Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnilc okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
koper — 27. septembra 1957
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
leto vi. — stev. 39
OB SPLOVITVI ŽELEZNEGA PRVENCA V REMONTNI LADJEDELNICI SPLOŠNE PLOVBE
Pred dvema in pol letoma že skoraj likvidirana ladjedelnica je v nedeljo, 22. septembra, slavila veliki dan — splovila je prvo večjo železno ladjo, rečni tanker-remorker za prevoz nafte
Pred dvema in pol letoma že skoraj likvidirana ladjedelnica je v nedeljo, 22. septembra, slavila svoj veliki dan — splovila je prvo večjo železno ladjo, tanker-remorker za prevoz tekočih goriv.
Tisoč ton nafte ali podobnega tekočega goriva — to ni tako malo. Sto vagonov-cistern, dva dolga, dolga vlaka je to. Takšna ladja, tanker ali cisterna, ki jo vlačilec pripreže in popelje po morju in velikih rekah Donavi in Savi globoko v notranjost Evrope, kar izdatno poceni prevoz nafte in njenih derivatov — takšno železno ladjo so minulo nedeljo spustili v piranski ladjedelnici v morje.
S tem dejanjem je bil zaključen cel zamršen klobčič dogod-
GOSPODARSKI KOMENTAR
Kot običajno, se po letnih dopustih poživi dejavnost organov. V tem pogledu lahko trdimo, da pričakujemo in opažamo posebno veliko dejavnost v odborih obeh domov Zvezne ljudske skupščine, ki se bo kmalu sestala na svoje redno zasedanje.
Posebno v gospodarskem pogledu pričakujemo, da bomo dobili še letos več važnih in pomembnih zakonov. Pri tem niti ne bi omenjali perspektivnega načrta našega gospodarstva za nadaljnjih deset let, ki je že v pripravi dalj časa in ki naj bi bil še letos sprejet od našega najvišjega organa. Tudi ne bi omenjali zakonov, ki jih vsako leto sprejema Zvezna ljudska skupščina in so temelj našega vsakoletnega razvoja gosjiodarstva. Mislimo tu na zakoni o družbenem gospodarskem načrtu in zakon o proračunu. Omenili bi le, da so priprave za oba zakona že v polnem teku, saj vemo, da je od pravočasnega sprejema teh zakonov v mnogem odvisen gospodarski razvoj v celoti in v posameznih gospodarskih vejah.
Vsakoletni družbeni plan prinaša vedno osnouna določila, smernice in vsebuje instrumente, po katerih se moramo ravnati. Morda bi se v tej zvezi dotaknili le vprašanja bistvenih sprememb, ki jih morata tako perspektivni kol novi družbeni načrt upoštevati. Kot vemo, je letošnji gospodarski polet šel precej iz okvirov, ki mu jih je postavil družbeni načrt, toda v pozitivnem smislu. Kajti kot smo že v prejšnjem pregledu ugotovili, je ostalo ohranjeno notranje ravnotežje in pravilnost razvoja. Toda porast proizvodnje znatno nad predvidevanji zahteva, da novi družbeni načrt to upošteva, zlasti vzroke takega porasta, in začne s startom, da se tako izrazimo, z znatno prednostjo, kot bi sicer star-tali v l. 1958.
Kljub temu, da so omenjeni zakoni, ki jih pričakujemo še v letošnjem. letu, najvažnejši, bodo sprejeti še mnogi drugi pomemb-(Nadaljevanjc na 2, strani)
kov in poslej Remontna ladjedelnica Splošne plovbe v Piranu lahko mirno gleda v bodočnost. Februarja 1955 je namreč že bila na tem, da preneha obstajati, vendar pa je zmagala delavska zavest v kolektivu in v novih pogojih, v novih odnosih komunske ureditve, ob vsestranski pomoči občine in okraja in po združitvi s Splošno plovbo, so v ladjedelnici nastale nove razmere, ki so dale nedeljski rezultat: splovljeno železno ladjo in postavljanje kobilic takoj še za dve taki, poleg vrste popravil na ladjah matičnega in drugih pomorskih podjetij in celo JRM in pomorskih varnostnih organov.
Ne pravijo zaman, da dober glas seže v deveto vas. Je tudi res segel. Od daleč se javljajo ponudniki, ki bi hoteli piranski ladjedelnici zdaj oddati svoja dela. Rečno transportno podjetje Dunavski Lloyd je izredno zadovoljno, saj po njihovih izjavah še nobene naročene ladje niso dobili tako točno v roku. To zadovoljstvo je tako veliko, da se je podjetje odločilo dati kolektivu posebno in ne ravno majhno nagrado. Saj bo novi, v nedeljo splovljeni tanker, še predno bo prispel v matično rečno pristanišče Sisak, svojemu podjetju pri-
služil že v letošnjem letu težke milijončke.
Nedeljske svečanosti ob spu-stitvi ladje v morje je začel, ko
(Nadaljevanje na 2. strani) ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiciiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitn
V soboto ? Postojno
Jutri, v soboto 28. septembra popoldne, bo tudi v Postojni praznovanje 10. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Za to priložnost je predsednik OLO Koper povabil v Postojno številne partizanske borce in aktiviste iz vsega okraja.
Prireditev bo spremljal manjši kulturni program. Ko bodo povabljenci ob 17. uri popoldne obiskali Postojnsko jamo, jim bo moški pevski zbor koprske Svobode zapel v Koncertni dvorani nekaj partizanskih pesmi, nato pa bo ob 19 zvečer v dvorani hotela Javornik sprejem, ki ga povabljencem prireja predsednik OLO Koper Albin Dujc.
Po sprejemu bo tudi kulturni program, v katerem sodelujejo koprska DPD Svoboda s svojim moškim pevskim zborom, solistke Glasbene šole v Kopru ter re-citatorji in pevci postojnske DPD Svobode.
V	Piranu so v nedeljo, 22. sept. odprli novi Zdravstveni dom v sodobno in hkrati prijetno domače urejenih prostorih adaptirane dvonadstropne zgradbe med obalno in Matteotijevo ulico. V pritličju zgradbe je protituberku-lozni dispanzer z rengtenom, v prvem nadstropju splošna ambulanta in otroški dispanzer, v drugem nadstropju pa zobna ambulanta. zobni laboratorij, fizikalna terapija z ultrakratkovalovnimi aparaturami in upravni prostori. Za adaptacijo in opremo novega zdravstvenega doma je bilo porabljenih samo letos nad 9 milijonov dinarjev. Sredstva sta prispevala Okrajni zavod za socialno zavarovanje in ObLO Piran, aparat za globinsko obsevanje je prispevala »Splošna plovba« Piran, opremo za otroški dispanzer in laboratorij pa je podarila UNICEF.
Svečani otvoritvi novega zdravstvenega doma je razen domačinov prisostvovalo precejšnje število povabljenih gostov iz Ljubljane ter okraja in občine Koper,
Mornarski krst v Piranu
V	nedeljo, 29. septembra dopoldne, bodo dijaki Srednje pomorske šole v Piranu imeli svoj tradicionalni »Mornarski krst«. Prireditev bo v piranskem pristanišču. Po svojem koloritu in posebnih obredih pri krstu je ta vsakoletna prireditev postala piranska znamenitost, ki privablja številne goste od vsepovsod, posebno pa celinske turiste, ki jih je v piranski občini še veliko, posebno v Portorožu.
V	otvoritvenem govoru je predsednik piranskega ObLO Davorin Ferligoj poudaril, da — odkar je zdravstvo prišlo pod pristojnost komune — v piranski občini niso štedili s sredstvi za izboljšanje stanja v zdravstvu.
V	tej občini, kjer je zaradi silno žalostne zapuščine iz preteklosti bilo zdravstvo zanemarjeno in naravnost kritično, imamo danes najsodobneje urejene prostore za vrsto potrebnih ambulant in posvetovalnic. Zdravstvo, ki je bilo v Piranu še pred dvema letoma daleč pod splošnim slovenskim povprečjem, je sedaj to povprečje ne samo doseglo, marveč — kar zadeva urejenost zdravstvenih prostorov — celo preseglo. Skratka — kurativna zdravstvena služba v Piranu ne predstavlja več nekega problema. Pač pa bo treba še mnoga truda in sodelovanja vseh občanov, da se uredijo vprašanja, ki se tičejo javne higiene in čistoče. V teh zadevah bo treba poskrbeti za učinkovitejšo zdravstveno vzgojo prebivalstva.
Po ogledu prostorov zdravstvenega doma so se povabljenci odpeljali še na otvoritev nove zdravstvene postaje v Sečovlje. Tudi ta zgradba je sodobno opremljena, stavba pa je na zelo lepem kraju, naravnost privlačnega videza in ima zelo praktično razporejene prostore. Zgrajena je bila po načrtih ing. Tratnika iz hig. zavoda. Za gradnjo te postaje je bilo porabljenih nad 10 milijonov din. Graiena je tako, da ji bo po potrebi mogoče prizidati prostore za dodatne ambulante.
(Nadaljevanje na 8, strani)
£akole je elegantno drsel novi tanker UL 11013 v nedeljo ob spremljavi zvokov piranske godbe na pihala, piskanja ladijskih siren in ob navdušenem ploskanju in vzklikanju zbrane množice, po »saneh« v morje, kjer je zaplaval in se razkazoval v vsej svoji vrednosti — vsem graditeljem v ladjedelnici in članom kolektiva Splošne plovbe pa je odleglo, saj je bila to zanje huda preizkušnja.
Zdaj so lahko na svoje delo res še več kot ponosni.
Množica ljudi, med njimi predstavniki ljudske oblasti, politični in drugi javni delavci iz Ljubljane, koprskega okraja in občine ter piranske občine, so se minulo nedeljo zbrali pred preurejeno zgradbo občinskega Zdravstvenega donta v Piranu, kjer so prisostvovali otvoritvi tega hrama zdravja in simbola skrbi za našega delovnega človeka. Na sliki: gostje med otvoritvenim govorom predsednika piranske občine Davorina Ferligoja.
Minuli teden v sredo je bil na uradnem obisku v Kopru predsednik Izvršnega sveta LS LRS Boris Kraigher. V spremstvu predsednika OLO Koper Albina Dujca in sekretarja OK ZKS Alberta Jakopiča-Kajtimira je visoki gost obšel najprej delovišče v koprskem pristanišču, kjer se je podrobno zanimal za potek gradenj in za perspektivni videz novega pristanišča. »Pa sem bil spočetka res pesimist,« je tovariš Kraigher izjavil na novem nasipu, ki je že
prerezal morje na dvoje in se pne prav tja da ankaranske obale. Naša fotografija prikazuje, kako predsednik OLO Albin Dujc (na desni z očali) tolmači tovarišu Borisu Kraigherju (v sredini) potek pristaniških del. Na levi sekretar OK ZKS tovariš kajtimir
lllli MB
■■'■•■ :■•••■ m?; ;.;
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Gonja proti Siriji se nadaljnje
Odkar je Sirija zavrnila Eisen-howerjevo doktrino za Srednji vzhod, se proti njej še ni prenehala gonja. Številne radijske postaje pozivajo sirijske vojake, naj od vrže j o orožje in strmoglavijo »sovjetske plačance«. Nekatere postaje objavljajo tudi, da pripravlja Sirija napad na Turčijo. čeprav se v resnici zbirajo turške čete na sirijski meji. Vsa ta propaganda ima seveda za cilj izzvati nemire v deželi ter Siriji odvzeti neodvisnost. Čeprav so sirijski voditelji že večkrat poudarili, da je njihova država samostojna in neodvisna tako od Vzhoda kakor od' Zahoda, se vendar proti njej gonja ne preneha. Zelo verjetno bo o položaju na Srednjem vzhodu razpravljala tudi Glavna skupščina združenih narodov. Prav bi bilo, da bi zavzela prav tako odločno stališče v prid neodvisnosti male arabske države, kakor je to storila ob napadu na Egipt.
Vihar v žlici vode
O mali republiki San Marino slišimo po navadi le kot o turistični zanimivosti. Te dni pa so prispele vesti, da so se tudi tam resno sprli pristaši posameznih strank. Kriza v državici je nastala. ko regenti razpustili lokalni parlament in razpisali nove volitve za 3. november. Opozicija (demokristjani, socialni demokrati in neodvisni socialisti) se je temu sklepu uprla, ker ima na volitvah le malo izgledov za zmago. Zato so hoteli kar na
aa
Organi za Notranje zadeve so našli ostanke moškega trupla. Po napornem delu so ugotovili, da se gre za pogrešanega HRVATIN Avgusta, trgovskega pomočnika v Kopru, doma iz Šmarij pri Kopru. Naš list je že predčasno objavil vest, da je Hrvatin Avgust, izginil v noči od 18. na 19. III. 1957 iz Kopra in je po tem za njim izginila vsaka sled.
Varnostni organi so že takrat pravilno sklepali, da je postal Hrvatin Avagust žrtev zločina.
Nerazumljivo početje Avstrije
Avstrija je obvestila našo državo, da nima namena usposobiti za promet avstrijski del ljubeljskega cestnega predora. Svoj sklep je utemeljila s tem, da ji primanjkuje finančnih sredstev za dokončanje del v predoru. Vest je vzbudila precejšnje presenečenje zlasti v Sloveniji, kjer je zadnje mesece naraščal turistični promet po ljubeljski cesti iz Avstrije v Jugoslavijo. Razen tega je treba upoštevati tudi tovorni promet za jadranska pristanišča.
Gomulka o obisku v Jugoslaviji
Prvi tajnik poljske ZDPP Gomulka je imel po vrnitvi iz Jugoslavije več zborovanj na Poljskem. V tovarni avtomobilov v Žeranju je obširno govoril o sadovih jugoslovansko-poljskih razgovorov in rekel, da stališče, ki je bilo izraženo v skupni deklaraciji o meji na Odri in Nisi, prispeva k utrditvi miru, Gomulka je poudaril, da družijo Poljsko in Jugoslavijo enaka gledišča o politiki vojaških blokov, o položaju na Bližnjem vzhodu ter o prepovedi uporabe jedrskega orožja,
nove obmejne izkaznice
Prejšnji petek so na seji Okrajne komisije za maloobmejni promet, ki so se je udeležili tudi zastopniki iz Gorice in Buj, razpravljali o sklepih sestanka predsednikov jugoslovanske in italijanske delegacije v stalni mešani komisiji za izvajanje Videmskega sporazuma. Med drugim so sprejeli soglasje k predlogom, naj bi v bodoče izdajali propuslnice
svojo roko imenovati novo vlado in nove regente. Sedanja vlada, ki je sestavljena iz komunistov in socialistov, ;je opoziciji preprečila povzročiti nerede, Hkrati je objavila razglas, da lahko o spremembah v parlamentu odločajo samo volivci.
Maršal Žukov nas bo obiskal
Kakor poročajo, bo prispel 8. oktobra na obisk v Jugoslavijo sovjetski obrambni minister 2u-kov. Povabilo naše vlade mu je sporočil državni sekretar za narodno obrambo armijski general Ivan Gošnjak. ko je bil na obisku v Sovjetski zvezi.
V New Yorku je spet začela zasedati najvišja ustanova vseh narodov sveta — Glavna skupščina OZN. Na vrsti je dvanajsto zasedanje. Kakor zmeraj so tudi tokrat oči vsega naprednega človeštva obrnjene v zastopnike se-
Maršal SZ Gcorgij K. Žttkov
Zvedeli smo, da se storilec nahaja v zaporu in bo v najkrajšem času odgovarjal za svoje gnusno dejanje.
Kriminalistično tehnični organi so pokazali pri razčiščevanju tega primera ogromno požrtvovalnosti in tehnične spretnosti ter bodo lahko na osnovi najdenih in ohranjenih sledov razčistili ta zločin.
OB 40-LETNICI REVOLUCIONARNEGA LETA V RUSIJI
Dne 27, septembra je izšel Leninov članek o prehodu oblasti v roke sovjetov, v katerem med drugim piše; »Zadostoval je sveži vetrič korni-lovščine, ki je naznanjal krepko nevihto, da je iz sovjetov v kratkem času izginila vsa plesnivost in da se je iniciativa revolucionarnih množic začela uveljavljati veličastno, mogočno, nepremagljivo.«
Med 27. septembrom in 5. oktobrom je bilo v Petrogra-du Vserusko demokratično posvetovanje, ki so se ga udeležili zastopniki socialističnih strank, sporazumaških sovjetov, sindikatov, trgovsko-industrijskih organizacij in drugi. Na tem posvetovanju so ustanovili tako imenovani Predparlament, katerega naloga naj bi bila zaustavitev revolucije. Boljše-viki so ta Predparlament bojkotirali in začeli s pripravami za II. kongres sovjetov. V tem času so bile tudi volitve v okrajne dume Moskve. Bolj-ševiki. so na teh volitvah do- | bili 49 "/n vseh glasov, med v((-
demdesetih držav, ki bodo odločali o važnih mednarodnih vprašanjih. Res je sicer, da nobeno od poglavitnih vprašanj ni prvič na dnevnem redu (razorožitev, pomoč nerazvitim državam, Ciper in Alžir), vendar to ne pomeni, da ta vprašanja niso važna in da si njihove rešitve ne žele vsi miroljubni ljudje.
Začetek zasedanja ni prinesel nič dobrega. V splošni razpravi je bilo seveda največ govora o razorožitvi in pri tem sta ameriški zunanji minister Dulles in sovjetski zunanji minister Gromiko drug drugemu naprtila odgovornost za prekinitev pogajanj o razorožitvi v razorožitvenem pododboru OZN. Očitala sta si tudi vmešavanje na Srednjem vzhodu in zatrdila, da bosta vztrajala na starih razorožitvenih koncepcijah. Zlasti nepopustljiv je bil
jaki pa celo 82°/o. V Tam-bovski guberniji so kmetje na lastno pobudo razlastili zemljo veleposestnikov in si jo razdelili. V Finski, Ukrajini in na Kavkazu pa se je začelo širiti gibanje za nacionalno enakopravnost in samostojnost.
Naš stalni dopisnik iz Trsta
poroča:
Dober teden po ostavki večjega dela občinskih svetovalcev je tržaška prefektura imenovala v torek podprefekta iz Mantove dr. Guida Mattuccija za komisarja, ki bo začasno vodil tržaško občinsko upravo, dokler ne bo izvoljen nov občinski svet na prihodnjih upravnih volitvah. Dr, Guido Mattucci se je rodil leta 1909 v Avellinu in je od leta 1932 v službi notranjega ministrstva, znan je kot dober upravitelj in strokovnjak v vprašanjih občinskih uprav. Vsekakor bo to funkcionar, ki bo le izvrševal direktive svojih nadrejenih,
S tem je dejansko zapisana beseda konec zgodbi Bartolijevega županovanja, ki je trajalo skupno 100 mesecev in ni prineslo Tr-žačanom nič dobrega. V soboto se je Bartoli s posebnim razglasom poslovil kot župan od tržaškega prebivalstva. V svojem proglasu Bartoli zvrača krivdo za razpustitev občinskega sveta na tiste stranke, ki so se na občinskem
(Nadaljevanje s 1. strani) so se na tribuni zbrali povabljeni gostje — predstavniki gospodarstva in javnega življenja iz Ljubljane, Kopra in Pirana, predstavniki investitorja iz Siska in drugi — predsednik upravnega odbora Splošne plovbe Kavčič, ki je kolektivu ladjedelnice čestital k doseženemu uspehu. Poudaril je, da je kljub pomanjkanju strokovnega kadra, kljub pomanjkljivi in zastareli opremi ladjedelnice, uspelo kolektivu premostiti vse težave in se uveljaviti. Zaželel je, naj bi ta železni prvenec ne ostal osamljen, marveč naj bi kolektiv dosegel vse tisto, kar ima v mislih in je trdno odločen še ustvariti.
