D-Per III 19/1981 GLASILO SOZD MERX ŠTEVILKA 10 - LETO I - DECEMBER 1981 Najpomembnejša naloga izvoz Delavski svet SOZD Merc predlaga takojšnjo ustanovitev ambulante Pravilo, da se seje delavskega sveta sestavljene organizacije sklicujejo vsakokrat v drugem kraju in na ta način omogočajo delegatom, da se po končani seji ogledajo in seznanijo z dejavnostmi naših delovnih organizacij, je obveljalo. Tokrat so se zbrali v prostorih Zdraviliškega doma v Dobrni, kjer so si po končani seji ogledali sodoben hotel Dobrna. Na sami seji delavskega sveta so se člani iz vseh temeljnih organizacij tvorno vključevali v razpravo, saj so obravnavali pomembna vprašanja za nadaljni razvoj sestavljene organizacije in v okviru nje delovnih organizacij. Pri obravnavanju rezultatov poslovanja za devet mesecev je bilo ugotovljeno, daje stalno odsotnih z dela zaradi različnih razlogov kar 345 delavcev, kar seveda vpliva na produktivnost dela. Delegati so sprejeli stališče, da je treba nemudoma pristopiti k ustanovitvi lastne ambulante. V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja naraščanja zalog ter problema blagovnih tokov. V prihodnosti bo potrebno vložiti več naporov v samo delo, so bili mnenja, ter osvojili predlog za ustanovitev koordinacijskega odbora za učinkovitejše gospodarjenje sozda v sestavi: Žare Frančeškin, predsednik in člani: Alojz Forštner, Rudi Kajtner, Jože Rajh, Albin Naglič, Danica Pirna, Maks Samec, Jože Kopušar in Edo Bohorč. Kako je z adaptacijo hotela? Zakaj ni v planu investicij za leto 1982 naša blagovnica? Kdaj bomo pričeli z izgradnjo objekta? To je samo ne- kaj vprašanj, na katere so hoteli imeti delegati odgovor, ko seje obravnavala ocena investicijskih vlaganj sozda v letu 1982. Želje delovnih organizacij po posodabljanju in novogradnji so večje od realnih možnosti. Toda po obrazložitvi so sprevideli, da v današnjem času nimajo vse investicije možnosti za realizacijo ter da imajo prednost predvsem investicije v kmetijstvu za proizvodnjo hrane in investicije, ki bodo pospeševale izvoz oziroma omogočale devizni priliv. Zato so sprejeli predlagano oceno z nekaterimi dopolnitvami ter pooblastili kolegijski poslovodni organ za usmerjanje vseh nadaljnih aktivnosti. Pomembna naloga sozda v prihodnosti je tudi izvoz. Delegati so si bili edini, da je potrebno napeti vse sile, da si predlagani program izvoza za leto 1982 realiziral. V najkrajšem času bi morali sprejeti samoupravni sporazum o združevanju in uporabi deviz sozda kot tisto osnovo, ki bo urejala medsebojne odnose pri stimulaciji izvoza, nadomestila dinarskih vrednosti za pridobljene devize ter urejala vsa ostala medsebojna razmerja, ki se pojavljajo v poslovanju z devizami. V nadaljevanju je bila podana ocena dela interne banke ter poročilo o sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za naložbe za obdobje 1981 — 1985. Na predlog poslovnega odbora so delegati sprejeli samoupravni sporazum o sovlaganju za realizacijo srednjeročnih planov med sozdoma Hmezad in Merx. Delavski svet je razpravljal tudi o osnutku sprememb in dopolnitev nekaterih samoupravnih splošnih aktov in sicer o samoupravnem sporazumu o združitvi v sozd, o statutu sozda ter o samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih delovnih organizacij in delovne skupnosti v sestavi sozda. Delegati so podprli predlog, da se v skladu z določbami samoupravnega sporazuma in statuta sozda razpišejo dela in naloge člana kolegijskega poslovodnega organa