen. Per svetim Andreji na Koroškim 10. dan malig« Serpana 1846. ' •jv..’; i-ijftt ! ‘ j . f v.-.: q,.ri7 'S. U.’ A) i)« : <> -šil"'# 4 ? ^10 ' i . ■ -tl • > v iPf3» ; / , •• : . •. • _ d Mračni- .. j rali * ti«” " J.. • A , 2% v ■ ' ■ • '4: • • m " " kr ~ fi^iirniva fr:• * :1 i>t . ’ ' .* .v -^oll Oni - , „! v ; >fl | ■* i4 .. t !,f> •. . .r> ,'ilPftv .i ! >- ?Hf- 'ir* -''« !aq*s tfulaa oni hira , ' > * - - - - . m 33* 'tl iSO ii-. ('i ■■'flipPf' V j... til I Ki S ' h* - ..Wl'- •• ' ,. oit itn nU ' ♦ fei 7TO hi O; i fV€> • ) » V *M U r :-l •PR #■ ' ♦ ■ .'».l . Vi. .-in , * . •, ! ■ sr - er,7_h' - . , ; , . : . : P 1w -.-••a j? .šaiosV' i r s-- : 7 •* • - •v .irfs.v//. -r^AJ\ri‘;x t % r * 1 $