Besedo je povzel sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kaj-timir, ki je najprej čestital kolektivu ladjedelnice k doseženemu uspehu, pohvalil njegova prizadevanja in vztrajno delo, nato pa je orisal splošen napredek, ki ga je koprski okraj napravil v novih pogojih komunske ureditve. Pri tem se je posebej spomnil na tovariša Godniča, ki se je pred letom dni ponesrečil in čigar ime bo vedno trdno povezano s piransko ladjedelnico, za katero je pokojnik žrtvoval vse svoje sile.
Kolektivu ladjedelnice se je še zahvalil za njegova prizadevanja in točno v roku izdelano ladjo direktor Dunavskega Lloyda Mišic, nato pa je nova ladja začela drseti v morje, ko je še botra Laura Ferligoj poprej ladjo krstila s tradicionalno steklenico šampanjca. Veselje je bilo vsesplošno, ko je tanker zdrsnil po saneh v morje in se graciozno zazibal na vodni gladini. Sprem-
ljale so ga najboljše želje nekaj tisoč ljudi, ki so kot čebelni roji viseli na ladji Cres in Ljubljana, ki sta na popravilu v ladjedelnici.
Še značilnost za konec: kumica Laura Ferligojeva, ki je botrovala železnemu prvencu piranske ladjedelnice, je od kolektiva pre-
jela prekrasen šopek rdečih na-geljev, ovit z državno trobojnico. S slavja v ladjedelnici ga je odnesla naravnost na grob svojega brata Godniča, ki mu ni bilo dano, da bi doživel ta veliki dan ladjedelnice, za katero je sam dal vse svoje znanje in moč. rb
NAS GOSPODARSKI KOMENTAR
(Nadaljevanje s 1. strani) nj gospodarski predpisi. Zlasti z gotovostjo pričakujemo, da bodo sprejeti predpisi v zvezi z delitvijo dohodka in da bomo prišli v tem pogledu do enotnega sistema za vse gospodarske veje. Kot vemo, je bil osnutek zadevtiih predpisov dan. v javno razpravljanje najširšemu krogu, kar je za tako vprašanje vsekakor važno in koristno. S tem bi rešili eno izmed temeljnih vprašanj, ki. pomeni osnovo za nadaljnji napredek gospodarstva in za dvig življenjske ravni.
Pričakujemo novih predpisov v zvezi z urejevanjem kreditnega sistema, v prvi vrsti bančnega aparata. Tako naj bi bili. sprejeti že pripravljeni zakoni o Narodni banki, o komunalnih bankah, hranilnicah in drugi. V tem pogledu naj bi končno tudi z zakonodajne strani, prišli d.o enotnosti, ki je danes ni. Saj vemo, da imamo danes sicer zgrajen bančni aparat, ki pa v celoti ne sloni na predpisih. Zato tudi ni prave jasnosti, glede pristojnosti in podobno.
Napovedana sta bila tudi zakon
Dulles, ki je zavrnil tudi tiste sovjetske predloge, ki jih ves svet smatra za sprejemljive.
Začetek pa je bil slab tudi glede nekaterih drugih vprašanj. Med drugim hočejo nekatere delegacije nadaljevati z razpravo o Madžarski, kar je v sedanjem položaju, ko so se na Madžarskem razmere normalizirale, povsem nesmiselno in celo škodljivo za razvoj meddržavnih odnosov. Precej močna struja nasprotuje tudi vključitvi LR Kitajske v OZN. To pa spet pomeni, da ho-čejo nekateri preprečiti univerzalnost OZN, saj je popoten nesmisel, da 500 milijonov Kitajcev nima svojega zastopnika v Združenih ' narodih. Glede Cipra in Alžira je za sedaj še precej mirno', pričakujejo pa precej grmenja, ko bodo začeli s splošno razpravo o teh vprašanjih.
"if"" "V	'V
s rza
o javnih uslužbencih in novi pokojninski. zakon, Vendar ni verjetno, da bi oba prišla na dnevni red skupščine že letos, čeprav sta oba zelo aktualna. Računati pa je treba, da slonita oba zakona na določenih ekonomskih temeljih, da morajo imeti, njih določila, ki govore o plačah in prejemkih oz. pokojninah uslužbencev na drugi strani ustrezne denarne postavke, nam postane jasno, zakaj ne pride tako hitro do sprejema navedenih zakonov. Vsekakor pa s sprejemom obeh ne bo moč več dolgo odlašati, ker tudi v tem pogledu vladajo že precejšnje nejasnosti, ne glede na to, da so predpisi, ki sedaj veljajo, zastareli.
Seveda s tem nismo prikazali celotnega obsega vprašanj, ki jih morata rešiti oba doma naše Zvezne ljudske skupščine. Dotaknili smo se le najvažnejših ekonomskih vprašanj, medtem ko smo vprašanje, kot je šolstvo in drugo, pustili še ob strani. -dt-
Ureja uredniški odbor — Glavr' urednik Stane Škrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Frane Zdešar
svetu hotele ukvarjati le s politiko. Razen tega pa se pritožuje, da ni več v veljavi volilni zakon o vezanih listah (večinski sistem) ter da je v Trstu preveč majhnih političnih strank in skupin.
Tržačani so se ob čitanju proglasa od srca nasmejali, saj je mož končno povedal, kje ga čevelj žuli. Sam je začel vleči politiko na seje občinskega sveta, njegov županski stolček pa se je začel majati, ko je bil odpravljen »sleparski volilni zakon«, kot ga imenujejo v Italiji. Da bi še ostal na županskem stolu, je najprej obljubil, da bo nova občinska uprava izvajala socialno politiko brez vsakih diskriminacij. A tega ni izvajal in je prvič padel. Nato pa se je povezal z neofašisti, vendar mu ni pomagala več nobena »žavba«. Ponovno je padel in Tržačani trdno upajo, da ne bo več zlezel na župansko mesto. Sicer pa pravijo, da mož že nekaj časa stremi više, v poslansko zbornico ali celo v senat. To pa je zadeva njegove stranke, če ga bo kandidirala na takšno mesto — po izkušnjah v občinski upravi.
Vse napredne stranke zdaj zahtevajo, naj bodo nove upravne volitve v najkrajšem času in po možnosti že pred koncem leta, da spet prevzame občino nova izvoljena uprava.
***
Pokrajinska uprava je pretekli teden objavila osnutek zakona, ki ga je sestavila za poseben statut deželne avtonomije. Med drugim predlaga tržaška pokrajinska uprava, naj bo Trst sedež deželne uprave in naj se ustanovi in priključi novi deželi tudi pokrajina Pordenone. Pravic slovenske manjšine pa ta osnutek ne omenja, razen kratke navedbe v členu 4, ki pravi: »V deželi se priznavajo enakopravne pravice prebivalcem, ki pripadajo katerikoli jezikovni skupini,« Naslednji člen pa pravi: »Uradni jezik v deželi je italijanski.« Nikakor niso omenjeni dvojezičnost, uzakonitev slovenskega šolstva, določbe Londonskega sporazuma itd. S takim osnutkom se Slovenci v Italiji nikakor ne morejo zadovoljiti.
V nedeljo v Senožeče
Kot smo že pisali, bo v nedeljo, 29. septembra, v Senožečah slavnostna otvoritev II. gospodarsko-kulturne revije, ki bo trajala ves teden. Senožečam bodo na njej prikazali gospodarski in kulturni napredek svojega okoliša v zadnjem letu. Na gospodarski razstavi bodo s svojimi pridelki in izdelki sodelovala vsa področna podjetja, obrtniki, zadruge in kmetovalci, popoldne pa bo domača dramska družina uprizorila igro »Poslednji mož«. Med tednom bodo nato v Senožečah in okoliških vaseh strokovna predavanja o kmetijstvu ob spremljavi filmskih posnetkov.
NEZADRŽEN RAZVOJ NAŠE TRGOVSKE MORNARICE
CJ
Decentralizacija »Jugolinije« je prinesla našemu trgovskemu ladjevju znatne uspehe v novih podjetjih
Ko jc bil na Kongresu pomorščakov v Zadru meti drugim sprejet tudi sklep o decentralizaciji dela naše trgovske mornarice, to jc »Jugoslovanske linijske plovidbe«, so bila mnenja o uspehu takšnega ukrepa različna. Razvoj dogodkov pa nam že danes dokazuje, kako potreben je bil la sklep in njegova takojšnja uresničitev za naše pomorsko gospodarstvo. Nekaj skopih podatkov v naslednjih vrstah jasno kaže nenehen razvoj naše trgovske mornarice po decentralizaciji.
Dve mesti ob naši morski obali imata po štiri pomorska podjetja: REKA in SPLIT. Na KEKI jc naše največje pomorsko podjetje »Jugo-linija« in največje podjetje za potniški pomorski promet »Jadrolinija«, trampersko podjetje »Kvarner« in »Obalna plovidba Rijeka«. »Jugolinija« nenehno dobiva nove ladje iz naših ladjedelnic; prav pred kratkim je kolektiv prevzel prekooceanske train-perje »Šibenik«, »3. maj«, »Uljanik« itd., pred dnevi pa je bila v reški ladjedelnici splovljena ladja »Bratstvo«, prva iz serije treh; prav tako je »Jadrolinija« dobila prirastek štirih ladij. Pred nedavnim je bilo na Reki ustanovljeno podjetje »Kvarner«, ki je nastalo na predlog delavskega sveta »Jugolinije«. Novo podjetje dobi od »Jugolinije« naslednje ladje: »šabac«, »Solin«, »Hercegovina«, »Pod-gora«, »Žužemberk« in »Vranjic«, pred koncem leta pa iz sestava istega podjetja še stare parnike »Lošinj«, »Split« in »Sutjeska« ter dve novi turbinski ladji tipa »Drvar«.
Ladje novega podjetja bodo imele pred koncem leta 1957 — 57.000 ton nosilnosti. Tako imamo sedaj na Reki štiri podjetja, ki vsako zase opravljajo strogo ločeno dejavnost: »Jugolinija« veliko in oceansko linijsko plovbo, »Kvarner« trampersko veliko in oceansko plovbo, »Jadrolinija« linijsko potniško in potniško tovorno obalno plovbo in »Obalna plovidba Rijeka« malo obalno tovorno plovbo. Perspektivni plan ».Jugolinije« predvideva do leta 1962 izgradnjo novega ladjevja, tako da bo imelo podjetje tedaj skupaj nad 360,000 BRT.
V SPLITU je podjetje za oceansko plovbo, ki še nima plovnih enot; »Jadranska slobodna plovidba«, ki se je po decentralizaciji preselila z Reke v Split, »Obalna plovidba Split« in »Brodospas«. Prvo podjetje ima v načrtu nabavo in gradnjo novih ladij za prekooccansko plovbo, »Jadroslo-bodna« dobiva iz domačih ladjedelnic vedno nove ladje in opravlja obalno plovbo po Jadranu in Sredozemlju (tovor), »Obalna plovidba« opravlja mali tovorni obalni razvoz, »Brodospas« pa razen reševalne dejavnosti v manjši meri prevaža specialne to-
Zaradi omejenega obsega današnje številke »Slovenskega Jadrana« smo morali odložiti za prihodnji teden nekaj prispevkov, ki so že v uredništvu. Tako bomo prihodnjič objavili odgovor Sevemojad-ranslce pomorske oblasti na Reki na naš članek iz 35. številke »Vzdržujmo pristaniške naprave«, dalje prikaze gospodarskega razvoja in vsestranskega napredka naših občin Kopra, Pivke in Postojne v zadnjih dveh letih komunske ureditve, potem nekaj o kemični tovarni v Ilirski Bistrici, o obalnem prometu na našem področju, o ladjedelnici pa se moramo z našim sodelavcem V. M. še pogervoriti.
Razen lega bomo začeli objavljati zapiske s popotovanja po Jugoslaviji Staneta Čelio-vina, pripravljena imamo tudi dva krajša feljtončka iz Hr-pclj in Pirana — in seveda čudovito poglavje o usodi ali naključju, kar je za bralce »Slovenskega Jadrana« napisal naš znani kraški humorist France Magajna.
Upamo, da bo prihodnjič res za vse to dovolj prosto-ra!
vore po Jadranskem In Sredozemskem morju,
V	ZADRU je novo podjetje »Jugo-slovenska tankerska plovidba« za prevoz tekočih goriv in manjše podjetje »Obalna plovidba Zadar« za mali obalni potniški in tovorni promet. Od ustanovitve novega podjetja je naše tankersko ladjevje zraslo od dveh na pet enot (najnovejši tanker »Alan« ima 12.500 ton nosilnosti in je naša največja ladja).
Tudi ŠIBENIK ima dve podjetji. Nedavno jc bilo ustanovljeno novo podjetje za oceansko plovbo, ki bo V kratkem nabavilo tri prekooceanske ladje v tujini, tri pa naročilo v domačih ladjedelnicah. Ze prej pa je v šibeniku bilo podjetje za mali obalni potniški in tovorni promet.
DUBROVNIK ima »Atlantsko plo-vidbo« za prekooceansko tovorno plovbo (ladje je prejelo ob decentralizaciji) in »Obalno plovidbo Dubrovnik«.
V	KOTORU sta podjetji »Jugooce-anija« in »Lovčen«. Prvo za oceanski, drugo za mali obalni tovorni promet.
V	PIRANU je naša »Splošna plovba«, ki se je po treh letih obstoja povzpela na drugo mesto v državi in ima ladij za okrog 76.000 ton nosilnosti.
Po eno podjetje za obalno tovorno plovbo je še v MALEM LOSINJU in na KORCULI, v HERCEGNOVEM pa je novo podjetje za obalni potniški promet »Brodarstvo«.
Kakor vidimo, so naša pomorska podjetja v svoji dejavnosti strogo ločena, razen redkih izjem. Mešana podjetja so samo manjša, to je tista podjetja, ki jim je poverjena obalna
potniška in tovorna služba. V razvoju nažega pomorskega gospodarstva je od decentralizacije aalje zelo napredovala zlasti Črna gora, ki ima danes že tri podjetja: eno za oceanski promet, eno za obalni tovorni in eno za potniški tovorni promet. »Ju-gooceanija« je danes na tretjem mestu, takoj za »Splošno plovbo«. Novo podjetje »Brodarstvo« pa ima nalogo, organizirati linijski potniški (obalni promet vzdolž črnogorske obale in drugih bližnjih krajev.
Nova podjetja, ki so bila ustanovljena pred nedavnim, so ustanovili občinski odbori Stari grad na Reki, Šibenik in Hereegnovi.	V. M.
K nedeljski svečanosti v Piranu ob splovitvi tankerja-remorkerja, ki ga je Remontna ladjedelnica Splošne plovbe izdelala za Dunavski Lloyd, se je zbrala velika množica ljudi. Ti so — kakor kaže slika — povsem zasedli tudi »galerijo«: palubo ladje Cres, ki je trenutno na popravilu v ladjedelnici.
ZA NAPREDEK KMETIJSTVA NA OBALNEM PODROČJU
Prejšnji teden so na seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo obširno razpravljali in sklepali o pripravah na predvideno obnovo približno 500 ha vinogradov in sadovnjakov na področju Zadružne poslovne zveze Koper.
Za predvideno obnovo bo potrebno približno 500 milijonov dinarjev investicij in bodo predlagali Okrajnemu ljudskemu odboru, naj izda potrebno poroštvo za najetje posojila. Strojni park za rigolanje je že zagotovljen. Z deli so že začeli na posestvu Brič in kmalu bodo začeli tudi na posestvu Črni kal. Sadnega in trs-nega materiala ne bo primanjkovalo, vsaj za letos ne. Potrebovali pa bodo med drugim okrog 360
OPRAVITI JE TREBA NAJNUJNEJŠA DELA ZA ZAVAROVANJE NAŠIH PRISTANIŠKIH NAPRAV
Vprašanje popravil in obnove pristaniških objektov ob slovenski obali je bilo ponovno na dnevnem redu zadnje seje Okrajnega sveta za pomorstvo in ribištvo v Kopru. Večina teh objektov je nerabnih ali pa v tako slabem stanju, da utegne morje ob nekoliko močnejšem vetru te naprave prebiti in uničiti. Dokaz za to je razdejanje, ki smo ga videli prejšnji mesec. Dejansko je tako, da ob vsej naši slovenski obali ni koščka operativne obale in niti enega pomola, ob katerem bi mogle pristajati nekoliko večje potniške ali tovorne ladje.
Po predračunu je predvideno, da bo potrebno za vsa nujna dela približno 120 milijonov dinarjev, za dela pa, ki morajo biti še letos gotova, sicer bomo imeli z dneva v dan še več škode, je potrebno dva do tri milijone dinarjev. Objekte bo namreč treba še pred zimskimi vetrovi učinkovito zavarovati. Gre za ureditev pomola pri kopališču »Turist«, za
Častni gostje. na tribuni na slavnosti v Piraiiski ladjedelnici minulo nedeljo. Od leve proti desni stoje predsednik piranske občine Davorin Ferligoj, sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, poleg njega v prednji vrsti predsednik OLO Koper Albin Dujc, predstavniki Splošne plovbe in Remontne ladjedelnice, predstavniki investitorja zgrajenega, tankerja Eninavskega Lloijda ob začetku slovesnosti med igranjem diHavne himne.
ureditev lukobrana v Kopru in obnovo brodobranov na potniškem pomolu v Kopru, za luko-bran v Izoli in za obnovo pomola v Portorožu.	—jo
POVEČAN ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV
Odkupe kmetijskih pridelkov v I. polletju letos cenijo na približno milijardo 52 milijonov dinarjev. Medtem ko se je odkup živine zmanjšal približno za 7 %, se je povečal odkup zgodnjega sadja in zelenjave kar na 2.233 vagonov ali za celih 44% več kot lani. Odkup mleka se je povečal skoraj za 5 tisoč hI, kar je v glavnem pripisati izboljšanemu odkupu tržnih viškov.
Pred nedavnim je kolektiv »Jadro-linije« prevzel od kolektiva ladjedelnice »Uljanik« v Pulju najnovejšo potniško-tovorno ladjo »Trogir«. To je tretja ladja iz tako imenovane se-
tisoč cepljenk, ki jih bodo za prihodnje leto zagotovili iz uvoza. Težavneje bo s hlevskim gnojem, ki ga potrebujejo kar 7 tisoč m3, zagotovljenega pa je komaj slaba polovica.
