DECEMBER 17 C Florljan 18 P Kv.-Gracijan + 19 3 Kv.-NemezIJ + 20 N 4. Adventna 21 P Tomaž <£ 22 T Servul 23 S Viktorija 24 C Adam in Eva + 25 P Božični dan 26 S Stefan 27 N Ned. po Božiču 28 P Nedolžni otroci 29 T Tohaž Kaut. SO S Kolumba, dev. 31 č Silverster ERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ea pravico in resnico — od boja do cmagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH državah AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 255. CHICAGO, ILL,, SREDA, 30. DECEMBRA __ WEDNESDAY, DECEMBER 30, 1936 LETNIK (VOL.) XLV v v I i u%J i V svojem gorskem zavetišču dela Hitler načrte za svoj nadaljnji korak. — Skupen nastop Francije in Anglije mu dela ovire v njegovih računih, da bi iz Španije napravil fašistično državo. — Ponudba Francije, da mu vrne kolonije, ga spravila v zagato. Pariz, Francija. — Fiihrer Hitler se menda še ni nahajal v takih škripcih, kakor se to-časno, odkar je prišel v Nemčiji na vodilno mesto, in zato ni nič čudnega, da že več dni sedi zaprt v svoji gorski vili v Berchtesgadenu in premišljuje, kje se bo našel izhod iz sedanjega kočljivega položaja, da ne bo pri tem trpela čast Nemčije. Kadarkoli pa je Hitler zaprt "v premišljevanju" v omenjeni vili, Nemčija in ves svet ve, da nekaj pripravlja, kajti navadno je po takih tre-notkih presenetil javnost s kako novo drzno potezo. Z napetostjo pričakuje svet, kaj bo zdaj iztuhtal. Vlogo nekakega razvajenega otroka je Hitler doslej igral v Evropi in g, svojim kričanjem je dosegel, da mu je bila .takorekoč cela Evropa pokorna. Važne in častitljive mednarodne pogodbe, na katere so druge države zrle s spoštovanjem in strahom, je on lomil kakor otrok igrače ter jih metal v koš. Kljub tej drznosti jo je vedno zadovoljivo izpeljal in vsa kazen, ki jo je prejel za to, je bilo par ostrih protestov od drugih velesil. Toda, ko so doslej druge države gledale na Nemčijo kot na "ubogo premaganko" in iz tega sočutja izpregledale Hitlerju njegove vratolomne čine, si je pa med tem ta "revica" tako opomogla, da je zrastla čez glavo drugim državam, in te so zdaj izprevidele, da popuščanje ni več na mestu. Tako i" Hi ju težko pri-čekovn i, da v «a čas i'-tnawd s svoj in I)' ■■u.ism in boj moral izpregovoriti odločno besedo. Francija in Anglija ste namreč ta čas tako edini za medsebojno sodelovanje, kakor menda že ne, odkar je minula svetovna vojna, in s tem bo moral Hitler resno računati. Hitlerju je dosti ležeče na tem, da zmagajo v Španiji nacijonalisti. Na ta način bi namreč prišla Francija med dva fašistična ognja, Nemčija od ene in Španija od druge strani. Zato je tudi z vnemo podpiral na skrivaj generala Franco in bil točasno tudi pripravljen, odzvati se njegovemu apelu in mu poslati dve diviziji vojaštva na pomoč, skupno kakih 60,000 mož. Svoje zanimanje za zmago nacijonalistov zagovarja Hitler 8 tem, ko trdi, da producira Španija dosti rudnin in drugega surovega materijala, katerega Nemčija trdo potrebuje, in tega da bi bržkone ne mogel več dobivati, ako bi zmagale vladne čete. Proti temu argumentu je Francija napravila Nemčiji obljubo, da ji je pripravljena, vrniti njene prejšnje kolonije, ako se Hitler obveže, da bo sodeloval z njo in Anglijo v dosego resnične nevtralnosti od strani drugih držav v Španiji ter, da se tudi prostovljcem pre pove udeležba v španski civilni BORBA ZA NEVTRALNOST Za novi nevtralnostni zakon i se cbeta viharna debata. Washington, D. C. — Med najbolj spornimi točkami, s katerimi se bo bavil prihodnji kongres, bo brez dvoma novi zakonski predlog glede nevtralnosti Amerike. Dočim se na eni strani pristaši Roosevelta potegujejo za to, da se da predsedniku neomejena pravica, da v slučaju vojne v inozemstvu sam odločuje glede prepovedi izvoza orožja in drugih vojnih potrebščin bojujočim se državam, se pa opozicija, pod vodstvom senatorja Vandenberga bori, da se v zakonu določi, da ta prepoved brezobzirno velja za vse države. ODLOČEN ROJ PROTI SIFILISU Washington, D. C. — Voditelji zdravstvenih in socijalnih organizacij iz 32 držav so se zbrali tukaj v ponedeljek k tridnevni konferenci, na kateri se bo sestavil program za odločen in odkrit boj proti sifilisu in drugim vrstam spolnim bolezni. Govorniki so povdarjali, da je že skrajni čas, da se pogleda odprto v obraz tej kugi, ki na skrivaj mori na milijone žrtev, ter se jo obravnava brez sramu kakor vsako drugo kužno bolezen. Zdravniki nameravajo podvzeti intenzivno knmpr.ivr po celi deželi, v kateri bodo : io„s topa i i z govori ki eianki. Kakor ugotavljajo zdravniki, je točasno bolnih na sifilisu v Ameriki do šest milijonov ljudi, med njimi tudi veliko število otrok. --o--- VOJAŠKO VEŽBANJE ZA KAZNJENCE Frankfort, Ky. — Ravnatelj ukajšnje državne kaznilnice, J. Hammond, je po svoje rešil vprašnje, kako naj se zaposlc jetniki, da ne bodo vdani pogubnemu brezdelju, ko .!e blago, izdelano v kaznilnici, ne sme postavljati na trg. Da zaposli svoje "fante," je ravnatelj upeljal v kaznilnici redno vojaško vežbanje vsak dan. Da ie k a zri j en c c bolj vnel za ta načrt, jo obljubil nagrado za tiste skupine, ki se bodo posebno odlikovale, in tako v resnici žanje lepe uapehe. G AND! ŠE VED- ■ NO AKTIVEN Ponudil se za voditelja v borbi proti Angležem. Bcmtaj, Indija. — Točasno se vrši kongres vseindijskih nacijonalistov, na katerem je zbranih 10,000 delegatov iz cele Indije, in iz govorov se razvidi, da borba proti angleški y-jvladi nikakor še ni zaključena. Nastopil je na kongresu tudi stari mahatma Gandi in pov-darjal, da je še vedno pripravljen, da vodi to borbo, četudi ga privede v ječo ali pa na mo-rišče. Na kongresu se je sprejela resolucija, da se Indija ne bo udeležila slavnosti kronanja novega angleškega kralja, in tudi ne bo podpirala Anglije niti z -.štvom, niti v denarju, ako bi se ta zapletla v kako vojno. •-o- OTROK UGRABLJEN ZA ODKUPNINO Tacoma, Wash. — Oblastni organi go v nedeljo ponoči iskali sledu za drznim zločincem^ ki je. ugr&bil 10 let starega Chas. Mattscna, sina tukajšnjega znanega zdravnika, dr. Mattsona. Otrok je bil na porču s svojo 14 letno sestro in neko drugo deklico, ko je priplezal po obzidku do njih neki maškiran moški, razbil šipo na oknu ter zagrozil otrokom z revolverjem. Pograbil je nato dečka in izginil z njim ter pustil na porču noto, v kateri zahteva odkupnino za dečka v znesku $28,000. Med tem dogodkom so bili dečkovi starši v hiši. ---o- KONJSKI REP ZADAVIL DEČKA V/Hohestcv, Ont. — Nenavadno čuden slučaj s* at i s.e j pripetil preteklo nedeljo, kate rega žrtev je postal 10 let sferi deček Douglas Harper; našli so ga namreč v hlevu zadavljenega s konjskim repom, katerega je imel ovitega okrop vratu. Kakor se domneva, sc je deček igral s konjem ter si pri tem zavezal rep okoli vratu, na kar se je konj premaknil in tako je deček ob-visel na žimi. AVTOMOBIL MORI LJUDI Washington, D. C. — Tekom praznikov je zahteval avtomobilski moloh izredno bogato žrtev. Od četrtka do nedelja večera je bilo širom Amerike skupno ubitih 516 ljudi. Na prvem mestu v tem oziru stoji država Michigan s 44 smrtnimi nesrečami; takoj za njo pride Illinois s 43, do-Mm je imela država New York samo 16 takih usodnih slučajev. KR1ŽEMSVETA — Salvador. — Novi močni potresni sunki =o preteklo nedeljo ponovno pretresali to pokrajino v Centre-Ini Ameriki in dopolnili razdsjanje, ki ga je povzročil prvi potres zadnji teden. Število hiš je bilo razrušenih. .i, H — Havana, Kuba. — Tu-kajšlnje prebivalstvo je preteklo nedeljo pozdravilo svojega novega predsednika