Literatura: Dmitrovič, N, P1iročnik o zemljiški knjigi. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana, Samozaložba, 1995 Mlakar, G., Kataster l. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1986 Zakon o zemljiškem katastru. Uradni list SRS, 26.apr. 1974, št. 16 Zakon o zemljiški knjigi. Uradni list RS, 16. jun. 1995, št. 33, str. 2325-2335 Prispelo za objavo: 1997-09-30 Miran Brumec Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Pilots · projekt Obnova katastra na območju Bakarskega zaliva Izvleček Opisani so rezultati dela pilotskega projekta Balearskega zaliva. Izdelani so bili preizkusi za modernizacijo pridobivanja podatkov za katastrski elaborat. Ta naj bi bil kot geometrijske osnove LJS-a z registracijo nujnih opisov, povezanih z nepremičnimi. Priložen je koncept zelo poenostavljene baze podatkov, ki je z največjo enostavnostjo geometrije povezana s parcelno številko. Ključne besede: obnova, pilotski projekt, zemljiški kataster Abstract The results of the work on the Bakar Bay pilot project are described in the paper. Testing was performed with the aim of modemizing data acquisition for cadastral surveys as the geometric basis of LIS to be used exclusively for registering indispensable attributes connected with real estate. The concept of a rather simplified database was suggested with a maximally simplified geometry connected with the base through plot numbers. Keywords: land cadastre, pilot project, renewal 1 UVOD Na Hrvaškem se kataster spopada z enakimi problemi kot druge države v prehodu; gre za prehod iz socialistične ureditve v tržno gospodarstvo, kar med drugim zahteva tudi ustrezno in učinkovito urejeno registracijo zasebne lastnine. Ti podatki morajo najprej omogočiti vrnitev nepremičnin bivšim lastnikom in kasneje tudi promet z nepremičninami, saj je trg z nepremičninami temelj splošnega napredka družbe. Trg z nepremičninami ne deluje v vseh nerazvitih državah sveta in prav tako v državah srednje in vzhodne Evrope. Zato je bila izdelana vrsta programov s pogoji za trgovanje. Programi so uporabljeni v (verjetno) vseh državah, ki so v prehodu, razen na Hrvaškem. Iz objektivnih in subjektivnih razlogov je bila dosedanja finančna pomoč neučinkovita, tako da se bo izvedba tako velikega in predvsem dragega posega vršila z naslonitvijo na lastne moči s pomočjo avstrijskega in nizozemskega katastra. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 V referatu je prikazan pilotski projekt Obnova katastra na območju Bakarskega zaliva, ki je skupni projekt Hrvaške in Nizozemske, da bi izdelali predlog za obnovo grafičnega dela katastrskega elaborata. V izdelavi pilotskega projekta so s hrvaške strani sodelovali Geodetska fakulteta kot koordinator, Geodetski zavod d.o.o. Reka ter Dutch Kadaster iz Apeldoorna in KLM Aerocarto iz Haaga. 2 PILOTSKI PROJEKT BAKARSKl ZALIV Bakarski zaliv je bil izbran za izvedbo pilotskega projekta iz več razlogov: je najbolj slikovit zaliv v Jadranu, ima podolgovato obliko in je vzporeden z obalo. Dolg je 4,6 km s povprečno širino 600 do 700 m. Obala je strma s terasami do višine 260 m. Po gradnji pristanišča za razsute tovore se je začel ekološki propad zaliva. Z izgra~njo koksarne je bil dosežen v zalivu in njegovem bližnjem okolju ekološki propad. Sele po tem, ko je bil9 ugotovljeno, kakšna škoda je bila storjena, so začeli razmišljati o zapiranju koksarne in seveda o ekološki in prostorski sanaciji zaliva. Začeli so razmišljati tudi o zamenjavi prostorskega namena z ustreznim razvojem turizma. Celotno območje, kjer je bilo opravljeno testiranje pilotskega projekta, je v treh katastrskih občinah: KO Bakar KO Bakarac KO Kraljevica 422 ha 160 ha 576 ha. Na tem delu je povprečno od 11 do 13 parcel/ha. Skupaj z mestom Bakar živi na t.em območju 5 500 prebivalcev. 