Po naročilih Okrajne zadružne zveze je razvidno, da zadruge letos svojega investicijskega načrta ne bodo izpolnile, saj so v prvem polletju uresničile komaj nekaj nad 21 %> letnega plana.
Če se spomnimo, kako je bilo ob sestavljanju letnih načrtov, zlasti investicijskih, in koliko nepotrebnega hrupa je bilo okrog investicij zadrug, moramo reči, da so zadruge letos sestavljale svoje načrte površno, niti jim jih ni potrdil noben pristojni organ; načrti so rezultat dejansko slabe organizacije dela in hlastanja za investicijami.
Da bi v bodoče ne prišlo več do takih napak, bo morala Okrajna zadružna zveza bolj skrbeti za načelno usmerjanje kmetijstva, medtem ko naj poslovne zveze, ki so dejansko tesneje povezane s terenom, skrbijo za takšne operativne naloge. Gre namreč tudi za to, da so s svojimi letošnjimi investicijskimi načrti zgrešile svojo poglavitno nalogo, to je dvig kmetijske proizvodnje, in so bolj težile investirati sredstva v trgovine in tako imenovane druge »donosne dejavnosti«. Prav zaradi tega in zaradi nedoločenega in nestalnega stališča do zadružnih trgovin, se je svet odločil o teh vprašanjih razpravljati na skupni seji s Svetom za blagovni promet.
Na seji so sklepali še o pripravah za vzpostavitev Gozdarske poslovne zveze Koper. Kaže, po pripravah sodeč, da bo Gozdarska poslovna zveza kmalu ustanovljena. Zanjo je med proizvajalci tudi veliko zanimanje. -jo
rije »T«. Prvi dve, »Takovo« in »Tuzla« sta bili izročeni »Jadroliniji« v začetku tega leta.
M/L »Trogir« je manjša obalna plovna enota potniško-tovornega tipa, ima 3-10 BRT, dolga je 41 in široka okrog 8 m, V izredno okusno urejenih in udobnih prostorih in na širokih palubah je prostora za 150 potnikov. V prcmcu je tudi prostorno skladišče za tovor. Ladja ima dva motorja po 450 KS, ki omogočata največjo hitrost nekaj nad 11 morskih milj na uro. Ladja je v celoti zgrajena pri nas, pa tudi glavna motorja sta izdelek »Jugoturbine« iz Kailovca. Iste značilnosti imata drugi dve ladji tega tipa. Namenjene so za srednje dnevne proge.
V. M.
Pisarniške uslužbence in vodilno osebje vseh uradov, zavodov,
gospodarskih in družbenih organizacij vabimo, da se naročijo na revijo »Sodobna pisarna«, ki bo s pestro vsebino pomemben pripomoček za pisarniško poslovanje. Revija bo prinašala zanimive članke in razprave o modemi tehniki pisarniškega poslovanja, o racionalizaciji in mehanizaciji dela, posebej tudi o strojepisni in Stenografski spretnosti. Revija bo bogato ilustrirana in bo edina te vrste v naši državi. Zahtevajte brezplačni prospekt: Uprava revije »Sodobna pisarna«, Ljubljana, Gosposka 12.
»Martin Krpan« je te dni ukrcal v Portoroškem zalivu 80 ton tranzitnega blaga. To je prvi tranzit iz í'a-skoslovaške za Bližnji vzhod, ki gre preko pristanišč Slovenskega Primor-ja. Blago je prepeljalo po suhem koprsko podjetje »Intereuropa« s svojimi že po vsej republiki znanimi zelenimi kamioni s prikolicami, po morju pa bo posredovala daljni transport piranska »Splošna plovba«. Lep primer, kaj se da doseči s sodelovanjem dveh tako močnih podjetij. Želeti je, da bi skupaj prepeljali še mnogo tranzitnega blaga čez koprska pristanišča.
6. septembra je priplula v Piran na popravilo v »Remontno ladjedelnico Splošne plovbe« ladja »Gorenjska«. Ostala je do 15. septembra in so medtem na ladji izvedli manjša popravila, nato pa je odplula v Šibenik, kjer je krcala blago za Alžir. i
V Splitu je bilo ustanovljeno Združenje pomorskih strojnikov v okviru Društva inženirjev in tehnikov FLRJ. Člani novo ustanovljenega društva so tehniki, strojniki in strojni inženirji ladjestrojne službe na naših ladjah, pri pomorskih upravah ia iz naših ladjedelnic.

Pil »BII-IAČ« je 23. septembra
plula v Gdynijo. P'l .-DUBROVNIK« je 13. septembra odplula iz Ploč in prispe jutri, dne 2S. septembra v Emden.
M/l »GORENJSKA« je 20. septembra odplula iz Sibenika » Alžir.
P/l »GORICA« je 21. septembra
priplula v Palermo. P/l »LJUBLJANA« jc v piranskem pristanišču (Remontna ladjedelnica SP).
M/l »MARTIN KRPAN« je » Beyrouthu, kjer naklada tovor za Reko.
P/l »NERETVA« je 20. septembra odplula iz Casablance za Bil-lingham.
P/l »POHORJE« je 21. septembra priplula na Nauru Island. P/l »ROG« je 22. septembra odplula iz Reke v Casablanco. P/l »ZELENGORA« je 20. septembra priplula v Emden.
PLIMA IN OSEKA
V petek, 27. septembra, bo najnižje morje —0,10 m ob 17,M. uri in najvišje +0,58 m ob 10,50. uri, V soboto, 28. septembra, najnižje —0,38 m ob 18.05. uri in najvišje -*-0,40 m ob 11.10. uri. V nedeljo, 29. septembra, najnižje —0,28 m ob 19.30. uri in najvišje +0,30 m ob 11.20. uri. V ponedeljek, 30. septembra, najnižje —0,22 m ob 20.30. uri in najvišje +0,19 m ob 12.00. uri. V torek, 1. oktobra, najnižje —0,23 m ob 22.30. uri in najvišj« +0,10 m ob 0.15. uri. V sredo, 2. oktobra, najnižje —0,0-1 m ob 13.0V, uri in najvišje +0.17 m ob 7.0«. uri. V četrtek, 3. oktobra, najnižje •—0,30 m ob 0,30. url in najvišje +»,23 m ob 7.1». ari, V petoh. 4. oktobra, uajnlije —4,22 m ob MS. »ri ia Bajriije +#.31 u eV	url.
KAKO
ravljamo * kako
r a v l j a m o *
ako upravljamo ir
V	Piranu je bila v torek, 24, t. m. skupna seja odbornikov Občinskega LO članov občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsednika Občinskega LO Davorina Ferligoja o razvoju občine v času od uvedbe komunalnega sistema, torej cd formiranja sedanjega ObLO septembra 1955 do letošnjega julija.
V	obširnem poročilu o vseh gospodarskih panogah in drugih dejavnostih v občini je predsednik Ferligoj analiziral vse delo, uspehe, pa tudi pomanjkljivosti in napake, ki so bili zabeleženi v tem obdobju. Prikazal je delo ObLO in njegovih organov, kakor tudi razvoj vseh panog go~
ZBORI PIRANSKIH VOLIVCEV
Medtem ko so bili prvi zbori volivcev v piranski občini zelo dobro obiskani, so morali v zadnjem tednu biti nekateri celo preloženi na poznejši datum, ker se jih ni udeležilo zadostno število volivcev, Temu je delno kriva velika zaposlenost ljudi — saj je tujski promet živahen v tej občini še skoraj kot sredi glavne sezone — marsikdaj pa je kriva pasivnost ljudi do dogajanja, oziroma pomanjkanje zavesti, da je vsak posameznik soodgovoren Za to, da bodo za kandidate postavljeni res najboljši in najsposobnejši ljudje.
Lagodnost in pasivnost označuje najbolje naslednji izgovor; »ObLO je v sedanjem sestavu pokazal veliko prizadevanje za napredek občine in dosegel lepe uspehe. Zakaj bi tratil čas z razpravljanjem o kandidatih, ko pa sem zadovoljen s sedanjimi?« Tako izgovarjanje pomeni, da se je prav ob zborih voli-vcev prvič očito pokazala znana tendenca ljudi, da bi počivali na doseženih skupnih uspehih.
V piranski občini gre kljub izpadu rudnika vse gospodarstvo kot celota že v izpolnitev letnega plana. Ljudje to vedo in — po takih izjavah in pomanjkanju zainteresiranosti za zbore sodeč — že zapadajo v samozadovoljno pasivnost. Piranske politične in družbene organizacije so se zato z vso vnemo zavzele, da z vsemi propagandnimi sredstvi, največ pa z osebnim vzgledom, vplivajo, da bodo vsi občani aktivno sodelovali pri kritični presoji kandidatov ter že opravljenega in še potrebnega dela.	Jule
spodarstva v občini. Iz navedenih postavk je očitno, da je piranska občina kot celota zelo aktivna in je dosegla naravnost zavidanja vredne rezultate.
V gospodarstvu so v glavnem premagane že vse težave, razen v kmetijstvu, kjer bo treba še mnogo sredstev in naporov. Kljub temu bo ob sedanjem delovnem poletu kolektivov celotni družbeni letni plan po vseh predvidevanjih realiziran že konec prihodnjega meseca. Izredna ugodna turistična sezona ni prispevala samo k temu, da so skoraj vsi hoteli
ZA 100 °/n SO POVEČALI MLEČNOST KRAV
Zaključki občnega zbora KZ Prestranek, ki je bil v nedeljo, dne 15. septembra letos, kažejo na dobro gospodarjenje zadružnikov; 2 milijona 400 tisoč dinarjev čistega dohodka v pretekli poslovni dobi. ugotovitve tekmovalne komisije odseka za pospeševalnje kmetijstva, da se je mlečnost krav povečala za 3.000 litrov proizvodnje mleka letno pri najboljših kravah ter da so verjetno nekateri kmetovalci pridelali do 300 st.otov krompirja na področju postojnske občine, kar pa nujno narekuje pospešitev izdelave načrtov za gradnjo tovarne za predelavo krompirja, ki naj bo v Prc-stranku.
Občnemu zboru kmetijske zadruge je sledil zbor volivcev kmetijske proizvajalne skupine. Zboru so prisostvovali razen članov KZ Prestranek tudi člani delovnih kolektivov državnega posestva iz Hrašč, Razdrtega, Hruševja, Prestranka in kmetijske delovne zadruge v Orehku. Po razpravi o pomenu volitev so navzoči volivci predlagali za kandidata za volitve v občinski zbor proizvajalcev kmetijske skupine predsednika kmetijske delovne zadruge v Orehku, Eda Boštjanciča.	ŠTINA
PODGORJE
Na zboru volivcev, ki se ga je udeležilo precej žena in mladincev, so določili za kandidata v novi občinski odbor Frana Filipčiča in Jakoba Andrija-šiča, ki naj se zavzameta za izvedbo adaptacije vaške ltapnice in ureditev vodovoda iz naravnih izvirov. Volivci so izrazili tudi željo, naj se v Podgorju čimprej prične akcija za postavitev spomenika padlim borcem.
že dosegli letni plan, ampak je izredno povečala promet tudi v trgovini, obrti in drugih panogah.
Poudariti je treba tudi, da se je letos povečala storilnost, računana povprečno na posameznega občana. K temu je mnogo prispevala okrepljena zavest, da je čim boljše delo v korist tako skupnosti kot posameznika. Delavsko samoupravljanje se je v piranski občini razvilo že do take mere, da si brez tega močnega činitelja ne morejo več predstavljati javnega in gospodarskega življenja občine,
V obširni razpravi o poročilu predsednika ObLO je med drugimi govoril tudi tovariš Albert Jakopič-Kajtimir, ki se je v imenu OLO in Okrajnega komiteja ZKS Koper zahvalil piranskim ljudskim odbornikom in hkrati vsemu delovnemu prebivalstvu Pirana za izredne uspehe, ki jih je pokazala piranska občina. Izrazil je prepričanje, da bo ta delovni polet trajal še naprej tudi
pod novim ObLO, kateri se bo lahko temeljiteje posvetil reševanju perečih drobnih komunalnih in drugih vprašanj, ker mu je dosedanji ObLO že zoral ledino. Tovariš Kajtimir je posebno pohvalil pravilno personalno politiko dosedanjega ObLO, ki je poskrbel, da so na odgovorna mesta prišli res sposobni in delavni ljudje. Na ta način v piranski občini danes skoraj ni več deficitnega podjetja, medtem ko jih je bilo še lani veliko število. Opozoril je, da je nepošten vsakdo, ki stoji na nekem mestu, za katerega ni sposoben, vztraja pa na njem samo zaradi svoje ambicije ali celo gmotnih koristi, Naš socialistični gospodarski aparat ga bo prej ali slej avtomatično izvrgel. Naš komunalni sistem, ki je tako široko sprostil delovno iniciativo in polet, bo s svojo nadaljnjo izpopolnitvijo onemogočil tudi take zaviralce našega še naglejšega vzpona.
Jule
Napisna tabla na občinskem zdravstvenem domu v Piranu, ki je bil minulo nedeljo slovesno predan svojemu namenu, nam pove, kakšne vse zdravstvene in-stitueije imajo sedež v tem poslopju, na katerega so Pirančani po pravici lahko ponosni.
Vprašanje klasifikacije mesa po naših mesnicah je eno tistih navidezno manj važnih vprašanj, ki dajejo povod za utemeljeno kritiko med potrošniki. Zato bo prav, če pogledamo glavne okolnosti, ki dopuščajo podjetjem za promet, z mesom vztrajno izmikanje pred dosledno uvedbo klasifikacije mesa, čeprav smo mnenja, da v bistvu ne gre le za klasifikacijo, temveč za doslednejšo oprede litev kvalitete mesa sploh.
Množične organizacije in oblastveni organi našega okraja so že večkrat obravnavali napake pri preskrbi z mesom, hkrati pa so dali tudi zdrave pobude za rešitev tega vprašanja. Dosedanja močno poenostavljena »klasifikacija« mesa: »s kostmi« in »brez kosti« namreč že dolgo ne odgovarja zahtevam potrošnikov po točnejši opredelitvi mesa na več kvalitet, kajti samo dve ceni mesu za najrazličnejše kvalitete dopuščata v glavnem le dobri volji prodajalca odločitev glede na to, kakšno meso naj bo n.pr. poleg kosti, do te odločitve pa ima brez dvoma edino pravico potrošnik — kupec.
Dosedanja praksa klasifikacije mesa po naših mesnicah tudi omogoča prodajalcem mesa, da predajajo kvalitetno meso svojim znancem in prijateljem, kar seveda tudi dopušča možnost materialnega okoriščanja.
OB 10. OBLETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE
Uradna otvoritev sedmih zdravstvenih ustanov
V nedeljo, 22. t. m. so uradno izročili svojemu namenu sedem zdravstvenih ustanov, med temi štiri v Kopru: upravne prostore Zavoda za socialno zavarovanje,
Wm$m 1
Upravno poslopje Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje (v njem ima sedež tudi splošna am-'anta) je bilo prav tako docela '■'ieno in minulo nedeljo slo-dano svojemu namenu.
Splošno ambulanto, okrajni Higienski zavod in Sanitarni inšpektorat" ter Protituberkulozni dispanzer. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki republiških in okrajnih zdravstvenih ustanov, * zdravniki, predstavniki oblastnih in političnih forumov, uslužbenci naših zdravstvenih ustanov ter povabljeni gostje.
Direktor okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje Bogomil Bi-težnik se je zahvalil vsem ustanovam in oblastnim forumom, ki so s finančno in moralno podporo omogočili tak razmah zdravstvene službe v naših okrajih. Ti uspehi so sad desetletnega dela. ki je bilo omogočeno šele takrat, ko smo te kraje dokončno priključili k domovini. Zdravstvenim delavcem oziroma Zavodu za socialno zavarovanje, ki je v glavnem pripomogel, da smo dobili
primerne in sodobno urejene prostore za zdravstveno službo, je čestital v imenu republiškega Sveta za zdravstvo pomočnik sekretarja dr. Tone Ravnihar in v imenu ObLO Koper Mirko Jelar-čič. O potrebi teh ustanov spričo velikega razvoja Kopra in revne dediščine, ki smo jo dobili po osvoboditvi, je govoril upravnik Zdravstvenega doma dr. Dušan Dobrila.
V začetku prihodnjega meseca bo odprt še Center za zaščito matere in otroka ter Šolska ambulanta, s čimer bo dostojno urejena še preventivna zdravstvena služba
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primerja!
DOSEDANJI UKREPI NISO BILI UČINKOVITI
Na pobudo množičnih organizacij našega okraja so se že lansko leto sestali predstavniki okrajne Trgovinske zbornice, predstavniki podjetij za promet z mesom in organi tržne inšpekcije. Sestanku je prisostvoval tudi strokovnjak-veterinar. Za začetek so klasificirali goveje meso (ne pa tudi telečjega!), končni sklep omenjenega sestanka pa je bil v tem, da naj v večjih središčih našega okraja prodaja določeno število mesnic samo prvorazredno, nekatere samo drugo- in tretjerazredno meso, itd. Približno dva meseca se je ta sklep v Kopru, menda pa tudi v Piranu in Izoli, v zadovoljstvo potrošnikov dejansko tudi izvajal. Toda po dveh kratkih mesecih je pred očmi vseh nas ta nova praksa spet prenehala! Ko ugotavljamo, da se je to zgodilo pred očmi nas vseh, mislim seveda tudi okrajni in občinski tržni inšpektorat ter sekcijo za odkup in oskrbo mesa pri okrajni trgovinski zbornici. Po upravičenih kritikah potrošnikov glede na njihovo zahtevo po dosledni klasifikaciji mesa se je sekcija za odkup živine in oskrba z mesom pri naši okrajni Trgovinski zbornici konec minulega meseca spet sestala. Po prvi in glavni točki dnevnega reda, ki se je glasila: »Maloprodajna cena mesa predvsem po kvaliteti«, so se končno predstavniki vseh 7 glavnih podjetij za promet z mesom zedinili in sprejeli sklep, da bodo različnim kvalitetam mesa v bodoče uvedli različne ceno. Sklenili so, naj se razlika med manj in bolj kvalitetnim mesom poveča od sedanjih 20 na 40 do 50 din. Sklep je bil torej v drugi obliki vnovič sprejet in upajmo, da 1ako določena klasifikacija mesa ne bo veljala samo za goveje meso, kakor pred letom dni, temveč tudi za telet,ino, ki je prav tako na razpolago kupcu v različnih kvalitetah.
Zaradi povečanega maloobmejnega prometa se stalno povečuje tudi povpraševanje po prvoraz-
redni kvaliteti mesa. Zaradi tega se prizadeti domači potrošniki nadejamo, da bo pred tremi tedni ponovno sprejeti sklep o klasifikaciji mesa po mesnicah našega okraja, posebno v središčih našega obalnega področja, končno vendarle uresničen. V nasprotnem primeru bi bilo pač težko razumeti zavlačevanje rešitve tega vprašanja, ki more imeti le koristne posledice tako za potrošnika kot tudi za poštene in požrtvovalne delavce po podjetjih za odkup in oskrbo z mesom.