republike, F. L. Bru, ki je nasledil prejšnjega predsednika Gomeza, katerega je, kako, je bilo že poročano, vlada odstavila. — Berlin, Nemčija. — Vsa nemška podjetja so prejela od davčnih oblasti poziv, da morajo predložiti natančno poročilo, kako je njih finančno stanje in koliko zaloge imajo na rokah. Trgovine z oblekami morajo navesti tudi število, koliko moških površnikov imajo. OJAČENJE RUSKE ARMADE vojni in se prepusti Špancem samim, da urede svojo državo. Zdaj je na Hitlerju ležeče, da odloči nadaljnjo smer evropske politike; Opustiti bo moral svoje aspiracije po ustanovitvi nove fašistične države, ali pa bo spravil Evropo v novo vojno nevarnost; Francija je namreč zagrozila, da bo tudi ona odposlala čete v Španijo, ako bo Hitler izpolnil prošnjo generala Franco. HRIBOLAZEC V KRITIČNEM POLOŽAJU Glencoe, Škotska. _ Reševalna skupina se je odpravila v ponedeljek zjutraj na sto mil ; oddaljeno goro, kjer je čakal na nje pomoč neki mlad hribolazec, po imenu Wrn. Christie, v skrajno kritičnem položaju, namreč viseč na vrvi z glavo navzdol.' V fekupini drugih tovarišev r.e je omenjeni fant podal v gore, toda na ledenih tleh mu je spodrsnilo in zdrčal je po strmini navzdol ter končno obvisel z nogo na vrvi. Ko so prispeli reševalci iz doline, so našli ponesrečenca že mtvega. Sovjeti ojačijo svojo armado z novim moštvom kakor tudi z novo zalogo vojnega materijala. Moskva, Rusija. — Med tem, ko je ruska armada že zdaj brez dvoma najmočnejša na celem svetu, pa so sovjetski voditelji preteklo nedeljo objavili, da se bodo po Novem letu podvzgia še nadaljnja ojačenja glede' moštva, kakor tudi glede vojnega materijala. Tekom letošnjega leta se je število moštva v sovjetski armadi zvišalo na 1,300,000 mož in letošnji proračun za vojaštvo bil skoraj dvakrat višji od lanskega. Tekom prihodnjega leta pa se bo znesek za te izdatke še znatno zvišal. V prvi vrsti posveča Rusija pozornost zračni armadi in na sovjetskem kongresu v novembru se je objavi-'o, da bo razpolagala Rusija v kratkem s 7000 vojnimi aeropla-ni. Povod za svoje intenzivno oboroževanje navaja sovjetska vlada nevarnost, ki ji preti od Nemčije, zlasti še, ko je ta stopila v zvezo z Japonsko. Dalje tudi povdarja, da je vojna v Španiji nekaj tako kočljivega, da se utegne v trenotku izpre-meniti v svetovno vojno. KITAJSKA RAZMOTRIVA O KRIZI Šangaj, Kitajska. — Nevarnost, da bo kaj resnega izbruhnilo na Kitajskem, je sicer izginila, ko je uporniški general Čang izpustil ujetega diktatorja Čiang Kai-šeka, vendar cela zadeva še ni pozabljena. Vladni voditelji r.ds ; lazmotrivajo, kaka kazen -raj naloži za uporniškega voditelja za njegov drzni čin. Bržkone pa se bo stvar mirno končala, kajti Kai-šek. ram prigovarja k popustljivosti, rekoč, da je nekoliko tudi sam kriv, da je bil ujet, ker ni bil iovolj pazljiv. -o- Čitaite oglase in podpiraite tiste, ki podpirajo katoliški list "Amer. Slovenec!" Jugoslsvff® Zločinca, ki je meseca novembra umoril Šentiljskega poštnega uslužbenca Ludvika Žunka in ga oropal, končno prijeli in je dejanje priznal. — Smrtna kosa. — Še druge vesti in novice iz starega kraja. V stiski je segel po nedovoljenem sredstvu Št. Ilij, 8. dec. — Poročano je že bilo o roparskem napadu na pismonošo Ludvika Žunka. nad katerim je nekdo v bližini šjentiljskega kolodvora izvršil roparski umor. Danes se je pa policijskim organom posrečilo, da so zločinca prijeli in sicer je to 23 letni "Singerjcv" uslužbenec Kari Adler. K njegovi aretaciji je pomagala uslužbenka v Mastekovi trgovini, kjer je Adler .kupoval neke stvari. Kupljeno blage je hotel plačati s tisočakom katerega je uslužbenka prepoznala po številki, ker je policija dala seznam ukradenih bankovcev po vseh trgovinah. Posrečilo se ji je, da je skrivaj obvestila o tem šefa policije in tako je bil Adler areti Lokomotiva je bila vsa prevlečena s tanko plastjo leda, posebno na nekaterih mestih, ki jih para najlažje doseže. Na nekem takem mestu je stal v usodnem trenutku tudi strojevodja Šepec. Nič hudega slutečemu je Šepcu spodrsnilo in je radi tega padel z lokomotive. Priletel je pa na svojo nesrečo z glavo na tračnice in je obležal na mestu nezavesten. Takoj so priskočili tovariši in so ga hoteli prenesti v postojnsko bolnišnico. Toda Šepec je že med potjo izdihnil. V bolnišnici so mogli ugotoviti le to, da ima prebito lobanjo. -o- Velik požar V Apačah, občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju je začelo goreti pri posestniku Martinu Kelcu. Od tam se je požar razširil na gospodarska poslop- USODEN KONEC NAZIJSKEGA LETALA ran. _ Morilec je orožnikom ja Martina Zajca in posestnika izpovedal, da je že nekoliko dni pred groznim dejanjem skoval načrt, kako bi prišel do denarja, ker je kot trgovski potnik tvrdke Singer zaslužil mesečno le 400 do 800 Din in je tako zašel v dolgove. Razmere v Št. Ilju so mu bile dobro znane, saj je bil tam dve leti občinski sluga in so ga letos meseca marca odpustili zaradi neke nerednosti. V stiski se je odločil, da izropa šentilj-skega pismonošo, o katerem je dobro vedel, da nosi denarno pošto tudi zvečer na postajo. Tako je že 16. novembra, torej dva dni pred roparskim umorom, vzel iz gospodarskega poslopja svojega stanodajalca veliko sekiro, ki jo rabijo za cepljenje drv. Tako oborožen se je skril v grmovje pred železniškim mostom in čakal v zasedi na pismonošo. Šele tretji večer se mu je posrečilo, da je dobil pokojnega pismo-noša samega na cesti. Počakal je, da je šel mimo njega. Nato se je splazil iz grmovja in mu sledil kakištnih 30 korakov. Nenadno je z ušesom sekire udaril svojo žrtev od zadaj po glavi, da se je Žunko na metu zgrudil na tla. Hlastno ie morilec zagrabil poštno vrečo zoo orni puqn Sou qxujn op JO} polje proti Strihovcu, kak5nih 600 korakov daleč, kjer je sekiro zavrgel. Pri zasliševanju je Adler svoj grozni zločin skesano priznal ter zatrdil, da je dejanje izvršil -rm. Ker pa je bilo spričo nekih okoliščin slutiti, da je imel pomagača, so danes aretirali še nekega hlapca iz Št. Ilja. -o- Razvaline nekega nemškega nagijskega aeroplana, ki se je ponesrečil v francoskih Alpah in je z njim našlo smrt sedem oseb. V ostankih so se našli tudi propagandni letaki za španske nacijonaliste. Matevža Golca. Vsem trem posestnikom so zgorela gospodarska poslopja do tal, Matevžu Golcu pa tudi stanovanjska hiša. Žrtev ognja so postali vsi poljski pridelki, gospodarsko orodje in skoraj vsa perutnina, znaša škoda nad 60.000 di-larjev. — Komaj nekai ur pozneje je gorelo na drugem kon-u vasi in sicer pri posestniku qnn Klanjšeku, kateremu je zgorela vsa domačija do tal. -o- Smrtna kosa Na Goliču pri Konjicah je umrla Klavdija Hertl, Grašča-kinja, po rodu Cehinja. — V Ljubljani je umrla Marica Re-mic, rojena Sluga, poštna urad-rica. — V Domžalah je umrl Jože Kovač, posestnik. — Na Dunaju je umrl Henrik Jabor-negg, bivši župan mesta Celje, kateremu je županoval od 1. 