za gostinstvo in turizem ter da se v pismeni obliki pripravi predlog organizacije dela in programa delovne skupnosti sozda za leto 1982 kot izhodišče svobodne menjave dela. Za delo in usklajevanje na področju obrambe in družbene samozaščite v okviru sestavljene organizacije so delegati sprejeli predlog o ustanovitvi koordinacijskega odbora za SLO in DS na nivoju sozda v sestavi: predsednik, Franc Ban ter člani: Franc Petauer, Vitomir Dolinšek, Jože Gračnar, Ladislav Zagoričnik, Edi Stepišnik, Stane Mele, Žare Frančeškin, Majda Meštrov, Vlado Črešnik, Peter Knez, Jože Rajh in Miro Verdnik. Ob zaključku seje delavskega sveta so utrujeni delegati predlagali, da naj bi se seje v bodoče sklicevale pogosteje s krajšimi dnevnimi redi, kajti le na ta način bodo lahko tvorno sodelovali do konca seje. J. P. Dobro pripravljeni vstopamo v novo leto Izteklo se je leto 1981. Za vse, ki smo združeni v sestavljeni organizaciji združenega dela Merx Celje, je bilo to leto izjemno pomembno. V praksi je bilo potrebno uresničevati določila samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo in konkretizirati mnoge druge dogovore in obveznosti. S ponosom se lahko ozremo na prehojeno pot. Ustvarili smo Sistem, ki nas povezuje, nakazuje pota nadaljnega razvoja in smeri uresničevanja dogovorjenega. Smelo smo začrtali programe na področju proizvodnje in predelave hrane, blagovnih tokov ter preskrbe in seveda gostinsko turistične dejavnosti. Dokopali smo se do novih spoznanj, ki nas ohrabrujejo kljub težkim pogojem gospodarjenja in vsestranskim prizadevanjem za stabilizacijo. Vzpodbudni so tudi rezultati na področju izvozne dejavnosti v sestavljeni organizaciji. Zaživela je interna banka, pa tudi ostale aktivnosti tečejo koordinirano, od temeljnih organizacij, preko delovnih organizacij in sozda ter obratno. Pomembno je, da se pri vsem tem zavedamo mnogih pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno učinkovito odpravljati ob polni aktivnosti subjektivnih sil znotraj sestavljene organizacije z zvezo komunistov na čelu. Tu in tam so še vedno prisotni ozki interesi, kažejo se zapiranja v okvire temeljnih organizacij, kar pa je bolj rezultat preteklosti, kot pa zavesti sedanjega trenutka. V novo leto 1982 vstopamo dobro pripravljeni. Prepričani smo, da bomo osnovno poslanstvo, preskrbo prebivalstva, opravljali tudi v naprej zadovoljivo ter da bomo uspeli uresničiti smelo zastavljene programe nadaljnega razvoja. Brezpogojno moramo znotraj celotne sestavljene organizacije združenega dela zagotoviti socialno varnost vseh zaposlenih, izenačevati pogoje gospodarjenja in standarda vseh delovnih ljudi. Naša velika skrb mora biti namenjena predvsem mladi generaciji. Storiti moramo vse, da bomo zagotavljali delovna mesta mladim, kar pa bo v sedanjih pogojih terjalo veliko znanja, smelosti in naporov. Nadaljni razvoj samoupravnih odnosov in delegatskega sistema mora biti še naprej naša vsakdanja obveznost. Na podlagi doseženega moramo graditi nove izvirne oblike odločanja delovnih ljudi o pogojih in rezultatih dela. Pri tem imajo veliko odgovornost družbeno-politične organizacije na vseh nivojih v sestavljeni organizaciji Merx. Naj ob izteku leta 1981 izrečem v imenu kolegijskega vodstva sozda Merx, samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij iskreno zahvalo vsem delovnim ljudem za vložen trud in napore. Vsem želim v letu 1982 veliko sreče in delovnih uspehov! FRANC BAN predsednik kolegijskega poslovodnega