J. Ž.
DEJAVNOST SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
V času med 1. oktobrom in 30. novembrom bodo člani sindikalnih podružnic na rednih letnih občnih zborih polagali obračun dela za preteklo poslovno dobo. Kaže, da bo težišče dela občnih zborov na obravnavanju problematike komun, strokovni sindikati pa bodo razpravljali tudi o vprašanjih, ki zadevajo delavstvo, včlanjeno v določeni stroki, gospodarjenje v podjetjih, družbeno upravljanje, načine za izboljšanje življenjske ravni, razen tega pa seveda tudi o načinih in izvajanju ocene delovnih mest. organizacije dela, socialne službe itd.
SKOK V GRADNJAH
Letni plan gradbenih storitev v našem okraju je bil v prvem polletju izpolnjen kar s 53%. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je gradbena dejavnost letos povečala kar za 213 milijonov dinarjev. Ker je gradbena dejavnost vedno v drugem polletju večja, moremo z gotovostjo pričakovati, da bo letošnji plan gradbenih del občutno presežen. Večji obseg gradbene dejavnosti je pripisati v glavnem pospešeni gradnji stanovanj in občutno večjim sredstvom v skladih podjetij.	—jo
Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka 12,
Državljani! Te volitve bodo doprinesle h krepitvi in nadaljnjemu izpopolnjevanju demokratičnega mehanizma v komuni. Delo vseh organov komune — ljudskih odborov, njegovih svetov, upravnih organov itd. je javno in podvrženo kritiki državljanov ter njihovih organizacij. Odgovornost odbornikov pred volivci postaja vedno večja in stvarnejša. Pravilno posluževanje mehanizma komunalne samouprave, vedno večja aktivnost zbora volivcev, bodo dali novo vzpodbudo konstruktivnemu in aktivnemu sodelovanju sto tisočem državljanov pri upravljanju naše skupnosti.	(iz proglasa SZDL Jugoslavije)
o kultura prosveta o kultura prosveta ° kultura prosveta o kultura prosveta ° kultura PROSVETA ® KULTURA
PIIVO GOSTOVANJE SNG IZ TRSTA V LETOŠNJI SEZONI
Brani slav Nušič:
OCI
Kot zadnjo premiero v pretekli sezoni so Tržačani uprizorili Nu-ilčevo komedijo »Žalujoči ostali«. Zaradi izredno velikega uspeha jo uprizarjajo še v letošnji pred-sezoni in bodo gostovali s tem delom prihodnji teden tudi pri nas. Na malih odrskih deskah se sicer še nismo srečali z Nušičem, čeprav njegove satirično priostre-ne komedije igrajo že dolgo vrsto let vsi naši poklicni in amaterski odri. Njegove najbolj znane komedije so razen »Žalujočih ostalih« še »Pokojnik«, »Sumljiva oseba«, »Gospa ministrica«, »Narodni poslanec« in »Dr.«.
Nekatera teh del so doživela dokaj iispelo ekranizacijo na platnu. Vendar pa je Nušič bil in ostane teatrski človek, čeprav se je uspešno uveljavljal tudi v drugih literarnih zvrsteh.
Če štejejo Sterijo Popoviča za utemeljitelja srbske dramatike, je vendar njen najbolj priljubljen in najbolj znani predstavnik prav Branislav Nušič. Tudi v jugoslovanskem merilu mu zlepa ne najdemo para. Zato tudi tvorijo njegova dela železni repertoar vsakega gledališča, ki se hoče postaviti z uspelo komedijo.
Nušič se je rodil leta 1864 v Beogradu. Končal je gimnazijo in pravno fakulteto, nakar je postal dr žavni uslužbenec v raznih jugoslovanskih mestih. Med tem službovanjem- se je ukvarjal s časnikarstvom in z organizacijo raznih gledališč, pisal je črtice, potopise, humoreske, komedije. Leta 1927 se je nastanil za stalno
MEDNARODNO RAZSTAVO GRAFIKE V LJUBLJANI JE OBISKALO VE C KOT 13 TISOČ LJUDI
Konec tega tedna bodo v Ljubljani zaprli II. mednarodno grafično razstavo, ki so jo že podaljšali zaradi velikega zanimanja, ki ga je vzbudila med ljubitelji likovne umetnosti, saj je Imela več kot 13 tisoč obiskovalcev. V jeseni bo v ljubljanski Moderni galeriji razstava Moše Pijada, nato pa je predvidena razstava del 100 najbolj znanih italijanskih grafikov.
»DAN JUGOSLAVIJE« NA XI. TRIENNALU V MILANU
Letos Jugoslavija prvič sodeluje na razstavi uporabne umetnosti v Milanu, in sicer v okviru XI. trien-naia. V ponedeljek je bil poseben 'Dan Jugoslavije«, ki so se ga udeležili naš veleposlanik v Rimu, predstavniki tujih držav in italijanske vlade v Milanu ter razni razstavljavci, slikarji, kiparji in arhitekti. Gostom so vrteli tudi nekatere naše kratke umetniške filme, ki so že dosegli priznanje doma in v tujini. Jugoslavija razstavlja na triennalu uporabne umetnosti v Milanu predmete ki so jih izdelali naši keramiki, tekstilci in zlatarji, razen tega pa tudi sodobno 'pohištvo. V Milanu je za našo razstavo veliko zanimanje.
feranlo prodira v šole
V zadnjem času je opaziti tako v Sloveniji kakor v Jugoslaviji sploh velik razmah esperantskega gibanja Posebno razveseljivo dejstvo" je, da se je začela zanimati za esperanto mladina, ki je še pred nekaj leti ni bilo opaziti v esperantskih vrstah. K temu je v veliki meri pripomogla uvedba esperanta kot neobveznega predmeta v šole.
Ob tako ugodnih pogojih se je razvilo v našem okraju in še posebej v Kopru in Postojni živahno esperant-sko delovanje. V Kopru poučujejo esperanto že na dveh zavodih in verjetno je, da se bo tema pridružila še tretja šola. V kratkem se bo začel esperantskt tečaj za začetnike tudi v okviru Ljudske univerze, za katerega ie že sedaj opaziti veliko zanimanje,
Dogodek, lei bo še posebno prispeval k poživitvi in razširitvi esperant-ske dejavnosti. Jo nameravana svečana proslava 70. obletnice esperanta (izid prve esperantske knjige) in 50-lctnice jugoslovanskega esperantskega gibanja. Vsa društva so se z veliko vnemo lotila priprav za to proslavo z bogatim kulturnim sporedom. Ob tej 50-letnici bo jugoslovanska esperantska federacija izdala zlato jubilejno knjigo-, ki bo vsebovala vse važnejše zgodovinske podatke gibanja in imenik vseh esperan-tLstov. V ta namen prosi federacija tudi esperantiste koprskega okraja, da izpolnijo poslane jim vprašalne pole. Espcrantisti, ki bi teh pol no prejeli, naj poSIJejo svoj naslov rspe-raiitsk»»« dr»4tYO t Kojrn (giit»a.-aija>.
v Beogradu in se dokončno posvetil samo literarnemu delu. Umrl je leta 1938.
Povsod, kjer je delal in živel, je Nušič ostro in kritično opazoval življenje okoli sebe. Zato mu ni ušla korumpiranost tedanje družbe in plehkost nekaterih ljudi, ki so bili na 'oblasti, Te napake je razgalil in bičal brez usmiljenja v svojih črticah in humoreskah ter v gledaliških delih. Na odru so tako zaživeli resnični in polnokrvni srbski ljudje z vsemi svojimi napakami in lastnostmi neusmiljeno karikirani z ostrimi potezami strogega in neizprosnega kritika. Zaradi naravnega in sproščenega načina Nu-šičevega pisanja so njegovi junaki in dela daleč prerasla ozki srbski okvir in nastopila zmagoslavno pot po vseh jugoslovanskih in nekaterih tujih odrih. Še več: postala so časovno in krajevno neopredeljena, splošna last.
SEČOVELJSKI LUTKARJI SO OBISKALI PIRAN
Na pobudo ravnateljstva osemletke je 14. t. m. gostovalo v Piranu lutkovno gledališče iz Sečovelj. Uprizorili so Rdečo kapico, ki je zelo lepo uspela v veliko veselje otrok. Pri predstavi so živahno in navdušeno sodelovali tudi otroci.
Člani lutkovnega gledališča so rudarji iz Sečovelj. Društvo so ustanovili pred nekaj meseci v okviru Svobode. Rdeča kapica je prva igra, ki so jo postavili na oder, pripravljali so jo tri tedne. Igro je režiral in tudi igral Anton Zvonar, sodelovali pa so še tovariši Anton Martinčič, harmonikar Viler, Milena Ogrizek in Alda Zamlekova. Igralci so pokazali veliko spretnost, čeprav so vsi amaterji. Kot povsod so imeli v začetku pri delu velike težave, toda kar je glavno, imajo dobro in trdno voljo.
Nekaj jim je pomagala tudi rudniška uprava; oder pa so izdelali sami, ker je primanjkovalo finančnih sredstev. Namen imajo gostovati po vseh sosednih šolah.
L. K.
.ttHiiiinmuuniniiimumuminnmnummuiiiiimiiiiiinuiiiiuniinmiiinmiiininiiiiiiniiiiiiMiiinmttiiiiimin
STANE NOVAK: ŽIVALI, MOJE PRIJATELJICE
Na prijeten in svež način obuja avtor prof. Stane Novak svoje spomine na otroška leta, ko se mu je že zgodaj prebudilo zanimanje za živalski svet in veselje do reje nekaterih živali. V uvodni besedi piše dr. Joža Mahnič: »Novakovo prikazovanje narave in živali je prikupno zato, ker ni nikjer togo, suhoparno in šolsko, kar bi kot profesor prav lahko zagrešil... V tem pogledu je šel po sledovih velikega Frana Erjavca, ki je pri nas pivi združeval v sebi prirodoslovca in pripovednika, strokovnjaka in umetnika ...« Jezik, ki ga uporablja avtor za opisovanje svojih živali, je lep in tekoč in marsikdaj razodeva spričo lirskega načina izražanja pesniško nastrojenje. Sicer pa je Novak tudi izdal že leta 1945 pesniško zbirko »Osamela senožet«.
Knjigo, ki brez dvoma pomeni obogatitev tovrstne književnosti, je z lepimi ilustracijami Iva Šu-bica in v opremi Mire Rojčeve izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani.
MIRA MAREŠ: 12 PRAVLJIC
Vsi poznamo še iz svojih otroških let pravljični svet, v katerem so igrali veliko vlogo razni zmaji in junaški vitezi, mačehe, kralji, kraljične in prenekatera pošastna bitja. Včasih so nastopale tudi živali, toda navadno so to bili ljudje, ki so jih začarale hudobne vile in grda- jaga-babe. Dobre in slabe pravljice smo imeli v tej zvrsti, prav gotovo pa zavzemajo pomembno mesto v razvoju otrokove etične vzgoje in v razmahu domišljije. Druga zvrst povesti so basni, ki pripisujejo živalim dobre in slabe človekove lastnosti ter tako vzgajajo otroka k poštenosti, pogumu, usmiljenju.
Toda povsod in vedno je človek iskal novih oblik. Tako tudi v pravljicah. Marsikdo je bil mnenja, da pravljični svet lahko obstaja samo v tistih starih, že dobro znanih in precej preživelih oblikah. Toda našli so se umetniki, ki so pokazali, da je veliko lepega in poetičnega tudi v vsakdanjem svetu okoli nas, v drobnih dnevnih dogodkih. Samo opazovati je treba znati in seveda občutiti. Pri nas ustvarja tip sodobne in lepe pravljice mladinska pisateljica Ela Peroci. Založba Mladinska knjiga nam je predstavila že marsikatero njeno delo in vsako je bilo prijetno presenečenje.
Zdaj spoznavamo češko pisateljico Miro Mareš. Njenih dvanajst pravljic smo dobili v lepem prevodu dr. Frana Bradača ter z ilu-utracijami in t opremi Štefana
Planinca. Pravljični svet je tu povsem nekaj novega: to so letala, avtomobili, motorji, kolesa, semaforji, tračnice, lokomotive, skratka najrazličnejši vsakodnevni spremljevalci sodobnega človeka. Brezčutni, kovinskohladni tehnični izumi so zaživeli kot bitja s telesom in srcem. Človeku in živali so prijatelji in pomočniki. Seveda pa terjajo razumevanje, upoštevanje in pravilno ravnanje. Nekatere pravljice so Mareševi lepo uspele, druge manj. Toda čudoviti svet tehničnega napredka prav gotovo nudi tenkočutnemu opazovalcu neizčrpne fantazijske možnosti.
Vasco Pratolini: Junak našega Iz italijanščine prevedel M,
Pratolini je sodobni italijanski pisatelj. Rodil se je leta 1913 v delavski družini v Firencah. Ker mu od doma niso mogli nuditi sredstev za šolanje, si je moral nabirati znanje kot samouk, kruh pa si je služil z najrazličnejšimi, ne ravno donosnimi opravki. Je nekak samorastnik italijanske literature, kot pri nas Prežihov Voranc. V javnost je prodrl s povestmi in z novelami iz delavskega okolja in življenja ljudi, ki jih je življenje naplavilo. Njegovo pripovedovanje kaže, da se je mnogo učil pri realističnih in verističnih piscih pretekle in polpretekle dobe, dosti pa tudi pri tehnično dovršenih in psihološko poglobljenih današnjih pisateljih v Ameriki.
Izmed vrste del je zaslovel kot najboljše njegovo delo roman »Junak našega časa«. Že ruski romantik Lermontov je pred več kot sto leti napisal roman z istim naslovom. Ta vzporednost ni zgolj zunanja, po naslovu, ampak tudi in predvsem notranja. Kot Lermontov kaže v Pečorinu junaka, ki nosi vse značilnosti čustveno razgibanega in neuravnovešenega romantičnega človeka, tako Pratolini prikaže v Sandrinu prezgodaj dozorelega mladeniča,
KULTURNO-PROSVETNI SVET JUGOSLAVIJE PRIPRAVLJA ...
Na zadnjem sestanku sekretariata zveznega kulturno-prosvet-nega sveta v Beogradu so sklenili, da bodo pripravili razstavo 50 del jugoslovanskih grafikov, reproduciranih v petih primerkih, ki bodo obšli vsa večja mesta naše države. Med ostalimi sklepi je omeniti organizacijo predavanj, gledaliških iger in množičnih pesmi v počastitev 40-letnice Oktobrske revolucije. Prav tako je omembe vreden sklep, naj bi na prihodnjih poletnih Dubrovniških igrah nastopilo tudi kakšno kvalitetno amatersko društvo.
Med svoja uspela in številna gostovanja je piranski vokalni oktet »Svobode« uvrstil tudi nastop v Gradiški. To je bil prvi poskus združevanja sosednih narodov pod pokroviteljstvom italijanskega časopisa »Unita«.
Na tem ljudskem festivalu so gostovale tudi razne folklorne skupine kot n. pr. balet CIC iz Kopra, slovenska folklorna skupina iz Valdoltre in Ankarana ter avstrijski plesalci iz Beljaka in Celovca. Sodelovala je še domača plesna skupina, ki se je pred kratk im vrnila s svetovnega mladinskega festivala v Moskvi.
Naši pevci iz Pirana so pod spretno roko Adolfa Krašne Imeli dva nastopa jugoslovanskih narodnih in umetnih pesmi. Občinstvo ja vsako njihovo pesem sprejelo z navdušenim ploskanjem in so zahtevali številne do-novitve. Pevovodje raznih doma-
čih pevskih društev so poklonili našemu oktetu več partitur najbolj značilnih in znanih furlanskih narodnih pesmi.
Naši pevci so se vrnili zadovoljni nad svojim uspehom in prijetno presenečeni nad prijaznostjo in gostoljubnostjo, ki jo prišla do izraza pri srečanju treh sosednih narodov. Prireditelji te lepe ljudske slavnosti so povabili Pirančane, naj bi nastopili pri njih na samostojnem celovečernem koncertu, kar so jim seveda pevci radi obljubili. VIR
ROMUNSKA FILHARMONIJA GOSTUJE V JUGOSLAVIJI
Te dni smo imeli v nekaterih večjih jugoslovanskih mestih (Beogradu, Ljubljani, Zagrebu in Osijeku) v gosteli romunsko filharmonijo. Kritika je izredno pozitivno ocenila njihov nastop in dala posebno priznanje dirigentu Georgu Georgescu.
kinematografov izredno duhovito
V teh dneh vrtijo na platnih naših
in uspelo fraticosko komedijo »Očka, mamica, služkinja in jaz«. Ne odlikuje se sicer z »Oscarji« za kako posebno umetniško raven, toda uspelo '	' "
>71
se pravi dva glavna igralca (služkinja In jaz), spoznali tudi vso zgodbo.
kmalu
bomo
časa. Primorska založba Lipa, 1957.
Veselko, Oprema N. Zupane
ki omahuje med imperativom po uveljavitvi lastne sile in lastne osebnosti ter med željo, da bi ee uravnovesil in pošteno zaživel, kar kaže na problem čustvene in ideološke razklanosti mladine v povojnem času.
Sandrino, čigar oče je bil fašist, misli, da mora dati vse sile za tisto, za kar je padel njegov oče. Odloči se, da bo organiziral lastno četo, ki bo pomagala fašizmu na oblast. Pri tem do kraja izkoristi vdovo Virginijo, ki se ga oklene z mešanimi materinskimi in seksualnimi občutki ter z vso intenzivnostjo zrele ženske, in ji odnese vso dediščino. Toda pade v pest gangster-jev, ki ga prevarajo, in tako je pripravljen, razočaran in kljub nagnjenjem, popustiti v svojem fanatizmu, zlasti še, ko se mu zbudi čista ljubezen do mlade Elene. Toda povratek Virginije v njegovo življenje in vest, da nosi pod srcem njegovega otroka, ga vržeta v vrtinec nebrzdanih nagnjenj do nasilja in tako Virginijo na grozljiv način ubije.
Roman izzveni v molu, Sandrino bo moral dobiti kazen za gnusen zločin, čeprav bi mu v olajšanje rekli, da je žrtev časa, v katerem je moral brez prave harmonije hitro dozoreti.
Pratolini jeva tehnika, s katero bralcu polagoma in po sunkovitih prevratih v dejanju vse to prikaže, je očarljiva, tako da se dejanje odbija često kot bi ga pisal avtor Sherlocka Holmesa. Vsako poglavje zase je do potankosti pretehtano in se večinoma zaključi z neverjetno presenetljivostjo. A krona romana ni v tej napetosti, ampak v psihološki globini. Avtor se namreč z izrednim čutom za bistveno in za psihološki realizem poglablja v notranjost prikazovanih oseb, zlasti Virginije in Sandrina (primerjaj duševne boje v Bruni ob vprašanju zvestobe in nezvestobe). Kot posebno značilnost tega romana velja poudariti dialog. Kot pri Hemingwayu, tako se tudi pri Pratoliniju vsi najpomembnejši prevrati v dejanju pokažejo prav v dialogu, v Itresanju dveh različnih mnenj. Pisateljevega razmišljanja in komentarja početij glavnih oseb je zelo malo ali nič. To je prepuščeno bralcu. Zato je roman nevsiljiv, celo direktne obsodbe fašizma ne pove glasno. Sodbo o vsem tem prepušča bralcu, kajti na osnovi prikazanih dejstev mu ni težko priti do jasnega zaključka. J. H.