1907 do prevrata. -o- Nesreča v tovarni V tovarni "Titan" v Kamniku je 24 letni strojni delavec Ciril Roje delal pri rezalnem stroju. Med delom ga je rezalni stroj prijel za levo roko in mu jo odtrgal pri komolcu. -o- Pod avtomobilom Na semanji dan je v Ptuju po nesreči prišel pod kolesa avtobusa 30 letni Alojzij Zem-ljič, od Sv. Jurija ob Ščavnici. Zadnje kolo ki je šlo preko njega, mu je zlomilo obe nogi. -o- Nezgoda Ko je 47 letni najemnik Jože Golob podiral v gozdu drevje, ga je vrh padajočega drevesa udaril po glavi in mu močno poškodoval oko. — - Tako poročajo iz Celja. -o- Nezgoda Iz Ribnjega pri Radovljici je bil pripeljan v ljubljansko ,___________________ bolnico 22 letni Janez Selan. Postojni je snažil veliko loko-'kateremu je cirkularka pri dc-motivo, s katero je pripeljal jju močno poškodovala levo r<-brzotovorni vlak iz Maribora. | ko. Tragičp? nesreča železničarja Ljubljana. — Močna poledica je poleg manjših nesreč zahtevala tudi smrtno žrtev in ta je 31 letni strojevodja Franc Šepec, splošno priljubljen in ugleden Žirovničan. Na postaji štreni 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 30. decembra 1986 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja vsak dan razun nedelj, pooie-teljkov in dnevov po praznikih Izdaja in tiska. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd„ Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina. 2a celo leto____ Za pol leta____ Za četrt leta _________ ___$5.00 2.50 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto__________$6.00 Za pol leta_________3.00 Za četrt leta ____________1.75 Posamezna številka ____________ 3c The first and the Oldest Slo vent News-paver in America Established 19T* Issued daily, except Sunday. Moi. dav »nd the day after holiday* Published by: EDINOST PUBLISHING CO Address of publication office 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription For one year__ For half a year___ For three month.« ______ __$5.00 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year_____3.00 For three months___1.75 Single copy________________ 3r Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopnslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10. 1925- at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879 K desetletnici USTANOVITE DRUŠTVA THREE STAR, ŠT. 33, ZSZ., V CHICAGI, ILL. Piše Anthony Jeršin, gl. tajnik ZSZ. Meseca avgusta 1926, vračajoč se iz gotovih opravkov iz države Pennsylvania, sem se ustavil v šumnem velemestu Chicagi ter obiskal uredništvo in osobje Amerikanskega Slovenca, kjer me je Mr. Jei'ich, urednik rečenega lista, prav prijazno sprejel ter naročil Mr. Louis Železnikarju, da mi razkaže moderno tiskarno, kar je Mr. Zeleznikar prav z veseljem ter uljudno storil. Omenjeno podjetje ima v resnici moderne stroje ter je zmožno, da točno postreže svojim odjemalcem v vsakovrstnih tiskovinah. Ker je bil list "Amerikanski Slovenec" že tedaj glasilo ZSZ, sva z Mr. Jerichem seveda prišla tudi v kratek pogovor o naši dični organizaciji ter sem ga naposled vprašal zakaj bi se ne ustanovilo v Chicagi eno postajanko pod ZSZ? Mr. Jerich mi je odkritosrčno odgovoril, da v Chicagi že obstoji 33 slovenskih društev in je vsled tega težko ustanoviti še kako novo društvo, ker so sko-ro že vsi rojaki zavarovani pri dveh, treh ali še več društvih. Vsekakor pa mi je obljubil, da bo radevolje pomagal ustanoviti rečeno novo društvo, pod pogojem, če se bo za to idejo zanimal ter zavzel tudi spoštovani rojak Mr. Leo Jurjovec. Nato.sem obiskal še svojega starega znanca in znanko Mr. in Mrs. Leo Jurjovec, katerih dveh nisem videl odkar sta se poslovila iz Ljubljane. Dasi-ravno sem bil ob njih odhodu iz stare domovine še mlad deček, me je Mrs. Jurjovec vseeno takoj spoznala ter sta me oba prav prijazno sprejela in prav po slovenskem običaju dobro pogostila. Po kratkem veselem zopetnem snidenju in okrepčilu, me je Mr. Jurjovec peljal še k en par njegovih prijateljev, nakar sem mu povedal kaj šva že govorila z Mr. Jerichem. Mr. Jurjovec je jako zapesljen, toda vkljub temu mi je nemudoma obljubil, da bo storil vse v njegovi moči, da se započeta ideja uresniči ter ustanovi v Chicagi novo društvo pod ZSZ, dasiravno se je tudi on zavedal, da to ne bo lahko delo, ker je v Chicagi že tako veliko število slovenskih društev. Takoj po svojem povratku v Denver, sem odposlal v Chicago prošnje za pristop, in prvi del meseca oktobra 1926, sem pa že prejel od vrhovnega zdravnika odobrene prošnje za sprejem v ZSZ in k novemu društvu za sledeče prosilce: John Gottlieb, John Jerich, Gertrude Jurjovec, Leo Jurjovec, Matilda Miroslavich, Frank Primozich, John Terselich in Peter Vidmar. Novo društvo sv. Cirila in Metoda (sedaj Three Star) št. 33 ZSZ, je bilo ustanovljeno v Chicagi dne 27. septembra 1926 po zgoraj omenjenih šestih carter članih in dveh članicah. Sobrat Leo Jurjovec je bil prvi in vesčasni predsednik, kateri urad nepretrgano vodi v zmožnosti ter dobrem duhu že nad deset let. Sobrat Jurjovec, kot vnet in agilen član ter vesčasni predsednik društva, je žrtvoval veliko svojega cenjenega časa, kakor tudi denarja, da je postavil društvo na trdno stališče ter dober glas med rojaki v Chicagi. Prvi društveni tajnik je bil tudi prav zmožen sobrat Pete)' Vidmar, kateri je v dobrem redu opravljal svoje tajniške posle nad dve leti. Temu je pa sledil sobrat Frank Primozich, kateri urad je sobrat Primozich vestno opravljal celih osem let. Tudi ta sobrat Primozich, kot sobrat Jurjovec, je žrtvoval veliko svojega časa in denarja v dobrobit društva in Zveze, zaradi tega je društvo pokazalo prav lep napredek pod njegovim vodstvom. Kajti ta dva društvena uradnika sta ustanovila mladinsko društvo Chicago Youngsters št. 2, in sta ga vedno nadzorovala kot ml. nadzornika, kar je velikansko delo, ako ga hoče človek pravilno nadzorovati kot sta storila omenjena dva agilna društvena člana. Zato jima je pa članstvo njih društva poverilo največjo zaupnico in priznanje z ozirom, da je izvolilo sobrata Jurjoveca za delegata osme redne konvencije ZSZ, katera se je vršila v Lead-ville, Colo, meseca avgusta 1929, kjer je sobratu Jurjovecu tudi delegacija rečene konvencije dala zaupnico z ozirom, da ga je izvolila za predsednika gl. porotnega odbora ZSZ, kateri urad je omenjeni sobrat Jurjovec zmožno, nepristransko in častno opravljal,* dam-avno je bilo tiste čase to delo najtežavnejše, kajti bilo je veliko nesporazuma in pritožb od strani nekaterih bivših članov v So. Chicagi in West Frankfortu, 111. Leta 1933 je pa društvo izvolilo druga agilnega člana sobrata tajnika Frank Primozicha za delegata devete redne konvencije, katera se je vršila v Pueblo, Colo, meseoa avgusta 1933. In ker se je na rečeni konvenciji sobrat Jurjovec, vsled važnih vzrokov, odpovedal vsaki kandidaturi za katerikoli gl. urad, .je bil na njegovo mesto enoglasno izvoljen sobrat Frank Primozich. To je zadosten dokaz, da članstvo društva Three Star,- kakor tudi zastopniki od vseh krajevnih društev ter celokupni gl. odbor ZSZ, se zaveda agilnosti ter požrtvovalnega dela teh dveh društvenih in Zvezinih uradnikov ter jima je vsled tega dalo največjo čast in odgovornost, ki jc more članstvo dati ali'naložiti svojim članom. Zato se tudi jaz pridružujem ostalemu članstvu ZSZ ter ob priliki desetletnice ustanovitve njih društva izrekam moje čsstitke in priznanje! Čestitam tudi sobratom Jerichu in Vidmarju, ter sestram Jurjovec in Miroslavich, katerih imena so tudi zabilježena na društvenem čarterju. V dolžnost si štejem, in me veže moj urad, da čestitam vsem ostalim članom, ki ste pozneje pristopili v društvo, ter se Vam javno zahvaljujem, ker ste sodelovali z vašimi uradniki in jim pripomogli, da je društvo tako lepo napredovalo, kajti brez vašega sodelovanja tudi uradniki, pa magari še tako dobri in agilni, bi ne mogli pokazati tako lepega napredka. Ker je zadnje čase pričelo pristopati v društvo večino turoje-ne mladine, in ker večina teh članov ne obvladuje slovenskega jezika, so razmere časa zahtevale za boljši napredek pri društvu in Zvezi, dji je društvo na redni seji