organa Vsem delovnim ljudem sozda Merx želimo srečno in uspešno novo leto 1982 ZK ne sme odlagati svojih nalog Komunisti se morajo odločno spoprijeti s problemi v svojih delovnih okoljih Za nami so volilne konference osnovnih organizacij zveze komunistov. Na njih so komunisti ocenili svoje delo v preteklem dvoletnem obdobju ter sprejeli programe dela za naslednje obdobje. Izrečenih je bilo veliko več kritičnih pripomb, kot pa pohval. Izbirale so se ostre, kritične besede, na katere pa v preteklosti nismo bili navajeni. Pa vendar samo kritična beseda še ni dejanje. To nam je pokazala tudi dosedanja praksa, ko same besede niso odpravile slabosti in rodile željenega uspeha. Vsekakor pa je dobro, da se tudi v zvezi komunistov zavedamo današnjega časa, da spregovorimo tudi glasneje, bolj odkrito in kritično o vseh problemih, ki nas tarejo, kajti vsaka kritična analiza nekega stanja je izhodišče za odpravljanje pomanjkljivosti in ustvarjanje nekaj novega. Toda to bomo dosegli le tedaj, če bodo našim kritičnim besedam sledila tudi dejanja. Udeležila sem se dveh volilnih konferenc in sicer v delovni organizaciji Blagovni center ter temeljni organizaciji Gostinstvo in turizem Celje. In kakšna je moja ocena? Verjetno ni najbolj realna, toda žal ostalih konferenc se nisem udeležila zaradi tega, ker me niso povabili oziroma seznanili o poteku konferenc. Pa vendarle samo nekaj misli. Poročila nekaterih poročevalcev so bila preobsežna. V njih so kritično ocenili težave, ki se pojavljajo v njihovih sredinah od poslovanja do vključevanja članov zveze komunistov na področje samoupravljanja, ostalih družbeno političnih organizacij ter delovni proces. Toda s tem so nakazali in ugotovili samo probleme, brez ocene, kaj pa so naredili komunisti, da bi te težave odpravili, kje so uspeli in kje niso ter zakaj ne? Razprave po podanih poročilih so bile dokaj načelne, brez konkretnih predlogov za izpeljavo oziroma rešitev nastalega problema. Nekateri komunisti so še vedno preveč pasivni in se ne vključujejo v razprave. V programih dela za naslednje obdobje so osnovne or- Alojzija Podgoršek ganizacije zajele smernice delovanja zveze komunistov brez konkretnih programov. Vsekakor jih bodo morale dopolniti ter iz njih izkristalizirati samo nekaj neodložljivih nalog za svojo delovno sredino, ki so trenutno najpomembnejše za prihajajoče obdobje. In kdo so novoizvoljeni sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov v teh delovnih sredinah? Alojzija PODGORŠEK, sekretar OO ZK temeljne organizacije Gostinstvo in turizem Celje: »V prihodnjem obdobju bomo najprej kritično ocenili delo vsakega komunista posebej, kajti le na ta način bo naše delo še boljše in kvalitetnejše. Trenutna gospodarska situacija v naši temeljni organizaciji ni lahka. Vsi komunisti se tega še ne zavedajo in nasploh je opaziti v zadnjem času pri nekaterih preveliko pasivnost. Le malokrat steče odkrita beseda o boljši organizaciji de- Lidija Čadež la, o večji delovni disciplini, o boljšem izkoriščanju delovnega časa, o nagrajevanju po delu, stanovanjski problematiki in družbenem standardu in ne nazadnje o delu in rezultatih dela delovne skupnosti. To pa so vsekakor vprašanja, ki morajo zanimati ne le vsakega komunista, ampak slehernega delavca, zato bomo zaostrili odgovornost do posameznih komunistov, pa tudi na račun izrečenih vzgojno političnih ukrepov ali pa izključitve.