MANIFESTACIJA L.TUDSKOPROSVETNE DEJAVNOSTI NA TRŽAŠKEM
Kakor vsako leto so tudi letos imeli na Tržaškem veliko prireditev ljudskoprosvetne dejavnosti, kjer so društva pokazala uspehe in sadove svojega dela. Prireditev je bila v Praprotu na prostem.
Najprej je nastopilo prosvetno društvo »Zarja v svobodi* iz Šempolaja pri Nabrežini, in sicer s svojim moškim pevskim zborom. Potem so zapeli še drugi: mešani pevski zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine, zbora iz Zgonika in Sovodenj. Navdušenost poslušalcev se je stopnjevala od točke do točke in posebno burno so pozdravili nastop moškega due-ta — Darka in Darija, ki sta pela ob spremljavi harmonikarja Bruna Bordona. Lepo je plesala folklorna skupina iz Brega, ki jo vodi Olga Gorjupova. To je bila tudi zadnja točka pisanega sporeda, ki je poslušalce povsem zadovoljil.
Organizator letošnje slavnosti v Praprotu je bilo prosvetno društvo 5>Zarja v svol3odi<< iz Sem— polaja. Društvo je zelo delavno in ima za seboj številne uspele koncerte in prireditve, posebno pevski zbor, ki je večkrat pel tudi v radiu. Za svoje delo je dobilo društvo priznanje tudi v tem, da so mu poverili letošnjo manifestacijo ljudskoprosvetne dejavnosti na Tržaškem, - rn
stran 6;	"___ SLOVENSKI JADRAN___Štev. 39. — 27. septembra 1957
ŽENA 5N DOM * ZDRAVSTVO 2N VZGOJA * ŽENA SN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA ★ ŽENA iN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJ

hhhhi

30. 9.-101957
Mimo vseh drugih nalog v zaščiti otrok, izvirajočih iz potrebe sleherne občine in okraja, iz potreb stanovanjske skupnosti in vsake posamezne vasi, poudarjamo, da je stalna in glavna naloga vseh organizacij, državljanov in staršev vzgoja otrok za bodoče ustvarjalce družbenih dobrin, za ustvarjalce še boljših odnosov med ljudmi, za svobodne državljane, ki bodo ljubili človeka kot največjo družbeno vrednost, ki bodo ljubili svojo domovino in jo znali upravljati, ki se bodo borili za napredek in mir na svetu. Zato je glavno geslo letošnjega »Tedna otroka«:
Razvijajmo najširšo dejavnost vseh organizacij in državljanov v ustvarjanju pogojev za zbiranje in ustvarjalno delo otrok in mladine.
Organizirajmo najrazličnejše vzgojno delo z otroki povsod, kjer se zbirajo!
Uporabimo pri tem prostovoljne delavce: mladince, družbene in javne delavce, strokovnjake in vse tiste državljane, ki imajo voljo in ljubezen do dela z otroki!
Okrepimo svete pionirjev in zberimo okrog njih čim več mladincev in staršev, ki bodo pomagali organizacijam pionirjev, da razvijejo koristno, zabavno in ustvarjalno delo!
(Iz proglasa Sveta društev za skrb o otrocih in mladini Jugoslavije)
IZ DELA OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE ŽENSKIH DRUŠTEV
Plodna seja z realnimi načrti
POHVALA PREDSEDNIKA TITA TOVARNI »ARRIGONI«
Že nekaj časa prodajajo v naših trgovinah izdelek tovarne Arrigoni iz Izole — suhi koncentrat goveje juhe, ki jo je treba kuhati 10 minut. Gospodinje so pozdravile ta izdelek predvsem zato, ker kvaliteta »Argo-juhe« ustreza vsem zahtevam sodobne prehrane.
Številni obiskovalci Zagrebškega velesejma so na razstavi »Družina in gospodinjstvo 1957« lahko poskusili to juho in se prepričali o njeni dobri kakovosti. Obiskovalci so svoje vtise in mnenja zabeležili na posebne anketne listke, ki jih je zbiral predstavnik podjetja Arrigoni. Na teh listkih beremo takele izjave: »To je zelo uspel izdelek, ki ga na našem tržišču že dolgo pogrešamo. Priporočam, da iznajdete še kaj podobnega.« — »Pozdravljam ta izdelek kot dober in celo odličen,
Temna jesenska obleka z dolgimi ali tričetrtinskimi rokavi, primerna za vsako priložnost. Poživlja jo beli ovratnik.
kajti znano je, da kuhanje juhe odvzame gospodinji veliko delovnega časa.« — »Juha je izvrstna. To je področje, kjer lahko pomagate delovni ženi in gospodinji.« Laskavih izjav je veliko in v glavnem so si podobne. Tudi maršal Tito je obiskal Zagrebški velesejem in ko je videl »Argo-juho«, se je pohvalno izrazil o uspehih tovarne Arrigoni.
»Argo-juha« je prišla na naše tržišče pred sedmimi meseci in naletela na tako ugoden odziv odjemalcev, da tovarna komaj sproti zadovoljuje vse potrebe potrošnikov. Naročila ima celo iz inozemstva, kjer so ugotovili, da naš izdelek ne zaostaja za tovrstnimi ameriškimi.
Glede na vprašanje uvajanja pouka o gospodinjstvu v naših obveznih šolah je treba omeniti, da to ni zadeva, ki se je pokazala v trenutku, ampak da je to že tradicija, ki so jo ustvarile prejšnje generacije pedagoških delavcev. In to se ne pojavlja samo pri nas, temveč tudi v drugih deželah in celo v krajih, kjer nimajo takih tradicij iz prejšnjih dob. Kajti nujno je, da dobi otrok v času svojega obveznega šolanja vse, kar mu je potrebno za življenje in kar življenje od njega tudi zahteva. Gospodinjstvo pa obravnavamo danes kot člen v
Ta teden je bila v Kopru razširjena seja okrajnega odbora Zveze ženskih društev skupno z odborom Zveze zadružnic. Seji so prisostvovale tudi vse predsednice ženskih društev na terenu.
Prva točka dnevnega reda je bila posvečena volitvam in kandidiranju žena. Iz poročil je bilo videti, da je več žena kandidatov le tam, kjer so ženska društva aktivno posegala v predvolilne priprave. Ker pa bo kljub temu v novih občinskih in okrajnem odboru le malo žena je OO Zveze
"JpK^ ■ m
Prikupen model dvodelne obleke, ki jo v mrzlejših dneh dopolnimo s tričetrtinsko jopo iz istega blaga. Pripravno za tiste, ki so rade lepo in okusno oblečene ter znajo varčevati. Tak komplet nam namreč nudi več možnosti: krilo z bluzo, kostum, dvodelno obleko in obenem jopo-plašč.
verigi ali v krogu drugih gospodarskih procesov kot važen čini-telj. Danes imamo že toliko novih tehničnih pridobitev in znanstvenih dognanj za vsakodnevno življenje tudi na področju gospodinjstva, da pomeni posluževanje teh pridobitev vsakodnevno potrebo človeka in je hkrati nujni del splošne izobrazbe in kulture. Zato mora obvezna šola že otroku nuditi osnovne pojme o gospodinjstvu.
Vendar moramo paziti, da bodo imela naša stremljenja nove elemente in da ne bomo pogrevali stvari, ki so že zastarele. Kadar-
ženskih društev mnenja, naj bi več žena sodelovalo v raznih svetih. Predlog bodo poslali OLO. Prav tako so sklenili, naj bi odbori zadružnic predlagali občinskim ljudskih odborom žene za občinske svete.
V programu dela za bodočo je-sensko-zimsko sezono,ne najdemo kakih novih predlogov, pač pa so članice sklenile, da je treba dokončati vsa začeta dela in to kot do zdaj v sodelovanju z vsemi sorodnimi organizacijami in društvi. V Izoli, Postojni in Sežani n. pr. poskušajo ustanoviti občinske gospodinjske centre. Povsod je ovira pomanjkanje primernih prostorov in finačnih sredstev. Sem sodi tudi vprašanje raznih servisov. Uspehi še niso posebno vidni, toda začetek je vendarle.
Organizacijsko so sklenili, da bodo odbore društev okrepili in poživili tako, da bodo pritegnili vanje delavke iz naših obratov in tovarn. Take odbornice bodo lahko dajale najbolj konkretne predloge za pomoč delovni ženi.
Ker je pred nami »Teden matere in otroka« so žene sklenile, da bodo pomagale pri organizaciji šolskih in mlečnih kuhinj, kajti to je oblika dela, od katere imata otrok in mati največjo ko-
Surovi nadeti paradižniki
10 paradižnikov, 40 dkg skute, 2 žlici kisle smetane ali margarine, 2 sveži papriki, zelen peteršilj, 5 dkg prekajene slanine, sol.
Paradižnike operemo, jim odstranimo osemenje in jih napolnimo z nadevom.
Skuti primešamo smetano, sesekljano papriko, zelen peteršilj, prekajeno slanino in sol.
Dušene buče
2 kg buč, 2 žlici masti, .1 čebula, 5 svežih paradižnikov, 2 stroka česna, sol, 1 dl smetane, 1 žlica moke, zelen peteršilj.
Buče olupimo, jim odstranimo osemenje in jih narežemo na rezance, Na masti prepražimo čebulo in ji dodamo na kolobarčke zrezane paradižnike, buče in česen. Pokrijemo in dušimo 20 minut. V smetani razžvrkljamo moko in jo počasi prilivamo dušenim bučam. Kuhamo 10 minut, nato jih potresemo z zelenim peteršilj em.
koli in kjerkoli govorimo o gospodinjstvu, ne smemo pozabiti, da je sociološka enota, to je torišče gospodinjstva kot gospodarske dejavnosti, družina, drugačna kot je bila pred dvajsetimi ali celo pred petdesetimi leti. Ta sprememba v odnosih med ljudmi v družini in v položaju družinskih članov zahteva drugačno gledanje na gospodinjstvo. Danes nimamo več patriarhalno urejene družine, kjer je usoda ženskih članov že od rojstva naprej določena, da se morajo pripravljati na prevzem vseh skrbi in težav v gospodinjstvu. Iz te ureditve prehajamo danes na novo družino, kjer se delo deli med družinske člane po zdravju, lizični sposobnosti, času itd. Vsem članom družine pa naj bi bilo dano, da razvijajo tisto vrsto dejavnosti, za katero imajo največ sposobnosti.
Zdaj, ko sprovajamo šolsko reformo, imamo tudi v teh vprašanjih prav posebno jasno stališče. Gotovo ste imeli priložnost videti na raznih šolskih razstavah ali ob zaključku gospodinjskih tečajev razne izdelke, ki ne ustrezajo več današnjim razmeram. Na primer prtiček z napisom »Zadnja v posteljo in piva pokonci, pa bo vedno kaj dobrega v lonci«, prav gotovo ni odraz napredka. Toda s takimi in podobnimi deli se šole celo postavljajo in hvalijo v poročilu, češ imeli smo lep uspeh pri pouku
rist. Odbori zadružnic na vasi pa naj razen tega tudi skušajo organizirati sezonske otroške vrtce, to je v času, ko je na polju največ dela.
Razen tega pa je OO ZŽD sklenil, da bodo članice ženskih društev in zveze zadružnic aktivno sodelovale pri cepljenju proti otroški paralizi, tako da bodo skrbeli, da bodo na njihovem področju cepljeni vsi otroci in da bodo starši prispevali za to cepljenje predvideni del stroškov.
A. M.
ZA SODOBNO GOSPODINJSTVO
Društvo za napredek gospodinjstva v Postojni že dalj časa proučuje možnosti nabave pralnih strojev in strojev za kemično čiščenje oblek. Potreba po pralnici in čistilnici je v Postojni zelo velika in bi bila vzpostavitev tovrstnega uslužnostnega obrata v veliko razbremenitev predvsem zaposlenih žena. Po vsej verjetnosti pa bo lahko že letos občinski ljudski odbor v Postojni dodelil potrebna finančna sredstva tako, da bodo čimprej urejeni prostori za pralnico in čistilnico in nabavljeni prvi stroji.
ŠTINA
Model dvodelne obleke, kakršne so začele propagirati francoske modne hiše. Všeč bo verjetno tistim, ki imajo rade »nekaj posebnega«.
ročnih spretnosti. Prav tako opazimo pri raznih gospodinjskih tečajih, da se učijo pripravljanja torte in finega peciva, ne pa n. pr. kako naj doma porabijo vsak dan mleko in kopice drugih osnovnih in potrebnih reči, ki jih zahteva sodobna in zdrava prehrana.
V preteklem šolskem letu je bilo kot predmet v svobodnem učnem načrtu in posebej dolo-ločenih urah praktično obdelano gospodinjstvo v šestem, sedmem in osmem letniku osemletke oziroma na nižjih gimnazijah. Kaže, da je uspeh zadovoljiv za vse tiste šole, ki so ta predmet uvedle in še posebno zadovoljivo za starše otrok. Seveda pa so redki okraji, kjer so ta predmet uvedli na vseh šolah, pač pa samo tam, kjer so razmere dovoljevale, to se pravi, kjer so imeli na! razpolago strokovni kader. Pri tem pouku je glavno načelo nove reformirane šole, da se ne teži k ločitvi po spolu.
Kaj bo prinesel še čas na tem področju, bomo videli v prihodnjih letih. Naravno in najbolj verjetno jc, da se bodo otroci po šolah zbirali in delali po interesnih skupinah, kar jim bo nudilo vsekakor več, kot če delimo otroke tako, da učimo deklice gospodinjstva in ročnega dela, dečke pa drugih ročnih spretnosti.
Vsi smo prepričani, da je potrebno naše skupno prizadevanje za novo šolo, ki naj bo živi del našega življenja. Zato je tudi uvajanje pouka o gospodinjstvu nujna zahteva, ki si je ni nihče izmislil, ampak jo je prinesel čas. Prav gotovo to ne bo povsod takoj realizirano, toda vsak učitelj, ki noče zaostajati in biti med zadnjimi, bo moral skrbeti tudi za ta napredek.
DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE!
Pri izpolnjevanju pogojev za resnično družbeno enakopravnost sodelujejo delovne žene vedno bolj v izgradnji komunalnih ustanov in v političnem življenju komune. Naj požrtvovalnost, vztrajnost in aktivno prizadevanje deset tisočev mladih žena v raznih nalogah družbenega upravljanja najde svoj izraz tudi v volitvah odbornikov za občine, okraje in svete proizvajalcev.	proglasa SZDL Jugoslavije)
ŠOLSKA REFORMA IN SODOBNO GOSPODINJSTVO
PAčfufrtbtfmO' &n&(*i'e>
rs m H i w 0 i © n fj @ Sš @ pot
Uvajanje pouka iz gospodinjstva ali domačega gospodarstva
Naloga naše šolske reforme je predvsevi napraviti obvezno šolo bolj življenjsko, t. j. vzgajati ljudi, ki bodo sposobni za življenje in za produkcijo, ki je odraz napredka družbenega življenja. Zato je seveda nujno, da se otroci ne uče več samo ročnih del, ampak tudi gospodinjstva ali, kakor to tudi imenujemo, domačega gospodarstva. To je nov predmet i> naših šolah in zato nam primanjkuje za ta pouk strokovnega kadra in izkušenj. Pred začetkom šolskega leta so se zbrali učitelji iz vsega okraja v Kopru., kjer so na kratkem tečaju slišali precej koristnega o šolski reformi in o pouku gospodinjstva. O zadnjem je govorila predstavnica Centralnega zaveda za pospeševanje gospodinjstva iz Ljubljane Živa Beltram. Iz njenih izvajanj navajamo nekaj odstavkov, ki bodo zanimali predvsem vse tiste, ki imajo šoloobvezne otroke:
V PODGRADU SE RAZVIJA NOVA, MLADA INDUSTRIJA
davi
V nekdanjem sodišču in ječah v Podgradu utripa danes novo življenje, ki daje delo, zaslužek in kruh številnim prebivalcem
Podgrad s svojo romantično lego ob vznožju sadjerodnih Brkinov in ob glavni cesti Reka— Trst je bil še v času stare Avstrije in pozneje italijanske okupacije nekak politi čno-upravni center za ta kraško-istrski predel. Razen sedeža občine je bilo tukaj tudi okrajno sodišče z neizogibnimi sodnimi zapori. Kraj je ohranil svoje ime še iz fevdalne dobe, ko so gospodje z gradu nad vasjo krojili pravdo tla-čanom. Po osvoboditvi in pri-ključitvi teh krajev k novi Jugoslaviji so ostali prostori nekdanjega sodišča in njegovih mračnih pritiklin le še zapuščena, nema priča nekdanje tiranije.
Pozno v jeseni leta 1955 se je zganilo med debelimi kamnitimi stenami mračne stavbe novo življenje. Takratna tovarna steklene galanterije v Hrpeljah' je uredila v teh prostorih svoj obrat »Plastika« in zaposlila v njem 30 delavcev in delavk iz Podgrada in okolice. Namen novega obrata je bil, da postavi temelje novi, pri nas še nevpeljani industrijski panogi predelovanja plastičnih mas, za sedaj polivinilskih. Prvi proizvod »Plastike« je bila razna posoda iz polivinila, neobčutljiva za shranjevanje jedkih tekočin. Razen tega so pričeli izdelovati in prikrojevati tudi plošče za oblaganje notranjih sten poslovnih prostorov, laboratorijev, sodobnih kuhinj itd. Moderno gradbeništvo je v načrtih za tako imenovano notranjo arhitekturo priznalo in osvojilo oblaganje sten s polivinilskimi ploščami v raznih barvah zlasti tam, kjer je potrebno izrazito poudariti načela higiene.
Slabo gospodarstvo tovarne steklene galanterije kot matičnega podjetja pa ni moglo zagotoviti »Plastiki« pogojev in sredstev za uspešen razvoj. Tovarna je prišla pod prisilno upravo in končno v prisilno likvidacijo. Delovni kolektiv »Plastike« se je sklenil osamosvojiti in je prijavil registracijo novega samostojnega podjetja pod imenom »Pla-ma« — podjetje za predelavo plastičnih mas. Brez vsakršnih začetnih sredstev so delavci med seboj zbrali sredstva za prijavo
20,566.000 dinarjev celotnega dohodka, za letos pa je predvidela 24,000.000 dinarjev realizacije. Od tega pa je že v I. polletju dosegla 17,063.000 dinarjev ali 71 %. Za drugo polletje predvidevajo realizacijo 31,537.000 dinarjev, to je skupaj za vse leto 48,600.000 dinarjev. Plan bodo torej presegli za 102,5%. V letu 1956 je podjetje izplačalo vseh plač, vštevši socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek, v znesku 5,795.000 dinarjev. Za letos znašajo predvidene plače 6,453.000 dinarjev in so jih izplačali že v I. polletju 3,653.000 dinarjev, se pravi 56 %.