dne 12. avgusta 1936, potom potrebne resolucije, uradno spremenilo ime iz sv. Cirila in Metoda na "Three Star", in od rečenega dne naprej se tudi društvene seje vodijo v angleškem jeziku. Društvo Three Star je eno izmed najnaprednejših pod zastavo ZSZ, kajti to je edino društvo, ki ima skoro dvakrat toliko članov v mladinskem oddelku kot v aktivnem članstvu. Vzrok temu bo gotovo, ker imajo dobre mladinske nadzornike in pa, ker jih sobrat Jurjovec po enkrat na mesec pelje brezplačno v gledališče, kakor tudi, ker so pri društvenih sejah upravičeni do vstopnih nagrad in drugih zabav. Do vsega tega so člani v Chicagi upravičeni proti nizkimi odškodninami 15 centnimi mesečnimi asesmen-ti, in poleg tega so pa tudi njih starši upravičeni do vsote $450.00 v slučaju smrti otroka. Rojakom v Chicagi, ki še nimajo svojih otrok pri ZSZ se nudi najlepšo priliko, da jih nemudoma vpišejo pri naši domači bratski nadstoprocentni podporni organizaciji Zapadni Slovanski Zvezi, kjer bodo tudi Vaši otroci deležni do vseh teh podpor in dobrot proti 15centnimi mesečnimi prispevki. Do 30. junija 1937 je prosta pristopnina v oba oddelka, in tudi asesmenti novih članov v mladinski oddelek so prosti za prva dva meseca po pristopu. Društvo Three Star je v zadnjih desetih letih izplačalo svojim članom svoto $5,527.00 v raznih podporah, in sicer $3,927.00 v bolniških; $600.00 v operacijskih; in $1,000.00 v smrtninskih podporah. Zapadna Slovanska Zveza je nepristranska bratska podporna organizacija, temelji na demokratični podlagi, ne oziraje se na versko ali politično prepričanje in mnenje, je na trdni finančni podlagi v vseh skladih, zato se uljudno vabi vse rojake, ki še niso člani ZSZ, da v njo pristopijo, ali pa vsaj svoje otroke pri nas zavarujejo. ZSZ uspešno posluje že blizu 30 let. V tem času je točno in pošteno izplačala vse obveznosti svojim članom vdovam in sirotam, v skupni svoti $380,029.53. Pvojaki pristopite v Zapadno Slovansko Zvezo! Za vsa pojasnila glede pristopa in naše organizacije, se obrnite na uradnike krajevnih društev, za ustanovitev novih društev pa pišite direktno na gl. urad Zapadne Slovanske Zveze, v Denver, Colo. HVALA ZA VOŠČILA Vsem, ki so te dni poslali na stotine voščil k praznikom in za novo leto uredništvu, upravi in vsemu osebju "Am. Slovenca", želimo izraziti najlepšo zahvalo in vsem želimo prav isto in še več! Bog z vami in Bog vas živi vse! "Amer. Slovenec" NOVA MAŠA PRI SV. ŠTEFANU V MINNESGT! Brockway, Mmn. V živem spominu nam bo ostalo vsem, kar se je godilo v nedeljo 20. decembra pri sv. Štefanu. Po čemer smo že tako dolgo hrepeneli, se je zgodilo. Z velikim ti udom, ogromnim delom in večletno priprave, je končno četrti novomaš-nik v letošnjem letu iz naše fare, Rev. Edvin Oman, dosegel svoj težko pričakovani cilj !a je zapel svojo prvo sv. ma-o. 2e celo uro pred slovesnostjo so se začeli zbirati judje, vsi navdušeni in veseli. Vel'.ko veselih dni je imela v letošnjem letu fara sv. Štefana, toda eden najveselej^ih je ;nč bil dan 20. decembra, ko o prebivalci z največjo radostjo sprejeli četrtega in zadnjega nevomašnika v tem letu in povrh tega pa še srebrno-mašnika Rt. Iiev. J. J. Omana, ki je bil prvi novomašnik i z te fare. Lahko si predstavljamo, kaj vse so premišljeval' gg. duhovniki, ko so stali pr: tej slovesnosti ob oltarju; rni vsi smo pa imeli le eno misel kako je Bog dober, ki je posebno blagoslovil to faro. Lahko so ponosni farani in ta ponosnost je prav gotovo tudi Bogu všeč. I.cp dan je bil nedelja 20. decembra. Slovesna sv. maša n ie vršila ob 10 uri. Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M. so imeli lepo slovensko pridigo, v kateri so z navdušenimi besedami razjasnjevali pomen duhovslcega stanu. Za njimi so Rt. Rev. J. Oman govorili v angleškem jeziku in nam razlagali nevomašnikovo življenje. V spomin so nam priklicali, kako je današnji novo-'rnašnik pred enim letcm ležal na emrtni postelji in nam polagali na srce, kako da smo lahko Bogu stoterokrat hvaležni, da mu je podaljšal življenje in mu dal milost dočakati to največje veselje, dan "f■■ve sv. maše. Slavnosten obed se je vrilii v novi dvorani. Tam so se farani in gg. duhovniki veselili skupaj do večera. Zvečer so pa fantje in dekleta imeli prav lepe igre. S tem so pokazali, kako jim je pri srcu lepa in dostojna dramatična umetnost. Ta in podobna poročila pat dovolj jasno pričajo, s koliko skrbjo so se farani pripravljali na praznovanje slovesnosti nove sv. maše. Častitarno gospodu novo-mašniku! Rečemo pa tudi, da sta lahko vesela tudi vidva, oče in mati novemašnikovi, njegovi bratje in sestre in sorodniki, ki lahko z veselim -rcc-m rečete: Imamo v svtji družini mašnika Gospodovega, ki sG nas bo vsaki dan spominjal pri sv. daritvi. Samo I.p misel zadošča, da starši pozabijo vse skrbi in stroške, ki so jih imeli s svojim sinom, dokler ni dosegel te največje časti, ki jo je človek na zemlji deležen, časti da je postal mašnik Gospodov. Lahko se pa veselite tudi vsi ostali farani, zakaj zopet je en novomašnik Slovenec. Najbolj srečen si pa Ti, gospod novomašnik. Postal si Kristusov brat in njegov namestnik; postal si naš duhovni sobrat in sodelavec v vinogradu Gospodovem. Tudi Tebi kliče Gospod: Simon, Jonov sin, ali me ljubiš?... Naj bc Tvoje delovanje med rojak zelo uspešno in Bogu depad-Ijivo! Rev. Frencis Sirarke, OSC. -o- ZASTOPNICA IZ PULLMA-NA PIŠE Chicago, (Pullman), sil. Staro leto gre k svojemu zatonu in bliža se Novo leto. Namen sem imela, da bom obiskala še pred prazniki naročnike tega lista v naši naselbini, toda usoda je hotela, da je nas baš v dobi pred prazniki objela žalost, kakor že vam vsem znano, je na 13. dec. preminul naš ljubljeni sin John. V takem potrtem žalostnem času pač nisem bila razpoložena, da bi naročnike obiskala. Storila pa bom to zdaj okrog novega leta in vsem razdelila lepe stenske koledarje od našega lista. Obnem bom obiskala vse one, ki jim je naročnina potekla, da si ta zanimivi list naroče še za naprej. Tem potom naj še enkrat vse naše drage znance in prijatelje iskreno zahvalim za vse, kar so storili za - nas v dnevih žalosti. Vsi bodite prisrčno zahvaljeni. Tega ne bomo pozabili. Obenem želim vsem naročnikom tega lista, kakor vsem znancem in prijateljem prav srečno, zdravo in zadovoljivo Novo leto 1937. Rose Bokal, zastopnica -o- FINANČNO POROČILO cdbora za proslavo dneva Ujsdinjenja leta 1936 Chicago, III. Dohodki: Vstopnina (1530 vstopnic) $382.50; kuponi (chips) za kupovanje v dvorani $53925; ostali dohodki $96.45.— Skupaj $1018.20. Stroški: Dvorana, razni izdatki v dvorani in sladke pijače $213.48; pivo, vino, žganje $154.10; hrana, razne jestvine $98.01; dve godbi $96.00; tiskovine in poštnina $69.13; pozdravni brzojavi $17.64; dvorana za seje, cigare in drugi manjši stroški $19.50. — Skupaj $667.86. Dohodki skupaj ............$1018.20 Stroški skupaj ............ 667.86 Ostalo čistega .