« Lidija ČADEŽ, sekretar OO ZK delovne organizacije Teko: »Vsa naša nadaljna aktivnost bo usmerjena v iskanje in aktiviranje lastnih notranjih rezerv za doseganje boljših gospodarskih rezultatov. Opredelili smo že področja, znotraj katerih bomo tudi mi lahko prispevali svoj delež k gospodarski stabilizaciji. To so: organizacija poslovanja, sistem nagrajevanja, delovni čas, zaposlovanje in informacijski si- »SAMO UPRAVLJANJE NE POMENI SAMO VELIKO SVOBODE, AMPAK ZAHTEVA TUDI VELIKO ODGOVORNOST.« KARDELJ »TUDI DANES SE OD KOMUNISTA TERJA, DA JE V VSEM ZGLEDEN BOREC REVOLUCIJE, NELOČLJIVO POVEZAN Z MNOŽICAMI.« TITO S programsko volilne konference osnovne organizacije zveze komunistov delovne organizacije Teko Valentin Vidmar stem. Neustrezna organizacija poslovanja nam povzroča prepletanje posameznih funkcij in povzroča neustrezno delitev dela med sektorji. Po sedanjem sistemu nagrajevanja še vedno nagrajujemo delovno mesto, ne pa toliko rezultatov dela, dajemo prednost režijskemu pred proizvodnim delom ter premalo upoštevamo osebne in skupinske rezultate dela. Vsekakor je takšen sistem povzročal nezadovoljstvo med delavci, zato že imamo pripravljen nov predlog. Dosedanji delovni čas je bil tog in ni upošteval potreb delovne organizacije niti potreb delavca. Samoupravno smo se že opredelili za nov premakljivi delovni čas, ki bo odpravljal vse te pomanjkljivosti. Ugotovili smo tudi, da je bilo po sedanji organizaciji dela za dosežene poslovne učinke preveč zaposlenih. Zavzemali se bomo za zmanjšanje števila zaposlenih z naravno fluktuacijo, skozi določeno obdobje pa tudi z razmestitvijo dela obstoječega kadra v nove prodajne kapacitete. Menim, da bodo vsa ta naša prizadevanja omogočila boljše delo in zagotovila naš nadaljni srednjeročni razvoj in ne nazadnje zagotavljala tudi večjo socialno varnost naših delavcev. To pa bomo lahko dosegli le s polnim angažiranjem vseh delavcev, ne samo komunistov in še s tesnejšim povezovanjem znotraj sestavljene organizacije.« Valentin VIDMAR, predsednik akcijske konference ZK delovne organizacije Blagovni center: »Vse osnovne organizacije bodo svoje programe dopolnile z nalogami, ki s strani članov zveze komunistov niso bile opravljene v preteklem obdobju. Tu mislim predvsem na delovanje članov zveze komunistov v ostalih družbe-no-političnih organizacijah, v samoupravnih organih in v delovnem procesu. Prednostne naloge bodo: aktiviranje mladinske organizacije, vključevanje novo sprejetih članov, izboljšanje dela samoupravnih delovnih skupin, komisije za samoupravno delavsko kontrolo ter delegacij za samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela. Pri vsem tem pa seveda ne bomo pozabili na to, kako se člani zveze komunistov vključujejo v delovni proces, da bodo s svojim delom lahko vzgled vsem ostalim delavcem, še posebno danes, ko je disciplina pri delu še kako pomembna.« JP Kmetijske naloge celjskega območja v letu 1982 Zadnje posvetovanje o agroživilskih problemih na širšem celjskem območju sodi v okvir stalnih razprav in spremljanja učinkovitosti sklepov ter nalog na področju kmetijstva, kijih sistematično organizira Medobčinski svet ZK Celje skupaj z obema medobčinskima gospodarskima zbornicama v Celju in Titovem Velenju. Posvetovanje 14. decembra pa je še posebej nosilo pečat kmetijskih nalog v prihodnjem letu, v katerem bi morali tudi na širšem celjskem območju opredeliti trajno usmeritev na večjo poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo za tržišče. Predvsem so se udeleženci posvetovanja o aktualnih nalogah v