Za drugo polletje so predvideli 6,574.000 dinarjev plač, skupaj za vse leto torej 10,227.000 dinarjev ali 57 % nad planiranimi. Lani je znašal dobiček podjetja 1,011.000 dinarjev. Za letos so ga planirali 1,289.000 dinarjev. V prvem polletju pa so že dosegli 2,331.000 dinarjev dobička, za drugo polletje ga predvidevajo 4,196.000 dinarjev, tako da bo konec leta znašal celotni dobiček 6,527.000 dinarjev ali 502 % v odnosu do planiranega letnega dobička.
Ob dobrem vodstvu in pravilnem gospodarjenju je »Plama« zavzela v letošnjem letu izreden obseg razvoja in gre z gotovimi koraki v lepo bodočnost. Poleg vedno uspešnejšega prodiranja na trg s svojimi proizvodi sistematično skrbi za vzgojo strokovnega kadra in ekspanzivno išče pota tudi v inozemstvo, ker se zaveda konkurenčnosti v kvaliteti in ceni svoje proizvodnje, katere vrednost bo po zamisli vodstva podjetja že prihodnje leto lahko znašala 200 milijonov dinarjev.
Ko človek stopi v skromno opremljene obratne prostore tega podjetja, dobi vtis, da se tu opravlja sicer nekoliko večja, vendar skromno opremljena obrtna dejavnost. Strojna oprema za oko nestrokovnjaka ne predstavlja nikakih kompliciranih mehanizmov in se ti na prvi pogled zazdi, da delajo v tem obratu zvečine vse na roko. Deloma to tudi drži, kar se tiče sestavljanja in lepljenja raznih delov za ventilacijske naprave, naprave za filtriranje, centrifugalne črpalke,
Novi stroj, imenovali injektor (Spritzgnssmaschine), za topljenje in vlivanje plastične mase oziroma izdelkov iz te mase, je ponos mladega podjetja Plama, saj mu daje neomejene možnosti za izdelavo zlasti galanterijskih predmetov za široko potrošnjo
registracije in prve režijske stroške, kar je gotovo zelo redek primer vztrajnosti in požrtvovalnosti,
Ceneč voljo tega izrednega kolektiva in strokovnega vodstva je občina Hrpelje dodelila mlademu podjetju 500.000 dinarjev za ureditev obratnih prostorov in nabavo surovin. V letu 1956 pa je imela »Plama« že 1 milijon lastnih sredstev, ki jih je porabila za nadaljnja adaptacijska dela in za nabavo opreme.
Kljub temu, da je bilo potrebno delovno silo za proizvodnjo novih izdelkov šele priučiti, je »Plama« v letu 1956 realizirala
zaščitna ohišja za motorje itd. Za vse to izdelujejo načrte sami. In vse je iz polivinila. Izdelujejo pa tudi manjše predmete, kakor ženske glavnike, okrasna stojala, omarice in iz posebne lahke mase plavače za ribiške mreže. Nedavno so montirali stroj za brizganje plastičnih mas v razne oblike (kalupe), tako imenovani injektor. S pomočjo tega stroja bodo izdelovali najrazličnejšo embalažo od polietilenskih vrečic do šatulj raznih oblik.
Vendar je glavna dejavnost »Pla.me« usmerjena v montažna dela na terenu. Pet njenih strokovnjakov je vedno zaposlenih
zunaj podjetja. Ker jih je za sedaj malo, s težavo ustrežejo vsem naročilom, ki se dnevno množijo, Uprava načrtno skrbi za strokovno izobraževanje kadra. Da bi mogla zaposliti več tehničnega osebja, adaptira 3 družinska in več samskih stanovanj. Da bi podprla razveseljivi napredek tega podjetja, je hrpeljslta občina tudi letos odobrila »Plami« 2 milijona dinarjev investicijskega posojila, okrajni ljudski odbor pa so zaprosili za odobritev obratnega kredita v višini 9,800.000 dinarjev.	Zvan Jaša
•X ^PH^WJvJ
Na hitro smo v skladišču Plame napravili »tihožitje« iz izdelkov, ki jih tovarna proizvaja iz plastičnih mas in so v glavnem namenjeni za široko potrošnjo ter za opremo ribičev in industrijsko-obrtnih
obratov
Čez dan ali dva bo izročen prometu še en odsek nove koprske ceste, namreč od Kozine do Petrinj (4,2 km). Tako ostane le še 3.9 Ivin (od Petrinj do Kastel-ca) in slovensko obalo bo vezala z glavnim mestom naše republike sodobna cesta, ki je velikega pomena za hitrejši gospodarski
nati prihranek na gorivu in mazivu ter daljšo amortizacijsko dobo vozil. Koliko večja je varnost prometa in s tem manjše — ^eveda samo relativno! — število nesreč! Pač čas! Ni vseeno, ali so za prevoz nekega blaga (ali oseb) potrebne 4 ure ali samo 3, če ne še manj.
Z naravnost igrivo eleganco polaga finišer »Barber Green« asfaltno maso na pripravljeno cestišče. Prvi pritisk na podlago opravita dva v stroj vgrajena vibratorja, takoj za njima pa dodobra zvaljajo 170 stopinj C toplo asfaltno maso 3 in 6 tonski valjarji
in turistični razvoj vsega slovenskega področja.
Verjetno bo tudi ta zadnji odsek dogotovljen še pred prihodnjo turistično sezono. Med graditelji gre trdovratna govorica, da bo licitacija za oddajo teh zadnjih del še ta oktober. V' tem primeru bi lahko izkoristili ugodni zimski čas za izvedbo vseh zemeljskih del. Največje tako delo bo izkop velikega useka.
Sodobne, široke ceste z asfaltnim ali betonskim cestiščem imajo nešteto prednosti pred navadnimi, makadamskimi cestami. Stroški vzdrževanja se zmanjšajo nekajkrat. Prav lahko je izraču-
Prav glede tega izračunamo lahko že sedaj prihranek, ki ga ni mogoče enako prepričljivo izraziti samo v kilometrih. Glede na delno popolnoma novo traso odseka Senožeče—Petrinj e se je na pr. Koper po cesti približal Ljubljani za skoraj 5 km in za to razdaljo rabi sodoben avtobus okrog 6 minut, A prav dejstvo, da se čas avtobusne vožnje na tej progi skrajša — n. pr. po voznih redih »Slavnika« (v primerjavi z začetkom leta 1955, ko je šel promet še po stari cesti) vsaj za 15 minut, zgovorno pove, da je treba prednosti modernizirane ceste izražati ne le v absolutni
za 10-letnico priključitve Slovenskega Primorja
Izšla je osma številka »Zdravstvenega vcstntkao, strokovnega glasila slovenskega zdravništva. Številka Je posvečena 10, obletnici priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji in zato so prispevali članke zanjo zdravniki koprskega okraja, in sicer: B. Šalamun: Koprska bolnica, Ivan Matko: Nekaj spominov na delo partizanske sanitete na južnem Primorskem, V. 1'ertot: Klinična opažanja pri obolenju, ki se je leta 195G pojavilo v Piranu in drugih obmorskih mestih, M. Likar — P. Hladnilc: o etiologijl seroznega meningitisa v Piranu in okolici 1. 195G. L. Ferfoglia — M. Albert: Periarteritis nodosa, I. Zidarič: Poškodbe srca, M. Kolenc: Predporodna in poporodna zaščita na Koprskem z vidika obporodnih uspehov na našem oddelku, Rl. Komar: Rezultati več kot šesltedenskega kul-tiviranja pri tuberkuloznih bolnikih. M. Horvat: Osteoartikularna tuberkuloza in indikacija za abortus arteii-cialis, I. Zidarič: Zanimiv primer re-troperitonealnega tumorja (lipoma), I, Grobelnik: Ortopedija? dojenčka, S. Grobelnik: Pomen zgodnje diagnoze pri kostni tuberkulozi, R. Nett-bauer: Nekaj misli o zatiranju tuberkuloze v našeni Primorju, I. Iiaste-lic: Zdravstveno stanje v okraju Koper v letih 1935 in 195C, P. Hladnilc: Hepatltis infeetiosa v koprskem okraju, D. Možina: Lokalna kirurška patologija, S. Cernič: Poročilo o delu otološkega oddelka v Piranu, S. Ple-sničar: Kuga v Istri,
Kakor vidimo iz imen avtorjev in naslovov njihovih člankov, je mate-
rial, zbran v tej številki Zdravstvenega vestnika, dragocen prispevek k osvetlitvi naših problemov in uspehov na tem področju in bo to izčrpen vir za vsakogar, ki se bo hotel s tem seznaniti.
(po kilometrih), temveč tudi in predvsem v njeni, kot pravijo strokovnjaki, virtuelni dolžini.
Kar se tiče gradnje same, je vredno omeniti, da je podjetje »Slovenija ceste«, ki je od Senožeč do Črnega kala doslej položilo 30 km novega asfalta, uspešno preizkusilo nove, hrapave asfaltne sisteme in da so si letos odlično pomagali z ameriškim strojem — finišerjem »Barber Green«. Na uro položi ta finišer na pripravljeno utrjeno cestišče 301 asfaltne mase v širini do 3,75 m. Najprej asfaltirajo eno polovico cestišča v dolžini do 250 m, nato pa še drugo polovico, tako da se še vroči, 2,5 do 3 cm debeli asfaltni sloj dodobra zlepi s še ne-ohlajeno prvo polovico v enotno trdno površino (tako rekoč brez opaznega stika).
Časovni račun za vso progo Koper—Ljubljana nam pokaže, da je trajala na primer avtobusna vožnja leta 1953, ko so se pozno jeseni začela prva cestna modernizacijska dela, dobre 4 ure, danes pa traja le še 3 ure, z brzo progo pa še manj.
Prav zares: blizu je čas, ko avtobus za to progo ne bo rabil več kot dobri dve uri in pol.
Tak je rezultat sto in stomi-lijonske investicije, ki se je naša skupnost zanjo odločila tudi zato, da bi nam bilo življenje udobnejše in lepše. Saj ni vseeno, ali pride potnik iz Kopra v Ljubljano (ali obratno) po dolgi utrudljivi vožnji na pol mrtev (zaradi slabe ceste), ali svež in morda komaj rahlo utrujen; obenem pa navdušen nad mojstrsko izpeljanimi krivinami in prelepimi razgledi s posameznih značilnih točk, Kolikor jim je namreč dopuščala nujnost ekonomske računice, so projektanti gledali tudi na to,
fr
Direktorje in ostale predstojnike uradov, gospodarskih in družbenih organizacij vseh vrst
opozarjamo na novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo v znatni meri pripomogla k izboljšanju vašega pisarniškega poslovanja. Pestra in zanimiva vsebina bo vse vaše uslužbence, tudi vodilne, prijetno presenetila in zadovoljila. Plačilni pogoji so zelo ugodni. Če niste dobili prospekta, ga zahtevajte pri naši upravi: Ljubljana, Gosposka 12.
Prav kmalu bo dograjen tudi železniški nadvoz na novem odseku Petrinje — Kozina pred Kozino
naš! kraji ¡m ljudje * naši kraji in ljudje * naši kraj! in ljudje ★
OB URADNI OTVORITVI NOVIH ZDRAVSTVENIH USTANOV NA KOPRSKEM
veka
(Nadaljevanje s 1. strani) Ze sedaj bo nudila usluge vsemu prebivalstvu v Sečovljah in okolišu, kakor tudi iz oddaljenih Pad-ne in Ravna; skupaj bo gravitiralo k njej okrog 3.000 prebivalcev. Najbolj oddaljeni imajo do nje okrog 15 km. Nova zdravstvena postaja ima tudi funkcijo obratne ambulante za sečoveljski rudnik.
Tov. Draksler, direktor sečo-veljskega rudnika in hkrati sekretar občinskega komiteja ZKS Piran je v otvoritvenem govoru
povedal, v kako žalostnih prostorih je bilo treba opravljati zdravstvene usluge še dolga leta po vojni, medtem ko se je v zadnjih dveh letih stanje naglo izboljšalo. Taka zdravstvena postaja, kakršno imajo Sečovlje sedaj, bi bila v -ponos tudi vsakemu drugemu kraju. Tudi tov. Draksler se jc zahvalil zdravstvenim delavcem za požrtvovalno delo v preteklosti in Okrajnemu zavodu za soc. zavarovanje za materialno pomoč.
Na manjši svečanosti za zaključek vseh otvoritev zdravstvenega
Nepričakovano nas je zapustil dne 24. 9. 1957, zadet od srčne kapi, odbornik ObLO Piran in član občinskega odbora SZDL
upravnik internata Pomorske srednje šole v Piranu.
Požrtvovalnega in predanega odbornika, ki je posvetil vse svoje življenje delu za napredek naroda in izgradnjo socializma, bomo ohranili v najlepšem spominu.
Občinski ljudski odbor Piran Občinski odbor SZDL Piran Občinski komite ZKS Piran
značaja te nedelje je popoldne v hotelu »Palače« v Portorožu povzel besedo tudi predsednik OLO Koper Albin Dujc. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da se zdrav-svena služba v našem okraju razvija enako hitro, kot se doslej ribiško-kmečka mesteca in kraji razvijajo v pomembna industrijska in turistična središča. Lahko celo ugotovimo, da se daje ureditvi zdravstvenih problemov na tem področju mnogo večji pomen in se nudi mnogo večja podpora, kot v ostalem delu republike. Skrb za zdravje delovnega prebivalstva bo tudi v bodoče ena naših prvih dolžnosti.
Jule Lenassi
Cestno križišče na Kozini je izredno živahen prometni vozel. Na desni restavracija Jadran

Pretekli četrtek se je med 22. in 23. uro dogodila v Klancu pod Kozino huda nesreča, pri kateri je izgubila življenje 2 in pol letna deklica, ki je z materjo vred strmoglavila v 20 m globok prepad. Mati in šofer, ki je prihitel na pomoč, sta dobila hujše poškodbe.
Ob navednem času so se gibale na stari cesti pod mostom pred vasjo Klanec, ob kateri teče potoček, neznane človeške sence. V trenutku, ko je privozil s koprske stiani na most neki avtomobil, čigar luči so prerezale temo, je izpod mosta odjeknil obupen krik na pomoč. Vozilo na mostu se je ustavilo in šofer se je po nasipu spustil pod most, od koder je zaslišal krik. V zmedenem klobčiču je opazil moške, ko so se razbe-žali v temo. V naslednjem trenutku pa je pretresel nočno ozračje ponovni krik in spremljalo ga je rušenje kamenja. Na cesti proti Klancu so se oddaljevali tekoči koraki: nekdo je hitel v vas po pomoč.
Organi Ljudske milice iz Kozine so ugotovili, da gre za 25-let-no Emilijo Petroh, ki je v družbi svojega moža, osemletnega sinčka in 2 in pol letne hčerke, ob tej pozni uri šla namesto po cesti, ki vodi čez most, po stari zapuščeni cesti pod mostom. Vse kaže, da je Petrohova družina potovala v družbi še nekih drugih ljudi. Ko so avtomobilske luči posvetile ovinek pred mostom, se je vsa družba hotela skriti v senco grmičevja ob cesti. Pri tem se je Pc-trohova z otrokom preveč približala robu naravnega prepada ob potoku in strmoglavila v globino kakih 12 m, kjer je z dekletcem obležala na skalovju, visečim nad prepadom, nekaj
Urade in zavode vseh vrst vabimo k naročilu nove ilustrirane revije »Sodobna pisarna«, ki bo pri nas novost za propagando in organizacijo moderne tehnike pisarniškega poslovanja. Revija bo v veliko korist vsem pisarniškim uslužbencem in tudi vodilnemu osebju. Ce niste dobili prospekta, pišite na našo upravo. Ljubljana. Gosposka 12.
metrov nad njima pa je obležal šofer, ki jim je hotel pomagati. Na pomoč so takoj prihiteli va-ščani in s težavo izvlekli ponesrečence iz prepada. Kljub takojšnjemu prevozu v bolnišnico niso mogli deklici rešiti življenja, v izolski bolnišnici pa so, medtem ko so mater pridržali zaradi hujših poškodb, šoferja po kirurgični intervenciji prepustili domači oskrbi. Petrohovi so pripotovali iz Duge rese pri Karlovcu z avtobusom do Kozine, nato pa nadaljevali z družbo drugih nočno pot proti Klancu, da bi se morda od tam pritipali do meje . ..
J. 2.
TATRE
Volivci brkinske vasi Tatre so odločili, da jih bo v novem občinskem zboru v Hrpeljah zastopal kmet Franc Mahne. Pri obravnavanju vaških problemov so govorili o nujnosti gradnje vodovoda, ureditve ceste Slivje—Tatre in popravila vaških poti. Va-ščani bodo pri izvajanju komunalnih del pomagali s prostovoljnim delom. Izrazili so željo, naj bi jih obiskal kmetijski strokovnjak, ki bi jim dal navodila in nasvete glede nabave semen, uporabe raznih gnojil in zaščitnih sredstev ter navodila o izvajanju agrotehničnih ukrepov,
SLOPE
V živahni razpravi o raznih gospodarskih vprašanjih so volivci vasi Slope predlagali, naj bi občina čimprej poskrbela za pričetek gradnje vaškega vodovoda in za ureditev cest. Načeli so tudi vprašanje socialnega zavarovanja kmetov. Prispevke za socialno zavarovanje naj bi po njihovem, predlogu zaračunavali pri davkih. Pritožili so se, ker morajo plačevati kovaške usluge v podjetju socialističnega sektorja znatno dražje kakor pri privatnem kovaču. Za kandidata so izvolili kmeta Julija Jelušiča.
BREZOVICA
Volivci vasi Brezovica so se odločili, naj bi jih v novem občinskem zboru zastopal Jože Mah-nič, upravnik državnega kmetij-
skega posestva v Odolini in sedanji podpredsednik hrpcljske občine. Volivci so izrazili željo po napeljavi telefona, po ureditvi ceste med Brezovico in glavno cesto Reka—Trst in po popravilu pokopališkega obzidja. Za ureditev ceste bo tamkajšnja kmetijska zadruga prispevala 25.000 dinarjev, vaščani pa bodo opravili vsa težaška dela brezplačno.
HRPELJE-KOZINA
V obeh volilnih enotah so imeli zbore volivcev, na katerih so izbrali kandidate za bodoči občinski zbor. V Hrpeljah so se odločili za Karla Resinoviča, upravnika kozinske pošte in sedanjega občinskega odbornika, ter za Emila Benčiča, upravnika kmetijske zadruge. V Kozini kandidirajo Neva Gregorc, Karmela Frluga in Vinko Dobrila. Volivci so po ugotovitvi gospodarskih uspehov in analizi političnega razvoja razpravljali o raznih lokalnih problemih, predvsem o boljši ureditvi gostinske in trgovske mreže zlasti glede na razvijajoči se obmejni turistični promet.
poljane
Na predvolilnem sestanku so se volivci odločili, da kandidirajo Antona Bubniča, ki uživa med vaščani ugled in zaupanje. V Poljanah je največji problem pitna voda. Edini vaški vodnjak je potreben temeljitega popravila. Urediti je potrebno tudi cesto, ki vodi iz Poljan proti Golcu in
V	kroniki prometnih nesreč še nismo doslej /.obeležili tako visokega porasta nezgod v enem dnevu, kot je njihovo število iz sobotne in nedeljske statistike. V splošnem lahko trdimo, da so vzroki vseh petnajstih prometnih nesreč nediscipliniranost voznikov, skrajna brezobzirnost do sokorlstnikov prometnih komunikacij ter objestnost, ki se kaže predvsem v težnji, da se seveda pod vplivom alkohola skuša doseči čim večja hitrost in ignoriranje cestno-promet-nih predpisov.