$350.34 Preostali dobiček se je razdelil po sledečem redu: Ameriška Jugoslovanska Legija, Chicago, 111. $60.00; Jadranska Straža, Chicago, 111. $50.00; Dom slepih invalidov v Jugoslaviji $25; Jugoslovanska narodna Federacija, Chicago, 111. $20; Srbska pravoslavna cerkev Vstajenja Kristusovega $20; Grško katoliška cerkev sv. Petra in Pavla $20; Srbska pravoslavna cerkev sv. Arhangela Mihaela $20; Rimsko katoliška cerkev sv." Jurija, So. Chicago, 111. $20. Časopisne nagrade za oglaševanje in priporočanje: Jugoslovanski Glasnik $15; Amer. Srbo-bran, Pittsburgh, Pa. $15; Amerikanski Slovenec $15; Prva Jugoslovanska Radio ura $25; Shranjeno za drugoletno proslavo $50.34. — Skupaj se je razdelilo $350.34. Vse organizacije ali cerkve, ki so zgoraj omenjene, pri katerih ni naveden kraj, so v Chicago 111. Vsi dohodki skupaj so znašali torej $1018.20; vsi stroški skupaj na veselici pa $667.86; razdelilo se je torej skupnega dobička $350.34, kar znese skupaj $1018.20. Na zaključni seji nadzornega odbora smo podpisani nadzorniki in nadzornica, našli vse račune v popolnem redu in razrešili blagajnika in njegove pomočnike ter ves ostali odbor vseh nadaljnih dolžnosti. Za resničnost zgoraj podanih računov potrjujemo s svojimi lastnoročnimi podpisi in s tem zaključujemo naše delo. Dne 12. decembra 1936. Nadzorni odbor: za proslavo dneva narodnega Ujedinjenja '936. leta: Chicago, 111. Sledijo lastnoročni podpisi: Frank Zuklič, N. Vnjcvič, Danica Simič, Martin Plestma, M. Mardjenovič. ''•ŠIRITE AMER. SLOVENCA'' NENADNA BELA ŽENA Johnstown, Pa. Na letni seji dr. sv. Cirila in Metoda, JKJ. v ned. 20. dec. popoldne je sobrat Jernej Šemerel stavil neki predlog v korist članom. Predlog je bil sprejet in čez petnajst minut se je Jernej Šemerel v dvorani zgrudil od kapi zadet in umrl na seji. Pripeljali so ga takoj v bližno bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da je umrl radi kapi. Pokojni je bil doma s Črnega Vrha nad Idrijo. V Ameriko je prišel 1. 1913. Več let je vodil malo trgovino, ki jo je pa letos dal v najem. Delal je v premogo-rovu. Zapušča ženo Marijo, roj. Marolt, doma z Blok, šest otro-čičev od starosti dveh do 13 let in nekaj sorodnikov v Clevelan-du. Pogreb se je vršil iz župnijske cerkve sv. Terezije na slovensko pokopališče dne 23. dec. Dočakal je starost 51 let. Naj počiva v božjem miru. Prizadetim tako nenadno naše iskreno sočutje. Zastopnik --o- NESREČA V RUDNIKU Tcrreon, Mehika. _ Eksplozija, ki je nastala iz neugo-tovljenega vzroka in ki je bila tako silna, da je pretresla celo mesto, je zasula neki tukajšnji premogovnik ter je bilo v njem ujetih večje število rudarjev. Do torka večera so dobili na površje 47 mrtvih trupel, dočim so 28 ponesrečencev odkopali še živih, vendar je navarnost, da jih bo nekaj od njih podleglo poškodbam in učinkom strupenih plinov. ----o_ List "Am. Slovenec" ie last nina katoliških Slovencev v \m2r:ki. Kdor podpira katoliški list "Arn. Slovenca," pod jira katoliške Slovence v Ameriki. A Mfjpffft, m^f tTWffWWV rfilv 'K IvM ~>\';*cfl £ V . \ , ^ V ■ "»rriiiif-m1"" i / k CL-24 "Meni se vse dozdeva, da smo že precej blizu železnice," je pripomnil Doc, "'drugače —" "Drugače kaj?" odvrne Dick. "V drugem slučaju," nadaljuje Doc, "smo pa v popolnoma napačni smeri." "Za božjo voljo," reče Dick, ' če smo v napačni smeri, pomeni to da smo se izgubili in bomo morali ostati v džungli do smrti I" V takih mislih in pogovorih sta se dečka le počasi pomikala naprej po ozki džungelski gizi. Če sta pomislila na to, da sta zašla, se jima ni prav nikamor mudilo. Za njima jc pa prav taki) počasi stopal ljudožre Zopinga. V težke misli zatopljena skoro niti opazila nista, da sta prišla pred kanibalsko naselje. Kar naenkrat, kakor bi W. tal izrastda, je stalni pred njima črnska vas. Skozi odprta vrata visoke ograje sta videla skupino koč, ki so bile pokrile z dolgo džungelsko travo. Mimo teh nizkih koč so se pa premikali skoro nagi črnci. En sam pogled na te črnce je zadostoval, da sta Dick in Doc osupla obstala. Kakor pn vsaki stvari ki sta jo doživela, je b,l Dt)C ,H.vi) ki je 2l)ra, svo_ je misli m rekel: "Morda so pa ti črnci takega rodu, da se nam jih ni treba bati." — "Kaj pa če so ti črnci ljudo-zrci," pripomni Dick. "Najbolje bo, da jo ubereva nazaj." _ Komaj sta se obrnila da zbežita, jima je Zopinga zastavil poti Sreda, 30. decembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran £ 1 Za pa DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: 1 Predsednik: Anton Kochevar. 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo, gj Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. ® Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: 1 Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. * jp 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo, jg 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. I POROTNI ODBOR: ff Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. i 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. p 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. J: 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. gj S. porotnik: Mike Popovich, 9602 Ave. L, So. Chicago, 111. URADNO GLASILO: g "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago. 111. S Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-1 nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš-§ nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi § bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugI gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. H Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-fl štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede p ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila § in potrebne listine. 1 SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO vsem spoštovanim glav. uradnikom(cam), kakor tudi vsem uradnikom (cam) kra jevnih društev in vsemu cenjenemu članstvu ugledne Zapadne Slovanske Zveze želi Uredništvo Glasila ZSZ. URADNO NAZNANILO ZAPADNE SLOV. ZVEZE Službeno se naznanja članstvu Zapadne Slovanske Zveze, zlasti pa še gl. odboru, da letne revizije knjig ZSZ se prično v petek 22. januarja 1937, točno ob deveti uri dopoldne v gl. uradu ZSZ. Takoj po rečenih revizijah, ter pregledu vrednostnih listin v varnostnem predalu, bo otvorjeno letno zborovanje gl. odbora ZSZ. V smislu točke 94 Zvezinih pravil, je dolžnost gl. predsednika, gl. podpredsednika, gl. tajnika, gl. blagajnika, vrhovnega zdravnika in gl. nadzornega odbora, da se vdeleže te seje. Vse prošnje ali priporočila- od- strani krajevnih društev, ali posameznih članov, morajo biti v gl. uradu ne pozneje kot do 23. januarja 1937. Z bratskim pozdravom, ANTON KOCHEVAR, gl. predsednik, ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. OFFICIAL NOTICE OF THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION The membership of The Western Slavonic Association, especially the Supreme Board, is hereby officially notified that the annual revision of the Association's books will commence Friday, January 22, 1937, promptly at 9 A. M. at the Supreme Office of The Western Slavonic Association. Immediately upon the completion of said revision and examination of the books, as well as other valuable documents, the annual meeting of the Supreme Board of The WSA shall be called to order. . In accordance with Section 94 of the Association's by-laws, it is the duty of the Supreme President, Supreme Vice-President, Supreme Secretary, Supreme Treasurer, Supreme Medical Director and the Supreme Board of Trustees to attend this meeting. All applications or suggestions from the subordinate lodges, or individual members, must reach the Supreme office not later than January 23, 1937. Fraternally yours, ANTON KOCHEVAR, Sup. President, ANTHONY JERŠIN, Sup. Secretary. --o---- <^iiHiiiiiniHiiiiii;iiiiiHiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiinniiiiiimiiiHiiiiiiii.iiic: if ! Dopisi lokalnih društev umiiiiiiliTu! ill H.....itiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiuiimiui.....umne« IZ URADA DR,. KRALJICE SV. ROŽNEGA VENCA