kmetijstvu v prihodnjem letu zavzeli za nekatere naslednje temeljne usmeritve. Aktivnost v vseh občinah bi morala biti naravnana v večanje tržne proizvodnje oziroma odkup v celoti, ker podatki kažejo, daje le-ta še premajhen, tako po količini, kot po vrednosti. Borba za večje hektarske pridelke je izhodišče za večjo rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo, od katere sta odvisna predvsem dva najpomembnejša prehrambena artikla, meso in mleko. Na širšem celjskem območju bi morali v prihodnjem letu v poprečju povečati njivske površine za okrog pet odstotkov, seveda na račun travnikov, travnate površine pa hitreje spreminjati v sodobne pašno-košne površine ob večji uporabi vsakršnih gnojil. Do konca srednjeročnega obdobja bi morali povečati energetsko vrednost živinske krme, razširiti strokovno akcijo za siliranje krme ter povečati že v prihodnjem letu obseg zamenjave semen in uporabo gnojil za najmanj 30 odstotkov. Prav sedaj, v prihajajočem zimskem času, bi morali pri vseh rejcih govedi ugotoviti izkoriščenost hlevskih zmogljivosti in storiti vse za dopolnitev stojišč. Da se ne bi srečevali z večjimi problemi pri proizvodnji mleka, je potrebno računati z večjim zajetjem krav v mlečni odkup poprečno 1.950 litrov mleka od krave. Širše celjsko območje je izrazito deficitarno glede svinjskega mesa, zato bi v letu 1982 morali končno preiti na organizirano rejo prašičev v kooperaciji na specializiranih kmetijah. Kmete — lastnike orne zemlje, pa bi morali zainteresirati za rejo svinj za potrebe tržišča tudi s spodbudami materialnega značaja iz nadomestil v stroških proizvodnje iz sredstev občinskih proračunov, ter posebnih skladov, pa iz sredstev interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva, tako občinskih, kot regijske. MITJA UMNIK Pot do delavca Zaživeli bodo odbori za obveščanje Prednostna naloga pri razvijanju obveščanja v letu 1982, ki bo izhajalo iz potreb in interesov delovnih ljudi, je po-družbljanje. S tem bi preprečili odtujevanje, zapiranje in izkrivljanje obveščanja ter še bolj konkretizirali odgovornost sindikata. To bomo uresničili le preko odborov za obveščanje, ki bi kot družbeni organi na ravni delovne organizacije vodili politiko celovitega obveščanja in nadzorovali njeno izvajanje. Odbor za obveščanje bi sestavljali delegati iz vseh temeljnih organizacij, delegati družbeno političnih organizacij na ravni delovne organizacije in delegat uredniškega odbora oziroma službe za obveščanje. Delegate kandidirajo osnovne organizacije sindikata oziroma konference. Akcija naj bi bila zaključena do L 1. 1982. Na ravni sestavljene organizacije pa bi bil koordinacijski odbor za obveščanje, katerega bi sestavljali vsi predsedniki odborov za obveščanje v delovnih organizacijah. Vzporedno z aktiviranjem odborov za obveščanje, pa bo potrebno tudi dopolniti samoupravne splošne akte. Pristojnosti odborov za obveščanje mo- rajo najti ustrezno mesto v pravilnikih o obveščanju. Ti pravilniki pa morajo zajeti celotno področje obveščanja, posebej pa vire informacij in njihovo odgovornost, dolžnosti in pravice vseh udeležencev v procesu obveščanja, vsebino in sredstva ter načine posredovanja informacij, roke za pripravo in objavo gradiv. Večjo podružbljenost pa ne bomo dosegli samo z odbori za obveščanje, če ne bomo tudi vključevali delavce same v proces obveščanje tako, da bodo ti postali aktivni udeleženci. Istočasno pa bo potrebno v pravilnikih o obveščanju še posebej določiti