Samo v soboto in nedeljo jc bilo v ožjem koprskem področju 15 prometnih nezgod, ki na srečo niso zahtevale nobenega človeškega življenja, pač pa večje število ranjenih in znatno materialno škodo.
V	Kačičah se Je zaletel v vprežni voz osebni avtomobil; Giordano Fe-dara iz Trsta se je pri Skocjanu hudo poškodoval, ker je z motornim vozilom trčil v obcestni smernik; pri Kopru je s kolesa padci Mirko Cok; voznik dvokolesa na pomožni motor Andrej Fontanot Je s kolesom podrl pcšca, sam se Je težje poškodoval, pešec pa je dobil lažje poškodbe; pri Petrinjah sta trčila dva avtobusa. Poškodovan ni bil noben potnik, škoda na avtobusih pa je manjša. Ettore Specogna iz Trsta nI tik pred stano-
vanjskim blokom v Skocjanu nakazal spremembe smeri, zaradi česar se je v njegov avtomobil zaletel Renato Sigerini z osebnim avtomobilom. Posledica trčenja so lažje poškodbe potnice in približno 100.000 dinarjev škode na obeh vozilih. Silvo Ovsenk je s sovozačem padel v bližini Zu-sterne z motornega kolesa in dobil pri padcu lažje telesne poškodbe. V bližini Petrinj je mopedista Stojana Abrama oslepil reflektor avtomobila, ki mu je prihajal nasproti, zaradi česar je zgubil oblast nad krmilom in se pri padcu z motorja laže poškodoval. Med Postojno in Hraščami je kolesar Vinko Bergoč nenadoma zavil v levo ter prišel pod kolesa avtomobila — posledica lažje poškodbe. Zaradi neprevidnosti je v Izoli Ivan Ferluga zašel pod avtomobil in dobil težje poškodbe. OktavlJ Kali-derič iz Izole se je pri mostu v Stru-njanu zaletel z avtomobilom zato, ker pri zaustavljanju ni bil sposoben obvladati krmila. Dve uri po tem, ko jc v nedeljo ponoči prijavil nek Tr-žačan tatvino Lambrette izpred hotela »Riba« v Izoli, je prišlo obvestilo, da se je pri Sv. Jerneju pri Portorožu zaletel z izginulim motorjem Savarin Medoš ter pri tem dobil težje poškodbe. Njegov sovozač je takoj po nesreči pobegnil, Z motorja je padel tudi Marjan Abate, ki je
sicer ostal nepoškodovan, njegova sopotnica pa je dobita lažje poškodbe. Zaradi prevelike hitrosti jc v Skocjanu zavozil s ceste Matija Rutar iz Kopra, vendar pa sopotniki zaradi nezgode niso utrpeli težjih poškodb.
Najbolj huda nesreča pa se je zgodila v nedeljo pri Strunjanu. Giordano Signoretto iz Trsta je vzel brez vednosti lastnika izpred hotela Triglav v Kopru Lambretto ter se odpeljal proti Portorožu z Ano Marijo Argenti, stanujočo v 2usterni. Zaradi neprevidne vožnje Je prišlo do nesreče nad Karbonaro in med tem ko je voznik ostal skoraj nepoškodovan, je njegova sopotnica dobila zelo težke telesne poškodbe.
Lista teh prometnih nezgod narekuje, da bo nujno potrebno podvzeti ostrejše mere proti brezvestnim ko-ristnikom motornih vozil, saj kaže, da do vseh nesreč ne bi prišlo, če bi bili vozniki bolj disciplinirani, v vožnji manj objestni in če bi se zavedali, da rodi vsaka nepremišljenost težke posledice tako pri sopotnikih, kot pri vozniku samem ali pa pri tistih korlstnikih cest, ki morajo po krivdi drugUi iskati zdravniško pomoč.
Obrovu. Ze tako siromašna vas je letos hudo prizadeta zaradi škode, ki jo povzročajo divji prašiči, saj so uničili skoraj ves pridelek krompirja in koruze. Vaščani nimajo drugega dohodka, kakor nekaj malega od prodaje lesa.
KLANEC
Na kandidatni listi volilne enote Klanec je po sklepu zbora volivcev kmet Anton Pečar iz - Prešnice. Volivci so se na zborovanju pritoževali nad neuvidev-nostjo projektanta nove avtomobilske ceste, ki v tem sektorju ni predvidel niti podvoza, niti primernega prehoda na trasi ceste, tako da so Klančani odrezani od svojih pašnikov in njiv. Pregon živine čez nezavarovane prehode pa je zelo nevaren. Zahtevajo, da graditelji ceste ocenijo in povrnejo škodo, ki jo je na travnikih in njivah povzročilo kamenje od miniranega terena. Zanimajo se tudi, kje bo za Klanec avtobusna postaja ob novi cesti.
PREGARJE
Na nedeljskem zboru volivcev, ki se ga je udeležil tudi predsednik občine I-Irpeljc Anton Ovča-rič, so izbrali za kandidata v bodoči občinski zbor kmetijskega strokovnjaka dr. Staneta Kovači-ča. Po poročilu o političnem in gospodarskem razvoju občine ter o zunanjepolitičnem stanju dežele, so zborovalci naglasili potrebo po ureditvi vaške kapnice, napaja-. lišč za živino, popravil cest, napeljave telefona v vas in dokončne ureditve ambulante, da bo lahko pričela obratovati že prihodnji mesec. Zaenkrat bo ordi-niral v Pregarjah kozinski zdravnik (enkrat na teden), pozneje pa. ko bo zdravstveni dom v Pod-gradu imel svojega zdravnika» bo le-ta prihajal v Pregar.ie dvakrat tedensko.
OBROV
Predmet obravnavanj ns predvolilnem zboru volivcev v Obrovu je bila opekarna v Jczerini. dobrega pol kilometra od glavne ceste. Republiški zavod za raziskovanje gradbenega materiala je namreč ugotovil, da je v ten» predelu večja količina kakovostne glino. Analiza gline in načrti za zgraditev sodobne opekarne, ki bi lahko zaposlila nekaj sto ljudi, so v glavnem gotovi. Potrebno je najti le investitorja. Nujna je tudi gradnja nove šole, ker se v sedanjih neustreznih prostorih gnete okrog 00 otrok. Prav tako so ceste in vaške poti v slabem stanju. Za reševanje navedenih problemov pa naj bi se v bodočem občinskem zboru zavzemal Jože Ceglar, ki so ga volivci izbrali za kandidata.
Dosegli smo velike uspehe v našem gospodarskem razvoju. Nacionalni proizvod naše države raste iz leta v leto. Od zadnjih volitev do danes smo povečali industrijsko proizvodnjo za 7-1 */«. V prvi polovici letošnjega leta je industrijska proizvodnja narasla za 19% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Zahvaljujoč vlaganju precejšnjih sredstev za razvoj kmetijstva, naši politiki za razvoj socialističnih odnosov na vasi, so doseženi prvi resni ttspebi tudi v kmetijski proizvodnji.	(Iz proglasa SZDL Jugoslavije)
LJUBLJANSKO-PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
gso swoje
V četrtem kolu ljubljansko-pri-morske nogometne lige so primorska moštva nadaljevala tradicijo iz prejšnjih kol. To velja zlasti za Rudarja, ki je spet izgubil na domačem igrišču. Po štirih kolih torej dve zmagi na tujem in dva poraza doma. Res redka bilanca! S tradicijo porazov je nadaljevala tudi Izola, Nova Gorica pa z zmagami, tako da je zdaj na drugem mestu na tabeli. O samih tekmah pa velja zabeležiti naslednje:
Nova Gorica—Jesenice 3:1(0:1). Kakor prejšnjo nedeljo so Novo-goričani tudi tokrat v prvem polčasu zaigrali precej neprizadevno. Rezultat take igre je bilo tudi vodstvo Jesenic, ki pa bi bilo lahko ob večji spretnosti napa-
dalcev še višje. Domačini so se razživeli šele v drugem polčasu in po lepih kombinacijah dosegli tri gole.
Tržič—Izola 3:1 (1:1). Gostje so se v prvem polčasu dobro branili, v drugem pa so povsem popustili. Zmaga Tržiča je zaslužena.
Rudar—Triglav 1:4 (1:2). Domači so bili enakovreden nasprotnik samo do 40. minute, ko so izenačili rezultat na 1:1. Potem so na igrišču prevladovali gostje, ki so povsem zasluženo zmagali s tako prepričljivim rezultatom.
V preostalih dveh tekmah je Krim premagal Slovana s 5:1, Grafičar pa Ilirijo s 5 :2. Lestvica po četrtem kolu je naslednja:
OBJAVA
Odbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije (UROJ) za občino Ivoper poziva vse rezervne oficirje na svojem področju, da zagotovo pridejo na
OBČNI ZBOR
Združenja, ki bo v nedeljo, dne 29. septembra 1957 ob 9. uri v mali dvorani gledališča v Kopru.
Vsem rezervnim oficirjem, ki bodo na občni zbor pripotovali z avtobusi, bo odbor takoj povrnil potne stroške.
Občinski odbor ZROJ Koper
Krim	4 4 0 0 12:5 0
Nova Gorica 4 3 0 1 11:6 6 Triglav	4 3 0 1 11:7' 6
Grafičar	4 2 11 9:6 5
Tržič	4 2 11 7:6 5
Jesenice	4 2 0 2 9:7 4
Rudar	4 2 0 2 10:10 4
Slovan	4 1 0 3 7:13 2
Izola	4 0 0 4 4:11 0
Ilirija	4 0 0 4 5:14 0
V	petem kolu igra Izola doma z Ilirijo, Rudar bo gostoval v Ljubljani, kjer se bo pomeril z Grafičarjem, Nova Gorica pa bo igrala v Kranju.
Kakor smo zvedeli, je Izola vložila protest proti verifikaciji srečanja Izola—Krim, ki se je končalo z rezultatom 2:1 za Krim. Izola navaja v protestu, da je bilo domače moštvo oškodovano zaradi pristranskih sodnikovih odločitev za dva regularna gola. Izola razpolaga s številnimi izjavami prič in zahteva razen ponovitve tel cme tudi kaznovanje sodnikov.
KOPER NA VRHU
V	drugem kolu primorskega nogometnega prvenstva so Koprčani zabeležili še eno visoko zmago.
V Piranu so namreč premagali domače moštvo z 8:2. Drugi rezultati: Branik—Anhovo 5:1, Postojna—Primorje 2:0 in Tabor— Adria 4:3. Po drugem kolu je lestvica naslednja (večine tekem prvega kola niso odigrali zaradi proslav ob obletnici priključitve):
Koper	2	2	0	0	15:3	4
Postojna	1	1	0	0	2:0	2
Tabor (Sežana)	1	1	0	0	4:3	2
Branik (N. Gorica)	2	1	0	1	6:8	2
Adria (Miren)	1	0	0	1	3:4	0
Anhovo	1	0	0	1	2:5	0
Sidro (Piran)	1	0	0	1	2:8	0
Primorje (Ajdov.)	1	0	0	1	0:2	0
mm
OBVESTILO
TVD PARTIZAN KOPER OBJAVLJA RAZPORED TELOVADNIH UR V TELOVADNICI SLOVENSKE GIMNAZIJE
ŽENSKI ODDELKI — vsak ponedeljek in četrtek
Cicibani (moški in ženski) do 7 let Ženska deca od 7 do 10 let Pionirke ori 10 do II let Mladinke od 14 do 18 let Članice od 18. leta dalje Starejše članice tudi
—	od IG,30 do 17,13 ure
—	od 17,15 do 18,00 ure
—	od 18,00 do 19,00 ure
—	od 19,00 do 20,00 ure
—	od 20,00 do 21,00 ure in
—	od 20,00 do 21,00 ure
MOŠKI ODDELKI
Moška deca od 7 do 10 let Pionirji od 10 do 14 let Mladinci od 14 do 18 let Člani od 18. leta dalje Starejši člani prav tako
vsak torek in petek
—	od 17,30 do 18,15 ure
—	od 18,15 do 19,15 ure
—	od 19,15 do 20,15 ure
—	od 20,15 do 21,15 ure in
—	od 20,15 do 21,15 ure
Društvo bo organiziralo razen rednih vadbenih ur še posebno vadbo za košarko, mali rokomet, odbojko, namizni tenis itd.
Društvo vabi vse dosedanje pripadnike k redni telovadbi, zlasti pa še delavsko mladino, da se na novo vpiše v društvo in v njem aktivno sodeluje. Prav tako vabi društvo vse nekdanje vodnike in vaditelje v društvih Partizan ali športnih organizacijah, da. se v Kopru vključijo v TVD Partizan in v njem nadaljujejo s telesnovzgojnim in športnim delom,
TVD PARTIZAN KOPER
Nenadoma nas je zapustil naš dobri predstojnik, vzgojitelj in stanovski tovariš
upravnik internata Pomorske srednje šole in Ribiške šole v Piranu.
Vse njegovo življenje je bilo posvečeno delu za skupnost in kulturni dvig primorskega ljudstva. Posebno zahvalo pa mu je dolžna Pomorska srednja šola za svoj nastanek in razvoj, v kar je vlagal vse svoje sile.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Piran, dne 25. septembra 1957.
Internat Pomorske srednje in Ribiške šole ter dijaki in profesorji Pomorske srednje šole v Piranu.
Nepričakovano je prenehalo biti zlato srce našega nadvse ljubljenega in nenadomestljivega moža in atka
upravnika dijaškega doma Pomorske srednje šole v Piranu.
Pogreb pokojnega je bil v četrtek, ob 15. uri na pokopališču v Piranu.
prosimo tihega sožalja!
Piran, Trst, Ljubljana.
Žalujoča žena Marija, hči Maruška, sin Igor in ostalo sorodstvo
KOPER: 27., 28, in 29. septembra ameriški barvni film PIKNIK, 30. septembra in l, oktobra francoski film OČKA, MAMICA, SLUZKI-NJA rN JAZ, 2. in 3. oktobra francoski film OBCESIJA, IZOLA: 27, septembra francoski film KO BI VSI FANTJE SVETA, 28. in 20. septembra ameriški barvni film DOLINA NASILJA, 30. septembra in 1. oktobra ameriški barvni film RDEČE OSTROGE, 2. in 3. oktobra ameriški barvni film NASI ZVESTI PRIJATELJI (risanka).
PORTOROŽ: 27. in 29. septembra italijanski barvni film GIUSEPPE VERDI, 30. septembra in l. oktobra ameriški barvni film LJUBEZEN NA BOJIŠČU, 3. oktobra italijanski film OBTOŽBA. PIRAN: 27. in 28, septembra italijanski barvni film GIUSEPPE VERDI, 29. in 30. septembra ameriški barvni film LJUBEZEN NA BOJIŠČU, 1. in 2. oktobra italijanski film OBTOŽBA, 3. in 4. oktobra braziljski film RAZBOJNIK, SEČOVLJE: 28. septembra francoski film OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ, 29. septembra francoski barvni film GROF MONTE-CRISTO II. del. 3. oktobra ameriški barvni film PIKNIK, ŠMARJE: 28. septembra francoski barvni film GROF MONTECRI-STO II, del, 29. septembra francoski film OČKA, MAMICA. SLUŽKINJA IN JAZ, 2. oktobra ameriški barvni film PIKNIK, ŠKOFIJE: 23. septembra ameriški ameriški barvni film NASI ZVESTI PRIJATELJI (risanka), 2. oktobra francoski film OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ. DEKANI: 28. septembra ameriški barvni film NAŠI ZVESTI PRIJATELJI (risanka), 211. septembra francoski barvni film GROF MONTECRISTO I. del. POSTOJNA: 27., 28. in 29. ameriški
barvni film KLEOPATRA. PIVKA: 28. In 29. septembra VOHUN, SEŽANA: 28. in 29. septembra ameriški film ROBERTA.
Naročili so mi, naj bom danes bolj kratek, ker je nekako prostora zmanjkalo in je naš Jadran danes nekoliko okleščen. Vendar pa so mi obljubili, da bo prihodnjič vse v redu in naj se za tedaj bolj pripravim in povem še tisto, kar bi danes morebiti pozabil ali odložil.
Prejel sem ta teden na svoj naslov precej pošte. Vmes je tudi nekaj kilometrskih klobas, ki nimajo ne repa ne glave. Pravzaprav bi glavo še kako našel, če bi dobro pogledal, oziroma bi glavo še lahko pogrešil pri vsej stvari (brez naslova ali naziva bi še kako šlo), moti me pa to, kar sem že večkrat povedal in vedno poudarjam: brez repa, to je, brez podpisa, pa so vse take reči neužitne in jih načelno odklanjam, ker jim po navadi po objavi sledi tožba, mene pa odgovorni urednik za vrat. Kdo bi mu tudi zameril. saj nihče ne gre rad sedet, zato bom še vnaprej metal nepodpisana ljubezenska pisma kar lepo v koš — zamera gor ali dol.
Pritožili so se mi v Kortah in okolici čez svojega poštarja. Pravijo, in posebno hudi so v Me-došah. naj ne bi poštar puščal pošte in časopisov kar v gostilni ali trgovini v Kortah, marveč
naj bi jo sam raznesel na prave naslove. Tako so navedli nekaj konkretnih primerov: nekemu naslovljencu je pustil priporočeno pismo kar na oknu, da ga je veter odnesel v gnojnico in so ga dobili šele čez štiri dni ter vsega mokrega in odišavljenega komaj prebrali (šlo je za pokojnino). Dalje se naročniki Slovenskega Jadrana pritožujejo, da lista ne prejemajo redno, včasih pa sploh ne. Pošto izroča pismonoša večkrat kar otrokom, ki jo potem doma oddajo ali pa tudi ne, posebno, če je kakšna lepa razglednica.
Slišal sem kaj čudne reči v Štorjah pri Sežani. Tamkaj imajo ■ mladi pubertetniki in še starejši »junaki« nekakšne čudne gangsterske navade. Zdaj zmanjka obiskovalcu spred hiše motorno kolo, ki so ga kam skrili, ali zamenjajo krave po hlevih, pa lestve po podih, tramovje, cvetice na oknih in še vse podobne >po-gruntacije«, ki bi jih človek vzel za posrečeno šalo, če ne bi bile po navadi vezane z občutno škodo, izgubo časa in hudo jezo prizadetih vaščanov, ki kar prosijo, naj bi nekdo predrzne pobaline naučil pameti.