St. 7, zsz. Denver, Colo. Naznanja se članicam našega društva, .da so bile na zadnji društveni seji izvoljene v društveni odbcr za prihodnje leto sledeče članice: Predsednica France? Ponikvar, tajnica Josephine Maring, blaga j.ni-čarka Frances Jeršin, predsednica nadzornega odbora Anns. Dometrevich, pomočnice Mav.v Grebene in Mary Grum. nadzornica mladinskega oddelka Frances Jersin, voditeljica Mal ih; Krasevec; porotni odbor pa Mary Cesar in Mary Ark o. Ker se več članic pritožuje in so razžaljeno zaradi premikanja naših društvenih sej, vas prosim, da bi se v velikem številu udeležile naše prihodnje seje v nedeljo 3. januarja ob 2 uri popoldne, na kateri se bo sklenilo, kako se bomo ravnale v prihodnje. Pripo-znam, da je bila ta stvar prinesena naprej nepričakovano in ko je bilo že pozno da bi sc o njej bolj na dolgo razpravljalo in razmišljalo, zato se ni odločilo. Do sedaj ste pa članice imele dovolj časa da ste stvar premislile, kako bi bilo bolj prav, kedaj bi se naše seje vršile. Zato prosim še enkrat, da bi se v obilnem številu udeležile prihodnje seje. Ob enem vam naznanjam, da bomo imele po seji nekoliko zabave. — Vsem članicam našega društva, kakor tudi vsemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze pa voščim srečno in veselo novo leto. Anna Težak, predsednica Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh IZ URADA DR. ZAPADNA ZVEZDA ŠT. i c:, ZSZ. Aiebfo, Celo. Članstvu zgoraj omenjenega društva, kateri se niste udeležili zadnje letne seje dne 9. decembra, se naznanja, da je bil za prihodnje leto izvoljen sledeči odbor: Predsednik Louis Lesar, 503 Moffat St.; tajnik Joe Mencin, 1216 Berwind St.; blagajnik Joseph Grebene, 303 Park St. — Društvene seje se bodo vršile kakor dosedaj, to je vsako drugo sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Torej bo naša prihodnja seja dne 13. januarja. Na tej seji boste slišali poročilo o društvenem delovanju in napredku leta 1936. — Nadalje se vam naznanja, da bomo pričeli z našim društvenim delom v prihodnjem letu. Na zadnji seji že je bilo določeno, da se priredi plesna veselica v nedeljo dne 24. januarja v dvorani sv. Jožefa in sicer bo veselica v korist društvene bla-jgajne in društvenih članov. Zato prosim vse članstvo, da se gotovo udeležite prihodnje seje dne 13. januarja 1937 in si izvolite ve-selični odbor, ki bo delal na veselici. Dolžnost vsega članstva je, da se v polnem številu udeležite tudi veselice. Nadalje tudi prosim članstvo, da redno plačujete svoje mesečne asesmente in to vsaki mesec sproti, ker s tem olajšate tajniku veliko dela in skrbi. Vsi veste, da mora tajnik poslati koncem vsakega meseca asesment na glavni urad in za vse članstvo. Ako član pri društvu ne plača svojega asesmenta, ga tajnik ne more poslati na glavni urad in tako je član suspendiran do prihodnjega meseca, ko zopet poravna svoj asesment. V tem času, ko je član suspendiran ni v slučaju bolezni deležen nikake bolniške podpore. To si vsi zapomnite, da v takem slučaju, ne boste krivili tajnika, češ, da je on kriv, da niste dobili bolniške podpore, kakor se je zadnje čase že pripetilo. — Nadalje opozarjam vse, da kadar član zboli, naj se takoj naznani pri tajniku, ker boln. podpora se šteje od dneva ko se bolnik naznani pri tajniku, ne pa od dneva ko zboli, če se naznaniš tajniku morda šele tri ali štiri dni kasneje. Člani, kateri prejmete obvestilo da obiščete bolne člane, jih morate obiskovati dvakrat na teden do prihodnje seje in potem na seji sporočiti v kakšnem stanju se nahaja bolnik, ki ste ga obiskovali. Ako tega ne storite, boste po pravilih kaznovani. — Vsak član naj se ravna po pravilih, pa vas zagotovim, da ne bo nobenih neprilik in nobenih sitnosti. Kakor že veste, se prihodnje leto vrši konvencija in da moramo do tedaj pridobiti nekaj novih članov, da nam bo mogoče poslati na konvencijo dva delegata. Zato prosim vse člane, da se potrudijo in če le morejo pridobijo v društvo svojega prijatelja. — Vsem članom voščim prav veselo, srečno in uspešno novo leto. Joe Mencin, tajnik --o-- Ali imate že zavarovane ase otroke pri ZSZ? Ako ne. c odlašajte na jutri, ker bo negoče prepozno! Otroci, ki odo pristopili pred 30 juni-em 1937 v mladinski odd. 5Z bedo prosti asesmenta za irva dva meseca!" ZSZ je nad stoprocenlno DRZEN LETALEC Svojevrsten poizkus je napravil pred kratkim znani ameriški letalec Mike Murphy, namreč, da se je dvignil v zrak s strehe avtomobila, in se mu je to tudi izvrstno posrečilo. Slika kaže ta prizor. (100%) solventna, kjer bi morala biti zavarovana cela vaša družina! ZALOVO ZDRAVILO ZA ŽELODČNE ULJESE No dopustite, da bi vam želodčne nerodnosti v/.ele prijetno In norpnnlno iivlionje. Iti ira uživajo diusri! ZALOVO ZDRAVILO jo v obliki tekočine, znanstveno sestavljeno, da nudi olajšavo za uljesa, "prastritis", kislo izpolm-anje in podobno želodčno bolezni, na varon in naraven način. To jo rozultal mnoRolet-neira lekarnlSkesa in kemlinega preislcava-nja, ki sledi teoriji, da narava sama ozdravi vneto in oslabele dole, kadar se odstrani motnja od njih. Najbolj trdovratni slučaji podlelejo pozitivni uspninostl losa modern««« sistema zdravljenja. NadoinoSča prejinje metode. ker njena uspeh dajo skoraj takojinjo olajSavo. ZALOVO ZDRAVILO ne zaht«va stradalno dijeto in tudi ne vsebuje nikakih pflmeskov, ki bi ustvarjali navado ali bili ikodljlvi. Cena za steklenico $3.BO. Stekleni-ea na poskuSnjo za $1. — Prodaja «e od ZALESKI-S LABORATORIKS, 7054 S. Ilalstcd nt., Chicago, in pri vseli neodvisnih k-kamali. V PARLAMENTU POROČAL O GROZEDEJSTV1H Pariz, Francija. — Poročila o moritvah, ki so jih izvajali španski komunisti tekom sedanje vojne nad katoličani, so prišla v debato pretekli torek v francoskem parlamentu.. Zadeva je prišla v razpravo po predložitvi zahteve komunističnih poslancev, naj se pošlje španski vladi pomoč v orožju in municiji. Nacionalistični poslanec F. Dupont je ostro protestiral, da bi se kaj takega dovolilo, češ, da bi s tem šla Francija na pomoč morilcem. Povdaril je, da ima na roki zanesljive dokumente, ki izkazujejo, da je bilo v Španiji pobitih do 15,000 duhovnikov in drugih katoličanov, in da je pripravljen, predložiti vladi te dokumente, podprte s fotografijami, pod pogojem, da se ne razodenejo imena pričevalcev. Zahteva za pomoč Španiji je bila nato odbita z večino 350 glasov proti 171. -o- PRETKANA TATICA Los Angeles, Cal. — Vratar tukajšnjega Biltmore hotela je sam nevede pomagal pri tatvini, ki se je v torek izvršila ,v hotelu. Neka ženska je pristopila k njemu in mu dejala, da je kupila od hotela dragocen starinski stol, in ga prosila, naj ji pomaga, nesti stol v čakajoči taksi. Vratar ji je uslužno pomagal in šele pozneje zvedel, kako je pretkani ženski nasedel. anekdota Znani francoski slikar Renoir je prejel nektega dne pismo, v katerem mu je davčni urad izražal svoje začudenje, da ima tako nadarjen in slovit slikar tako malo dohodkov, kakor jih je bil prijavil Renoir. Renoir je odgovoril lakonično: "Spoštovani gospodje, temu se čudim tudi jaz." ko ,kamor je tudi sama skočila. Njo so rešili. Obtoženka je svojo krivdo priznala in so jo obsodili na smrt. celine potujejo Na več ko sedemdesetih različnih točkah sveta zmerijo vsako leto ves svet, da se prepričajo, kako deli zemlje zmeraj potujejo. Zvezdoznanska dolžinska mera je pokazala, da se Washington in Pariz zmeraj bolj oddaljujeta (kot politično). Amerika se vsako leto umika Evropi in se umakne za 30 cm. Središče takšnega merjenja je na zemljemerske