2.1 Namen pilotskega projekta Dosedanji model običajnega katastra na Hrvaškem je bil projektiran in vzpostavljen v začetku tega stoletja. Prilagojen je tedanjim metodam zbiranja, obdelave, arhiviranja in vzdrževanja podatkov. Med tem časom so metode pridobivanja, obdelave in arhiviranja podatkov že toliko napredovale, da je postal takšen model popolnoma neustrezen. Prav tako se je zelo razširil krog uporabnikov katastra in jim današnji način upravljanja katastra ne ustreza več. Z načrtom dejavnosti in s sodelovanjem nizozemskega partnerja bi bilo treba doseči naslednje cilje: o uvajanje nove tehnologije za izdelavo katastrskih načrtov v digitalni obliki s pomočjo šolanja strokovnjakov na Nizozemskem, o z večjim učinkom uporabljeni analogni stereoinstrumenti in priključevanje računalnikov z ustrezno programsko podporo, o izdelava katastrskih načrtov v krajšem času, o omogočanje pogojev za izdelavo digitalnih katastrskih načrtov na Hrvaškem, o vzpostavitev prvega LIS-a na Hrvaškem in njegova uporaba pri zaščiti okolja. Delo je bilo v začetku razdeljeno tako, da je moral KO Kraljevica kartirati KLM AEROcarto. Za kartiranje se bo uporabljal po odločitvi program KORK. Zaradi tega se nabavita dve enoti računalnikov COMPAQ prolinea 4/33 s programom KORK, od tega je eden za Geodetsko fakulteto in drugi za Geodetski zavod Reka d.o.o. Po pripravah in posvetovanjih je KLM AEROcarto kartiral KO Kraljevico s Geodetski vestnik 41 (1997) 4 pomočjo tehnologije, ki se uporablja za kartiranje na območju južne Amerike in Karibov. To enostavno pomeni kartiranje brez dešifriranja vsega, kar se vidi in se lahko opiše. Zahtevali smo uporabo našega veljavnega topografskega ključa in vsaj do neke mere videz obstoječih katastrskih planov, nakar je KLM AEROcarto dostavil naslednje: • digitalni zapis na disketah v formatu DXF • klasifikacijo slojev podatkov, shranjenih na disketi .v formatu DXF • izpise načrta v merilu 1:1 000 • izpis enega načrta v merilu 1:1 000 z vsemi podrobnostmi kartografskega ključa • legendo, diapozitive, kontaktne kopije posameznih območij. Geodetski zavod Reka d.o.o. je izdelal območno signalizacijo, določevanje oslonilnih točk, dešifriranje in običajno geodetsko snemanje vgrajenih delov naseljenih območij, kar je bilo skupaj okoli 100 ha običajnega snemanja in fotogrametričnega kartiranja · KO Bakarac po sedanjih predpisih. Zavod za fotogrametrijo Geodetske fakultete je dobil nalogo za obdelavo KO Bakar. Ker so se pojavile nekatere težave pri dogovarjanju z nizozemskim partnerjem, še posebej pri dešifriranju, na katerega niso navajeni, zapleten topografski ključ in kartiranje velikega števila opisov, ki niso vsebina katastrskega načrta - infrastruktura, trase različnih napeljav, detajlno kartirani objekti z vsemi stopnicami, terasami in podobno, je prišlo do uporabe nove tehnologije in nove vsebine načrta, ki je prilagojena moderni tehnologiji in drugačnemu pristopu reševanja finančnih in strokovnih težav . . 3 PREDLOG Prva naloga tega modela je, da v prehodni fazi omogoča povezavo od vodenja katastra na običajni način do modernega katastra kot integralnega dela zemljiškega informacijskega sistema. Zaradi tega mora ta model omogočati: • gospodarno in učinkovito zbiranje podatkov • avtomatizacijo pri nadaljnji obdelavi podatkov • predstavitev podatkov po obstoječih predpisih o vodenju katastra zemljišča • vzdrževanje katastra po običajnih metodah snemanja detajlov, kot tudi po fotogrametrijskih metodah • takojšnje vključevanje zbranih podatkov v digitalni bazi modela katastra v zemljiško informacijsko celoto • vodenje katastra z relativno dostopno opremo. Z upoštevanjem navedenih zahtev se je začela obnova katastra KO Bakar. Izvedba je funkcionalno razdeljena na obnovo grafičnega dela katastrskih obdelav in na obnovo opisnega dela katastrskih obdelav. 3.1 Obnova grn,tit111ej!:a dela Kartiranje je opravljeno z digitalno fotogrametrijsko restitucijo na stereoautografu WILD A8 s pomočjo programa KORK ver. 8.2.MGL Za ta namen je autograf opremljen z pretvornikom in povezan z vmesnikom na PC kompatibilni računalnik. Računalnik je opremljen z alfanumeričnim in grafičnim zaslonom in uporabniškim panelom. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 3ol.2 Priprava programa Da bi bilo delo restitutorja čim bolj učinkovito, prilagojeno s programom KORK, vsebuje le-ta vse objekte, ki so predmet kartiranja za obnovo katastra. Prilagoditev je prikazana na predstavitvi in na dovolj logičen način. Za potrebno delovanje so določeni vsi parametri, ki so nujno potrebni za pravilno pridobivanje podatkov za vsak objekt posebej. Zanje je neposredno pogojena struktura grafične baze podatkov in so odvisni od geometrijskih in semantičnih lastnosti vsakega posameznega objekta (na primer: linijski objekt, točkasti objekt, površinski objekt, opis, koda, objekt je pravokoten (v mejah odstopanja), objekt je del loka, semantične reference (na primer: linija meje je istočasno tudi meja hiše). Ti parametri so določeni v obliki makroukazov za vsak objekt in restitutor jih kliče z enostavno izbiro objekta iz uporabniškega panela. Na predstavitveni ravni je bil določen prikaz vseh objektov, ki so skladni s topografskim ključem. Obstoječi topografski ključ je prilagojen prikazu objektov s pomočjo računalnika in s tem so bile obdržane tudi osnovne značilnosti obstoječega topografskega ključa. Uporabljena je bila možnost razločevanja objektov z barvami in določitvijo vseh obstoječih topografskih ključev. Na logični ravni je bila določena pripadnost objekta isti semantični skupini. 3.2 Izvedba Restitucija celotnega območja KO Bakar se je začela na jugovzhodnem delu katastrske občine in je razdeljena v nekaj etap. V prvi etapi je bila kartirana celotna dešifrirana vsebina fotoskico Teren je izmerjen in kartiran v višinskem smislu po veljavnem pravilniku. Poleg tega so zbrani tudi podatki za interpolacijo DMR-ja, katerega kakovost je pogojevala maksimalno dovoljeno odstopanje višine neke točke v naravi v primerjavi z višino ustrezne točke DMR-ja. Izvedba meritev po tem modelu je zelo negospodarna in neugodna za posamezno območje. Glede na namen meritev ( obnova katastra) je bilo kartiranje preobsežno in zaradi terasastega terena, pri katerem je kartiranje višinskega obsega izredno gosto, zahteva veliko časa in je nasploh neprimerno za prikaz. Glede hranjenja višinskih informacij o terenu v obliki DMR-ja so bile razmere veliko ustreznejše, čeprav se je treba pogovoriti o potrebni kakovosti DMR-ja za obnovo katastra. V prvi etapi kartiranja je bilo upoštevano višinsko odstopanje 0,1 m. Tak DMR zahteva relativno veliko količino vhodnih podatkov, kar precej poveča potrebni čas za restitucijo. Restitucija prve etape se je začela 3. januarja 1995 in je bila končana 14. februarja 1995. Parametri tega modela so: skupno kartirano: 40 ha skupna poraba časa: 370 ur podatki posameznih dejavnosti: situacija: 160 ur konfiguracija: 70 ur DMR: 90m editiranje: 50 ur. V drugi etapi kartiranja se je ugotovilo, da je veliko časa izgubljenega pri zbiranju podatkov za interpolacijo DMR-ja z zgoraj navedeno točnostjo, tako da je s tem dovoljena večja generalizacija v višinskem smislu (izločeno je kartiranje vsakega Geodetski vestnik 41 (1997) 4 posameznega zidu). Zbrani so bili podatki samo o strukturiranih linijah terena in plastnic. Seveda je takšen pristop povečal učinkovitost restitucije. S pomočjo izkušenj, pridobljenih na predhodnem modelu, se je celotni potrebni čas za restitucijo zmanjšal v razumne meje. Parametri tega modela so: skupno kartirano: 230 ha skupna poraba časa: 256 ur podatki posameznih dejavnosti: situacija: 170 ur konfiguracija: 30 ur DMR: 24 ur editiranje: 32 ur. 3.3 Editiranje celotnih podatkov je potekalo v dveh fazah. 