Morda so bo kdo le spomnil —
to je vsa tolažba, ki za zdaj ostaja Štorjencem, dokler je ne bo kakšen tak »šaljivec« pošteno iz-kupil,
Za konec pa še eno, ki osebno meni še prav posebno laska in bi se bil kljub hudi Juci zaradi nje skoraj napil od napuha:
Bilo je v Ilirski Bistrici ob zadnjih strokovnih izpitih ne vem več katere gospodarske stroke, h katerim so povabili še mene. Ne zato, da bi tudi sam odklanjal (za to sem že veliko prestar in pre-grd), marveč zato, da bi poslušal in se čudil, kaj izpitniki znajo. Bilo je to 18. septembra letos, to je prejšnji teden. Kandidat je dobil vprašanje:
»Povejte ime in priimek kakega še živečega primorskega pisatelja,«
Vprašani je krepko molčal. Začeli pa so mu pomagati njegovi tovariši in tudi člani komisije:
»No. tisti primorski Slovenec, ki je zares veliko pisal in še danes veliko piše .. .«
Kandidat vztrajno molči in obrača oči navznoter ter čaka razsvetljenja.
Prisotni bi mu še radi pomagali:
»No. tisti ... B . . ;«
Oh ja, Barba Vane!« zmagoslavno vzklikne nadebudni kandidat'. Pa recite, če nisem bil res po pravici ošaben?!
No, pa še drugič kaj, do tedaj pa lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
Sindikalna podružnica Radia Koper je organizirala interni turnir v odbojki. Sodelovala so štiri moštva, prvo mesto in pokal pa je osvojila Slovenska redakcija pred Tehničnim oddelkom. Da ima neko podjetje kar štiri moštva v odbojki, je vsekakor vsega priznanja vreden primer!
Četrtek, 2G. septembra ob 20.00 Do-bričanin: Skupno stanovanje — Predstava v Kopru
Petek, 27. septembra ob 20.00 Dobri-eanin: Skupno stanovanje — Predstava v Šmarjah
Nedelja, 29, septembra ob 20.00 Do-bričanin: Skupno stanovanje — Predstava v Dekanih
Sreda, 2. oktobra ob 18.00 Dobriča-nln: Skupno stanovanje — Predstava v Pridvoru (Sv. Anton)
Četrtek, 3. oktobra ob 15.00 Nušič; Žalujoči ostali — Gostovanje SNG Trst v Kopru
ob 20.00 Nušič: Žalujoči ostali — Gostovanje SNG Trst v Kopru.
Na osnovi določil 6. člena Zakona o vinu (Uradni list FLRJ 31/57) je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Koper na svoji seji dne 23. 9. 1957 sprejel sklep ter o tem obvešča vse vinogradnike, da je rok trgatve za bele sorte grozdja od 26. 9. 1957 rtalje, za plave (čzne) pa od 1. 10. 1957 dalje.
Opozarjamo vse vinogradnike, da se teh navodil držijo. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Koper
Dne 15, oktobra se bo pričel pouk v šoli za bolničarke pri bolnišnici v Piranu. Šola bo začasno brez internata.
Pogoji za vpis v enoletno šolo so naslednji: uspešno končana nižji gimnazija ali osemletka, starost najmanj 18 let in največ 24 let,
duševno in telesno zdravje. Izjemoma bodo sprejete učenke z nižjo izobrazbo, po večletnem službovanju v zdravstvenih ustanovah.
Kandidatke za šolo naj se prijavijo do 1. oktobra upravi bolnice v Kopru.
Tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo Okrajnega ljudskega odbora v Kopru
Šolski odbor Avto-moto društva Koper organizira tečaj za šoferje amaterje, ki se prične dne 2. oktobra 1957 ob 19. uri v društvenih prostorih v Kopru.
Interesente vabimo k vpisu, ki je vsak dan v društvenih prostorih.	Odbor AMD
Prosim poštenega najditelja, naj vrne proti nagradi na upravo lista zavitek s spodnjim krilom, ki je bil pozabljen v trgovini s sadjem in zelenjavo v Kopru, Kidričeva ulica.
Za nakup novih in rabljenih LAMBRET se obrnite na tvrdko Aldo Merolli v Gorici,
ul. Garibaldi št. 5, telefon 2723. Tvrdka uredi vse potrebno za izvoz. Pišite nam in dali Vam bomo vsa potrebna navodila!
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe nove in rabljene
Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje z vrtom v Mariboru za enako, dvosobno ali večje v Kopru ali Izoli.
Pisalni stroj »Olivetti« s kratkim valjem v brezhibnem stanju ugodno prodamo ali zamenjamo za stroj z dolgim valjem proti doplačilu.
Trgovsko podjetje »Pivopromet« Izola
Gospodarske organizacije vseh vrst opozarjamo na novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«, . ki bo propagirala organizacijo in moderno tehniko pisarniškega poslovanja. Revija bo pomemben doprinos k dvigu administracije na sodobno stopnjo, potrebna in koristna bo vodilnemu osebju ter vsem pisarniškim uslužbencem, Odpošljite nam naročilnico. Če nimate prospekta, pišite ponj! — Uprava revije »Sodobna pisarna«, Ljubljana, Gosposka 12.
Črpalka, ki jo poganja veter. Vsak vir energije je danes dobrodošel človeku, ki, čeprav v atomski dobi, ne zanemarja niti vetra in drugi naravnih sil, da mu pomagajo pri delu. Slika je bila posneta na razsežnih beloruskih pašnikih, kjer se pase tisoč in tisoč glav živine in drobnice.
Red je red
Nedavno se je v Londonu zgodilo tole: metro, poln potnikov, se jo ustavil tri postaje pred koncem proge, vlako-vodja je izstopil in odšel domov. Povedal je, da je opravil svojih osem ur dela in da ga ne more nihče prisiliti, da bi peljal naprej. Potniki so morali izstopiti in počakati na drugi vlak. Najbolj zanimivo pa je, da niso vlakovodje poklicali niti na zagovor. Nadurno delo namreč ni obvezno in možakar torej ni prekršil delovne discipline.
O, ta bikini
Specialist dr. Brooks je na kongresu Zdravniške zveze v Kaliforniji tožil, da sedanja kopalna obleka pri ženskih bolnikih tako rekoč onemogoča vsako zdravljenje z brizgalkami. Odkar je v modi kopalna obleka BIKINI, izražajo vse bolnice željo, naj se jih vbode na mestu, ki ni vidno. To pa ni tako preprosta stvar!
»OGNJENIŠKA« ELEKTRIČNA CENTRALA
Sovjetska poročevalska acen-eija TASS je nedavno obiavi-la novico, da so v SZ začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo prve električne centrale, kjer bodo poganjali generatorje vroči plini iz ognjenika. To »ognjentško« električno centralo bodo zgradili na ognjeniku Sezimnaja šopka na Kamčat-ki.
Kdaj se človek postara?
Komaj se je človek razvil v krepkega mladeniča ali brhko dekle, se že pričenjajo na njem kazali znaki staranja. To so ugotovili ameriški znanstveniki. Vendar s staranjem ni „tako hudo. Praviloma gre kaj počasi. Trdnih opor za to pa nI, Vid "pričenja popuščati navadno prvi. Ze po 2-1. letu, bistveno opešanje pa se pokaže največkrat šele po CO. letu. Sluh začenja pešati šele po G5, letu, mišičje pa že s 27. letom. Kar se tiče duševnih zmožnosti, so preiskave v mnogih primerih ugotovile višje inteligenčne vrednote pri petdeset- kot pri devetnajstletnl-klh. Hkrati so dognali, da možnost reševanja težkih intelektualnih problemov dozdevno raste s starostjo.
Letalski promet zavzema v SZ vedno širši razmah in večji pomen. 15. septembra poteče eno leto, odkar je prvo reaktivno potniško letalo na svetu stopilo v akcijo. Bil je to sovjetski »TU-104«, ki je prevzel redni promet na zračni progi Moskva—Irkutsk. Kasneje je progo podaljšal do Pekinga, na drugo stran pa nategnil do Prage. Po enem letu se mu pridružijo zdaj nova veleletala »TU-101 A« in »TU-110«, kakor tudi »UKRAJINA«
Vojna napoved kratkohlačnikom. Rimska policija je na pobudo cerkvenih krogov začela ostro kampanjo proti turistom, ki prihajajo v kratkih hlačkah v »sveto« mesto. Številne pritožbe turistov, ki so zaradi svojih kratkih hlačk doživeli v Rimu marsikatero neprijetnost, so navedle neko ameriško turistično agencijo, da je poslala v Italijo posebno komisijo, ki naj bi raziskala zadevo. Na sliki pa vidimo predstavnika cerkve, ki se »pohujšuje« ob mladi turistki
Učena psica. Neka italijanska revija je objavila pred dnevi vrsto fotografij o izredni psici Peg, ki jo je njena lastnica naučila računati in brati. Psica zna med drugim napisati oziroma zložiti iz premakljivih črk imena vrste živali, katere ji pokažejo narisane v albumu
in »MOSKVA«. To bodo po-	i i,';,'','':
vsem moderna potniška, del- Jl|| *,	i
no tudi potniško-tovorna leta- ..	■'.-...■	.
la na reaktivni pogon za 70 do ^	'
12G potnikov z akcijskim radi- ,,,	S *
jem 3—5000 km in s hitrostjo med 000—1000 km na uro.
Kasneje bo v mednarodni le-	* s - < ; t- . *
talski promet uvrščeno še šii-
rimotorno reaktivno letalo f.::	^""-'.^^""v""^"";-^".
»ROSSIA«, ki bo s hitrostjo
900 km na uro lahko poneslo	,
ISO potnikov brez poslanka .^Mtil^ ^C^ZS 7000 km daleč iz Moskve v Ha-
barovsk.	Neverjetna operacija, Ame-
riški zdravnik dr. Edvard Berman iz Chicaga je prvi znanstvenik, ki se mu je posrečilo presaditi srce. Svoj poskus je naredil na psih. Žival, ki ji je izrezal srce in ga zamenjal s srcem drugega psa, je živela več kot dve ziri. Zdravnik je prepričan, da bodo v prihodnje postale podobne operacije' tudi na ljudeh nekaj vsakdanjega. Seveda bo treba prej še marsikaj izpopolniti
KONJA JE POSLAL PO POŠTI
Neki angleški učitelj si je prav po svoje privoščil poštno službo. Kupil je v oddaljeni vasi konja in ker se mu ga ni dalo peljati za povodec na svoj dom, mu je preprosto nalepil na zadnjico ustrezne znamke, na vrat pa mu je obesil tablico z naslovom in takega izročil poštnemu uradu. Ker angleška poštna služba ne pozna nobenih omejitev glede pošiljk, je morala prevzeti tudi ta živi paket in ga dostaviti na naslov.
■ ■ ■..... -.->- ■ .......'1
I1KEST HEMINGWAY
¿XWBirvmp*.
fOSLOVBNR RABO DORDOK I ' ■■'■■-- - ■ ' ■ I
Videl sem njegov obraz pod karabinjerskim klobukom, zavihane brke in kri, ki mu je curljala po licu. Neki drugi karabinjer se je hitro prerinil k nam.
»Kaj pa počneš?« sem rekel.
Ničesar ni odgovoril. Prežal je, kako bi me zgrabil. Segel sem z roko zadaj, da bi potegnil pištolo.
»Mar ne veste, da se ne smete dotakniti oficirja?«
Drugi me je zgrabil od zadaj in mi zvil roko tako, da mi jo je skoraj izpahnil. Obrnil sem se skupaj z njim, medtem pa me je prvi zgrabil za vrat. Udaril sem ga v piščal in ga z levim kolenom pritisnil v dimljc.
»Kar ustrelite ga, če se upira,« sem slišal, kako je nekdo rekel.
»Kaj pa pomeni vse to?« sem poskušal zavpiti, toda moj glas je bil šibak.
Zdaj so me že privlekli na rob ceste.
»Kar ustrelite ga, če se upira,« je rekel neki oficir. »Priviecite ga sčm.«
»Kdo pa ste?«
»Boš že zvedel.«
»Kdo ste?«
»Vojaška policija,« je rekel nek drugi oficir.
»Zakaj pa mi niste rekli, naj stopim iz kolone, ne pa, da planejo name tile jastrebi?«
Ničesar niso odgovorili. Ni jim bilo treba odgovoriti. Bili so vojaška policija.
»Odvedite ga zadaj k drugim,« je rekel prvi oficir.
Ali poljubljanje škodi?
Zdravju namreč. To vprašanje je razglabljal baklertolog dr. Arthur Bryan skupno z dijaki in dijakinjami višje realke v Baltimoru. Vsakemu fantu in dekletu je pritisnil na ustnice sterilno stekleno ploščico in s stoparico v roki je čakal na razvijajoče se kolonije bakterij. Izid: Do 250 bolezenskih klic lahko prenese en poljub. K sreči je 95°/o neškodljivih. Dr. Bryan Je svoje dljaštvo pomiril: »Ker živi človek v družbi, se mora sprijazniti tudi z rizikom, ki ga prinaša socialni stik, torej tudi s poljubljanjem.« Mladim ljudem to menda nt pretežko.
Preplah zaradi
2000 lel slare konserve
Potapljači francoske mornarice so pred kratkim odkrili na morskem dnu nedaleč od Marscilla potopljeno rimsko galejo. Po tovoru sodeč je bila ladja namenjena v tedanjo Galijo s hrano za Cezarjeve čete. Med drugim so našli na ladji 501) šopov konserviranlh rib.
Pred dnevi so v Munchenu ugotovili, da je voda mestnega vodovoda kar stokrat bolj radioaktivna kot. po navadi. Po mnenju strokovnjakov je radioaktivnost dvanajstkrat višja od količine, ki za živa bitja še ni škodljiva. Prav tako so ugotovili močno radioaktivnost voda tudi v Švici. Gre za vodnjake, v katerih se zbira deževnica, medtem ko tekoče vode ne kažejo teh znakov. Te vesti so povzročile razumljivi preplah med prebivalstvom.
Znana ameriška pev)ia in igralka Abbe Lane je med najbolj občudovanimi umetniki ameriške televizije. Njene pevske točke gledajo in poslušajo milijoni ljudi. Na sliki jo vidimo pri enem izmed njenih zadnjih ■ nastopov
Potapljači v kanalu. V starem angleškem mestu St. Albans so številni kanali, kamor so stoletja metali prebivalci razno šaro. Ker so računali, da so med te-vii odpadki tudi za znanost zanimivi arheološki ostanki, so najeli potapljače, ki v svojih nepremočljivih oblekah raziskujejo blatno dno ob prisotnosti velikega števila radovednežev
— Zaman smo se mučile: petelin je iz »pleha«!
»Saj vidite. Italijansko govori z akcentom.«
»Tako govoriš ti, prekleti...,« sem rekel.
»Odvedite ga k drugim,« je rekel prvi oficir.
Odpeljali so me za vrsto oficirjev pod cesto, proti skupini ljudi, ki so stali na polju ob bregu reke.
Medtem ko smo šli proti njim, je bilo slišati strele. Videl sem bliske iz pušk in slišal pokanje. Dospeli smo do skupine. Tu so stali skupaj štirje oficirji, pred seboj pa so imeli možakarja, ki mu je ob vsaki strani stal karabinjer.
Skupino ljudi, ki so prav tako stali tam, so čuvali karabinjerji. Štirje drugi karabinjerji so stali, naslonjeni na puške, zraven oficirjev, ki so zastavljali vprašanja. Bili so karabinjerji s širokimi klobuki. Dva izmed njih, ki sta me držala, sta me potisnila v skupino ljudi, ki so čakali na zaslišanje.
Gledal sem človeka, ki so ga oficirji pravkar zasliševali, Bil je mali, sivi in debeli podpolkovnik, ki so ga bili povlekli iz kolone. Zasliševalci so imeli učinkoviti nastop, hladnost in zapovedovalni ton Italijanov, ki so streljali, a nihče ni streljal nanje.
»Kateri brigadi pripadate?«
Povedal jim je,
»Kateremu polku?«
Povedal jim je.
»Zakaj niste s svojim polkom?«
Povedal jim je.
»Mar ne veste, da mora biti oficir s svojimi vojaki?«
Vedel je.
To je bilo vse. Oglasil se je drug oficir.
»Vi in taki, kakor ste vi, so spustili barbare na posvečena tla domovine.«
»Prosim, da mi oprostite,« je rekel podpolkovnik.
»Zaradi izdajstva takih, kakor ste vi, smo izgubili sadove zmage.«
»Ste sploh že kdaj doživeli umik?« je vprašal podpolkovnik.
»Italija se nikoli ne sme umakniti.«
Stali smo v dežju in poslušali vse to. Bili smo obrnjeni k oficirjem, jetnik pa je stal spredaj in nekoliko obrnjen k nam.
»Ce me mislite ustreliti,« je rekel podpolkovnik, »vas prosim, da me ustrelite takoj in me ne sprašujete dalje. Zasliševanje je bedasto.«
Pokrižal se je. Oficirji so se pomenkovali. Eden izmed njih je nekaj napisal na listič papirja.
»Zapustil svoje čete, obsojen na ustrelitev,« je dejal.
Dva karabinjerja sta odpeljala podpolkovnika k bregu reke. Stopal je v dežju, star in gologlav, ob vsaki strani pa ga je spremljal karabinjer. Nisem videl, kako so ga ustrelili, toda slišal sem strele.
Zdaj so zasliševali nekoga drugega. Tudi oficir sc je bil ločil od svojih vojakov. Niso mu dovolili, da bi kaj pojasnil. Ko so z lističa papirja prebrali obsodbo, je zajokal, in ko so ga ustrelili, so že zasliševali drugega.
Dali so si opraviti s tem, da so zasliševali naslednjega, medtem ko so tistega, ki je bil zaslišan malo poprej, odpeljali, da ga ustrelijo. Tako je bilo nemogoče, da bi ljudje karkoli storili. Nisem vedel, ali naj počakam na zaslišanje, ali pa naj ta hip poskusim zbežati. Bilo je očitno, da me imajo za Nemca v italijanski uniformi. Videl sem, da njihovi možgani delujejo, če so jih sploh imeli, in kako delujejo. Bili so sami mladi ljudje in reševali so svojo domovino. Onstran Tilmenta so zopet spravljali skupaj drugo armado. Obsojali so na ustrelitev oficirje v činu majorja ali z višjim činom 111 ki so se bili ločili od svojih čet. Po vsej priliki so prav tako povprek ravnali z nemškimi agitatorji v italijanski uniformi.
Na glavi so imeli jeklene čelade. Med nami sta samo dva nosila jekleno čelado. Pač pa so jo imeli nekateri izmed karabinjerjev. Drugi karabinjerji so nosili široke klobuke. Pravili smo jim »aeroplani«.
Stali smo v dežju in vlekli so izmed nas ven enega po enega, du bi ga zaslišali in ustrelili. Doslej so ustrelili vsakega, ki so ga bili zaslišali. Zasliševalci so imeli tisto krasno samozavest in vdanost strogi resnici, kakršna je značilna za ljudi, ki se igrajo s smrtjo, ne da bi grozila njim samim.
Pravkar so zasliševali polkovnika nekega polka s fronte. Še tri druge oficirje so pripeljali prav k nam.
»Kje je bil njegov polk?«