zavodu v Potsdamu na Nemškem. Ondi so pravkar postavili najnatančnejšo uro vseh natančnosti (kakršni so Nemci sploh), ki meri čas in svetovne dolžine. Ura je iz kremena in na električni pogon. Vendar se tudi ta nemška ura zmoti, pa le za tiso-činko sekunde na leto. S to uro morejo n. pr. do metra natančno izmeriti daljo med Honolulujem in Potsdamom. Ce to svetu kaj koristi, ne vemo. Na vsak način koristi zvezdoslovcem, da imajo službo in delo zase. RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE nikakih "bank nights" več Chicago, 111. — Policijski ravnatelj Allman je preteklo soboto zvečer podpisal odredbo, s katero je dal policistom ukaz, da morajo takoj preprečiti takozvane "bank nights" po gledališčih. Kakor znano, so gledališča izdajala velike zneske denarja potom žrebanja svojim posetni-kom, kar je zdaj odpravljeno. -o- Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! Ponesrečil v gorah Dva fanta iz okolice Kranja sta se odpravila po svetu in prekoračila državno mejo na gori Babi. Ker je nastalo veliko neurje s snegom, sta zašla in se znašla v plazu južnega snega, ki je drčal v nižino med skale. Plaz je odnesel 19 letnega Miloša Naglica, s Pristave, občina Križe pri Kranju. Po posredovanju njegovega spremljevalca je bil pripeljan v celovško bolnico, kjer je nekaj dni pozneje v mukah izdihnil. --o- Vellka škeda po požaru V Zrkovcih na Štajerskem je uničil požar posestnici Neži Selovi gospodarsko poslopje z vsemi skladišči in hlevi. Na pomoč pri gai-lsnju je prišlo veliko gasilcev, katerim se je po trudapolnem delu posrečilo, da so ogenj lokalizirali drugače bi biia pogorela vsa vas. Posestnica trpi škode za četrt milijona, dinarjev. Kako je ogenj nastal, se ne ve. -o- Utopljenca so našli Na bregu Gradaščice, blizu Ljubljane so nedavno naši; utopljenca, katerega so prepoznali za 27 letnega Jožeta Ingliča, jurista, doma iz Srednje vasi v Poljanski dolini. Že pred leti se je bil težko ponesrečil in dobil hudo poškodbo na glavi ter je od tedaj um-stveno hiral. Vendar sodijo, da je po nesreči padel v vode in utonil. Napaden pred domačo hišo 62 letnega progovnega delavca Ivana Vrstovška iz Stare vasi, ki je zaposlen na progi Videm pri Brežicah, je neke noči pred domačo hišo napadel neznanec in ga močno poškodoval, na glavi. Kcnji so se cplaž;.li Rc-zaliji Hrgovi, 61 letni posestnici iz Dornave pri Ptuju so se splašili konji, pri čemer je padla z voza in si zlomila levo ključnico in dobila še hude notranje poškodbe. — Franc Tomažič, 43 letni sedlar iz Draženc pri Ptuju pa je padel s kolesa v cestni jarek in obležal s hudimi poškodbami. Žrtev požara V Leviču pri Slov. Bistrici je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Ivana Ke-ga. Poslopje je zgorelo do tal, z vso zalogo krme, slame in gospodarskim orodjem, da trpi posestnik nad 22.000 Din škode. Od tu je ogenj preskočil na gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Černejška, kateremu je poleg hlevov uničil tudi hišo ter mu napravil za 43.000 Din škode. -o—— Napad Ko se je 56 letni delavec Jakob Pelko z Kristanvrha pri Sv. Petru na Medvedjem selu vračal domov, sta ga napadla posestnik Miha Belej s Kristanvrha in njegov sin, pri čemer mu je eden z močnim udarcem zlomil roko. Gorelo je Na Loki pod žensko bolnišnico v Novem mestu je ogenj mičil velik skedenj novomeškega mesarja in posestnika Goleša. Poleg poslopja je postalo žrtev plamenov še nekaj slame, dva voza in nekaj kadi ter precej raznega orodja in dva prašiča. Sumijo, da ie nekdo nalašč zažgaj. VELIK PETMINUTN1 PROCES Pred londonskim sodiščem Old Bailey so razpravo proti neki morilki končali v petih minutah. 26 letna služkinja Hilda Quere-sova je bila obtožena, da je umorila svojega 5 mesecev starega sinka s tem, da ga je vrgla v re- Ozdravil očeta revmatizma Vodja Kotrich Laboratories, 934 Center st., Dept. 202, Chicago, 111. poroča, da njegov oče, ki je trpel na revmatiz-mu veliko let in je potrošil nad $1,500 z zdravljenjen, j e dobil predpis nekega starega zdravnika a Dunaja, kateri mu je olajšal njegova stane. Ker pozna trpljenje, ki ga ti bolezen povzroča, pravi Kotricb, da z veseljem pošlje vsakomur ta predpisi vsem onim, ki trpe na revmatizmu itt mu pišejo ponj. Nobenih stroškov i« ne obveznosti. DENARNE POŠILJAT VE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Lire: Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir Za $29.00............................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: john jerich (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. EIOTI NAZNANILO IN SPOROČILO Vsem našim dragim naročnikom in prijateljem v Ore-:on City, Oregon in tam o šn ji okolici sporočamo, da je spre-'ela zastopništvo za list "Ame-•ikanski Slovenec" Mrs. M. Po-ajnar, stanujoča v Oregon 'Jity, ki je pooblaščena spre j e-tiati naročnino za list, oglase, knjige in sploh za vse, kar je v ivezi z našim podjetjem. — Rojakom jo prav toplo pripo-lačamo, da ji gredo na roko n pomagajo pri razširjevanju coforega tiska. Uprava "Amer. Slovenca" A TIK ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Mnogokrat odpravi neprebavnost m zaprtmeo — NAROČITE SI* PROSTI VZOREC — I Triner's Bitter Wine Co. 1 I 54'4 S. Wells St., Chicago, 111. I Pošljite mi brezplačni vzorec. | Ime ....................... i Naslov ..................... ip*. :mmmmx: :■<♦>: mt< mmwmmmmm mm mm. mtmrn I CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM IN 4 DRUGIM v priporočamo, da si nabavijo novo zbirko lepih slovenskih | cerkvenih pesmi, ki jih je založil te dni č. g. župnik Viktor Ta zbirka cerkvenih pesmi nosi naslov: § Cadež V * i 1 ! i a sp 8 $ K ■ 1 S? 1 n "Po Mariji k Jezusu" Vsak slovenski cerkveni pevski zbor si naj omisli to novo lepo in zanimivo zbirko. Razdeljena je: 2 božični pesmi; 2 obhajilni; 1 postna;2 šmarnični in 2 splošni Marijini. I I S poštnino vred stane posamezna pa rti tura ...................................... 40c Kdor naroči ducat partitur skupaj, 20% popusta. Naročila pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, v ■ I 1 Chicago, Illinois § ... - ..tSierJ.^SK^. .-rMi Stran J AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 30. decembra 1936 ! Peter Pave! Glavar LANŠPREŠKI GOSPOD. Zgodovinska povest spisal DR. IVAN PREGELJ. Oni je })omi?lja\, nato je dejal: "Ne, nisem vreden. Uboga, uboga. Naj počiva, še prezgodaj bo vse zvedela." "Nato je posluhnil in prašal: "Pa kaj je ta šum zunaj?" "To je vihar," je dejal komendator, "strašen vihar." "Vihar," je ponovil ranjeni. Ležal je i ■ , 1" je bila skoro vidno iz- vo mu je g le--poteze, v bolno . O. kako ie morja! uro umira ?re.