3.4 o globalno, avtomatizirano: - Zavarovanje vsebine posameznih modelov v eni datoteki (modul MERGE). Ta poseg omogoča globalno editiranje vseh zbranih podatkov projekta naenkrat. S tem se doseže skladnost izvedenih sprememb nad celotnimi podatki. Pri tem se izkoriščajo vse prednosti globalnega editi- ranJa. - Formiranje listov: z moduli GRID in MERGE je izvedena avtomatska prerazporeditev na posamezne liste z opisi. o detajlno, interaktivno. Kot alternativa običajnega prikaza višinskih podatkov v katastrskih načrtih se je prešlo na interpolacijo DMR-ja. Podatki, ki vsebujejo višinske podatke, ki so ustrezni za interpolacijo, so ločeni iz KDMS-jeve grafične baze in pretvorjeni v format WINPUT. Nato je izvedena interpolacija s pomočjo programa SCOP z metodo sumiranja pri zvonasti krivulji kot osnovni funkciji. Struktura je dokazana z opazovanjem nekaterih značilnih profilov in računanjem največje zakrivljenosti v njem in pri dovoljenem višinskem odstopanju. Tako je bil projektiran DMR z naslednjimi značilnostmi: o velikost okna mreže GRID-a = 2 m o ekstenzije računskih enot po X in Y pri 26 m NETCU = (13, 13) o apriori filter vrednosti za posamezne razrede točk: - linije loma 0,1 m linije oblike 0,2 m karakteristične višine 0,1 m - masovne točke in izohipse 0,3 m. Interpolacija zgoraj navedenih parametrov je rezultirala s precej gostim DMR-jem, ki se je seveda zelo dobro ujemal z originalnimi podatki, izmerjenimi na površini terena (največje odstopanje višine od predikcijske površine je 0,46 min od Geodetski vestnik 41 (1997) 4 vseh merjenih višin jih je imelo 94,1 % manjše odstopanje kot 0,1 m od predikcijskc površine). 4 OBNOVA OPISNEGA DELA KATASTRSKEGA OPERATA V pristopu k problematiki obnove opisnega dela katastrskega opcrata sta nas vodila dva osnovna momenta: vzpostavitev učinkovitega načina vnašanja in ažuriranja podatkov ter kompatibilnost v obsegu dosedanjih načinov vodenja knjižnega dela operata. Aplikacija za obnovo opisnega dela je bila opravljena s pomočjo Borlandovega programa Dbase5 v okolju Windows NT 3.51. Opisni podatki so organizirani v treh bazah, in sicer: baza lastnikov, baza parcel in baza koordinat, ki so medsebojno relacijsko povezane. Podatke v bazi se upravlja s pomočjo pogleda v bazo, ki omogoča istočasno pristop na ustrezna polja in po potrebi v vse tri baze istočasno. Relacija med bazo parcel in bazo koordinat je vzpostavljena po modelu eden proti mnogim. To je zato, ker opisuje eno parcelo več točk. Relacija med bazo lastnikov in bazo parcel deluje po modelu mnogo proti mnogo, kar omogoča, da ima en lastnik več parcel in prav tako lahko več lastnikov poseduje eno parcelo ali več parcel. Taka organizacija podatkov v nekaj bazah in njihovo relacijsko povezovanje zmanjšuje redundanco podatkov, zmanjšuje obseg same baze in omogoča s tem hitrejši in učinkovitejši dostop do podatkov. Slika 1: Uporabni-fki vmesnik za vnos in ažuriranje podatkov o lastnikih Podatki se vnašajo v bazo s pomočjo uporabniškega windowsovega vmesnika, ki omogoča hiter vnos in razvrščanje podatkov istočasno z vnosom le-teh, tako da je kontrola neposredna in enostavna. Na sliki 1 je prikazan uporabniški vmesnik za Geodetski vestnik 41 (1997) 4 vnašanje in ažuriranje podatkov o lastnikov - posestnikov. Poročila iz tako projektirane baze omogočajo izpis podatkov v običajni obliki obrazcev. Do zdaj so bila izdelana naslednja poročila: ABC popis lastnikov, popisni listi lastnikov, razpored po kulturah in razredih, spisek površin. Na ta način je realizirana učinkovita priprava knjižnega dela elaborata za predstavitev. 5 POVEZOVANJE OPISNEGA DELA Z DELOM KATASTRSKEGA OPERATA Za predstavitev novih in sodobnih programov ki omogočajo integrirano manipulacijo, ali grafičnih entitet ali opisnih podatkov, je izdelano povezovanje opisnih podatkov z ustreznimi grafičnimi entitetami. S tem je omogočeno iskanje po grafični in opisni bazi, kar omogoča zelo pospešeno preverjanje in ažuriranje podatkov v postopku predstavitve. Aplikacija je izvedena v okolju programa CAD AutoCad re. 12 in DBase5 za • upravljanje z bazami podatkov. Povezava med vrsticami v relacijski bazi in grafičnimi entitetami je izvedena prek številke parcele kot skupnega podatka. Zelo enostavna relacija med dvema bazama omogoča izredno enostavno izvajanje najpogostejših zahtev: kdo je lastnik (ali kdo so lastniki) predmetne parcele, pri katerem program odgovarja z besedilnimi podatki o lastniku ter katere parcele poseduje posamezni lastnik - program odgovarja z izborom ustreznih grafičnih entitet. ID DIO !POSJEIDl'III< ADRESA JNBG POVRSil'IA mJLTURA J