( ■t" aai v ix zardel: rt i ubil to obličje, ki je nosilo vse izrazite črte plemenite rodovine Testaferratijevih. Zdaj pa mu je kakor blisk prešinila misel glavo in je videl: "Glej, njegov obraz ne bo umrl. O, kako je prav takšen, kakor je lice onega mladega človeka, ki zdaj potuje in plove po morju." "Vihar divja," je zašepetal ranjenec, ki je topo poslušal v šumenje vetrov in zamolklo jezo grmenja. "Vihar divja," se je stisnilo komenda-torju srce v novi bolečini in je čustvoval: "Nesrečni človek! Zdaj verujem, da je res sin nesrečnega Ciprijana. Pa kaj sem storil! Odgnal sem ga iz hiše in zdaj je na morju, v viharjih, nrorda na slabotni ribiški ladji, ki ne rr-? " kljubovati valovom, o Bog! Ali bo došel, al- se bo otel? Koliko ladij bo dan?s zjutraj ležalo na dnu ' Nesrečni človek! Morda prav to valov. In kriv sem jaz, jaz, jaz!" Nato pa r 3 ie komendator spet skušal pomiriti in se je tolažil: "Morda pa ni našel ladje in še vedno čaka na obali. Jezdec bi ga dotekel; če sedla takoj, bi ga še na- 1 na tem obrežju." Odločno se je dvignil in poklical tajnika in mu naročil, kakor je bil domislil. Tajnik ga je umel, prikimal molče in šel . . . Kmalu za tem so udarila pod komendator-jevim oknom konjske podkve ob tlak. V prvi jutranji svit je vihral jezdec iz As-colija po cesti ob narastli reki proti morski obali. Danilo se je. Jezdec je začel razpenjenemu konju pridrževati vojke, da bi ga odpočil. Jahal je tik ob reki, ki je ponekod pljuskala prav na cesto. Tedaj je nenadoma odskočil konj. Par stopinj M*ed njim je bila vrgla kalna voda človeško truplo na suho. "Dio santo — sveti Bog!" je zaklical jezdec, "to je človek, to je Ettore Degra-zia, moj znanec." Bil je res oni nesrečni človek, ki je prejšnji večer krvavo maščeval čast svoje sestre in u moril Ciprijana. Jezdec 's skočil s sedla in potegnil utop-l^nor iz-'vo-'ls. Prekrižal se je m s Konjem n? Komendator pa je bil stopil medtem k ranjen-t.v sorofriHc . nomolil mu razpelo pod obraz in vprašal: "Cipriano. Pri tem-le, ki je umrl za te in te bo sodil, povej, ali je bil greh med teboj in deklico Ano, ki je služila pri meni na Kranjskem?" "Stric," je"sepetnil ranjenec, "imela sva otroka." "In ali veš, kje je?" "Ne vem! Nikoli se nisem zanj brigal poslej!" "Otrok živi," je dejal komendator, "ime mu je Peter Pavel Glavar." Ranjenec je nemirno zaječal. "Vse veste. Res je. Malovrednega človeka sem podkupil, da je posodil ime mojemu sinu. O, o, o! Tudi ta podlost je na meni!" "To ni najhujše," de dejal komendator, iše je, da si pogubil nesrečno deklico, lastnega sina in še mene." Ranjenec že ni več slišal stričeve bridke obsodbe. Onesvestil se je bil. Tiho je -čela pojemati v njem bolečina in i bolečino življenje. Medla jutranja zarja je vse bolj polnila sobo. Komendator je sedel nepremično ob oslabelem, nem, strog in bridek. Zdajpazdaj so mu zatrepetale ustnice: "Jezus, večni sodnik, ne zavrzi ga!" Ko pa se je bilo popolnoma zdanilo, je začel ranjenec umirati. Vsa komenda-torjeva družina je napolnila sobo. On '•nn je odtaval od umirajočega v svojo kapelico in se tam zgrudil pred oltar. Tu je ležal dolgo v nemi grozi. Ko se je dvignil, je bil tako slab, da se je moral stene nrijemati. Iz hodnikov mu je udaril na uho glas jokajočih. Tajnik, ki se mu je približal, je dejal s hripavim glasom: "Zdaj je prebil. O, umrl je kakor svetnik." "Bil je velik grešnik," je odvrnil strogo komendator, "Bog se usmili njegove duše!" Jokajoča žena se mu je vrgla k nogam. Komendator jo je jedva spoznal. Bila je vdova Ciprianova. Šel je v svojo sobo in sedel. Poglobil je >\ ■?< dobite v knjigi V Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE >re; v ;cli delov stare domovine. Poseb- a je dobro zastopana s svojimi tirni kraji. Za njo Dolenjska in Šta- no znamer jerska. Naročile si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Korajža. Dobra je korajža, 111 dobra posebno, kadar je je treba. Nemci sumljivo paktirajo z Japonci, sovjetska hiša je ogrožena od spredaj in od zadaj. V Nuerenbergu je Hitler hudo in široko odprl usta, pri otvoritvi sovjetskega kongresa v Moskvi pa M. Lubščenko. minister za Ukrajino. Lubščenko je izjavil, da bodo Nemci hudo tepeni, ako bi prišli v I Rusijo, da bi bilo malo več pod zobe v velikih nemških ustih. Za zdaj je to pač korajža. Ne vem, kako bi bilo. ako bi prišlo do spopada. Kot vojaki se bodo Rusi težko kosili z Nemci, tudi pri orožju bo križ, kot gibalna in navdu-ševalna sila bi prišla v poštev le ideja, komunizem ali nazizem. Obe sta pa puhli. * Iver*. Borba zoper komunizem je morda resna zadeva Hitlerju v Nemčiji kot politična zadeva. Zoper komunizem kot idejo nazijzem ne more upati na uspeh, ker je sam prazen. Zdaj sta si Rusija in Nemčija v laseh, pa je zadi bolj Španija. Mogoče je, da Hitler misli zavojevati Rusijo, ker znano je ono nemško strmljenje ki je izraženo z označbo "Drang nach Osten." Nemčija kot taka zmore nekaj čomp, in nekaj vodene kave, kruh in še več je proti vzhodu, to je znano. Zdaj si Nemec in 'Rus' drug drugemu kažeta jezike, grobo povedano. Golo zmirja-nje, kakor med paglavci na cesti. Še nekaj utegne biti za tem zmirjanjem. Hitler je Judom pokazal vrata, pa je bilo tako krasno za te nemške Jude, ko je nastala republika, in lepe dneve človek le težko pozabi. Rusija je zdaj izključno —-judovska domena, in izgleda, da hoče Hitler zasmoditi eno •— Judom, ko se spakva nad Moskvo, in ti mogočni "ruski" Judje hočejo flikniti nemškega antisemita, ko kažejo lope Berlinu. Ako vzamemo posici-jo kot tako in brez ozira na druge zapletljaje, je Hitler na boljšem, ker ima za seboj lomški narod, Judje v Rusiji imajo za seboj prave Ruse le s silo, in če sila pritisne, sila odreče. * Večkrat sem že omenil, da bi bila sedanja Rusija prav prva dežela izmed vseh na . vetu, ako je materialistično naziranje resnično, ker dozdaj je svet poznal le vlade, ki so bile sezidane na idealističnem naziranju. dasi je bilo to v obliki ideje pri paganstvu zgrešeno, pa le v ideji resnično, ali vsaj na idealnem naziranju. Ako je materialistično pojmovanje resnično, bi bila Rusija prva dežela na — pra- vem potu, na kakršnem dozdaj še ni bila nobena dežela ali vlada. Približno 20 let že hodi to pot. Priznam, da nobena izprememba ne more pokazati sadov kar hipoma Vsaka revolucija izloči moči, ki so bile prej tlačene. Ako je ruska revolucija prinesla Rusom samole šole, bi bi), ta t ■ i~ dobitek že na sebi velik. Tdoj sam ne vidi, bo težke 'n če sodi, bo sodi! po simpatiji. Tupatam zašije kak žarek, ki pokaže, da sedanja Rusija vsaj dozdaj nikakor ni — prva izmed vseh dežel, kar bi bila, ako je materialistično naziranje resnično. Mnogi izmed naših so šli tja, pa so jo pripihali nazaj, kakor so jih le noge nesle. Vračajo se še zdaj razni ujetniki izza vojske. Vsi se čutijo kakor odrešene celo v razmerah v Jugoslaviji. Čitajte. Ko je pred leti prišlo do odpora zoper rdeči teror v Avstriji, in so morali socialisti pobrati šila in kopita, so se mnogi napotili v — Rusijo, kamor so že prej gledali. Kakor poroča K. S., se je nekaj teh februarskih puči-stov zdaj po letih vrnilo. List pravi: "Izjavljajo, da so raji v avstrijskih kaznilnicah, nego v sovjetski svobodi." Materialistično naziranje in pojmovanje bi bilo našlo svoj pričetek prav v sedanji Rusiji, zdaj po 20 letih pa je realno življenje in sad tega nazi-ranja — klavern. Morda bo v "prihodnji bodočnosti," kakor nekdo vedno in vedno zatrjuje? Hm? Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Ani. Slovenec!" Družinska PRATIKA ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne- zoškof ljubljanski Dr. G. Rozman ima v njej krasen | članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino 2S centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. WUMli, t ^EZilHfM/Mfr&MM^^ LEPA PRILIKA ZA GLASBENIKE! Kdor si želi nabaviti re orgije in jih poleg tejja dobiti po zmerni ceni, naj se priglasi na spodaj podpisanega. Orgle, ki jih imam na prodaj, sem z vso skrbnostjo izdelal sam. Široke so osem čevljev in 15 čevljev visoke ter imajo 13 izprememb, namreč: 1. Chimes, 2. Manual to pedal, 3. Subbass, 4. Dulcianet, 5. Bourdon, 6. Open diapason, 7. Piccolo 8. Sub-octave, 9. Super-octave, 10. Tremolo, 11. Forte, 12. Clarinet, 13. Loud in Soft pedal. Orgle se lahko poganjajo na elektriko ali pa nogo, Ako želite zanesljivo dober inštrument po zmerni ceni, pišite na Mike Gr