odgovornost strokovnih in poslovodnih delavcev za posredovanje ustreznih informacij in načina posredovanja njunih vsebin. Pravimo, da je obveščanje nedeljiva sestavina samoupravljanja. Ta nedeljivost pa zahteva tudi primerno organizirane in povezane službe za samoupravljanje in obveščanje. Zato bo nujno potrebno, da se v organizacijah združenega dela z večjim številom zaposlenih, z več tozdi ustanovijo službe za samoupravljanje in obveščanje. JP Čuprija ponudila roko V naslednjem letu bo »Pomoravlje« zagotovilo pomembne količine prehrambenih proizvodov Občina Celje je že preko 15 let pobratena z občino Čuprija. Ta vez pa ni stara samo 15 let, temveč je pognala svoje korenine že pred 40. leti, ko so občani Čuprije in širše okolice bratsko in širokogrudno sprejeli v svoje okrilje iz svojih domov pregnane Slovence ter jim nudila začasno drugo domovino. Čuprija leži v bogatem poljedeljskem področju Pomo-ravlja s sorazmerno dobro razvito prehrambeno industrijo. Težišče te industrije je v proizvodnji sladkorja, mesa in mesnih izdelkov, keksov in va-fel proizvodov, bonbonov in rastlinske proizvodnje. Proizvodnja prehrambenih proizvodov iz leta v leto raste tako po količini kot po kakovosti in postaja pomemben dejavnik ne samo za preskrbo širšega regionalnega območja Čuprije in Pomoravlja temveč tudi drugih potrošnih središč širom države. Mnogo je še neizkoriščenih možnosti za povečanje proizvodnje hrane. Nepripravljena in neobdelana zemlja je v veliki meri zaviralni dejavnik v prizadevanju za povečanje proiz- Obisk delovne skupine CK ZKS v Šentjurju Dva dni, 15. in 16. decembra, se je v šentjurski občini mudila delovna skupina Centralnega komiteja ZKS, ki je v okviru svojih obiskov pregledovala idej-no-politično stanje, akcijsko učinkovitost ter metode dela Zveze komunistov v tej občini. Tekli so posamezni pogovori z osnovnimi organizacijami ZK na terenu in v delovnih organizacijah. Delovna skupina se je sestala tudi s komunisti osnovne organizacije Kmetijski kombinat Šentjur. Tema pogovora je bila uresničevanje zahtev naše družbe po čimvečji proizvodnji hrane in problemi, s katerimi se kombinat srečuje na tem področju. Razprava je tekla tudi o dosedanjih izkušnjah o delovanju v okviru SOZD Mera, predvsem pa o problemih samoupravnega sporazumevanja o delitvi proizvodnega programa v klavno predelovalni industriji. Zaključke iz razprav dvodnevnega obiska bodo podali na zaključni konferenci, ki jih bo delovna skupina izdelala na podlagi ugotovitev, poročil in razprav. Te konference se bo udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit. MP vodnje hrane. Potrebna bodo dolgoročno preskrbo z določe-sovlaganja v različne smeri nimi osnovnimi prehrambeni-kmetijske in prehrambene mi proizvodi vendar pod pogo-proizvodnje, da se bo dolgo- jem, da zagotovimo sovlaganje ročno zagotovilo potrebne ko- v proizvodnjo primarnih suro-ličine hrane. Čuprija nam po- vin. nuja roko in je tudi tokrat, kot pred 40. leti, pripravljena dolgoročno zagotoviti več hrane. V preteklem obdobju so neš- SOUR »POMORAVLJE« Čuprija nam je pripravljena v naslednjem letu zagotoviti predvsem naslednje količine tete gospodarske delegacije prehrambenih proizvodov in obeh občin proučevale možno- sicer: sti tesnejšega gospodarskega — 2.000 ton sladkorja kristal, povezovanja v različnih sme- — 100 ton sladkorja kocke, reh gospodarske aktivnosti. — 700 ton pesnih rezancev, Rezultati teh prizadevanj so — 100 ton fižola gradišča- bolj skromni. V času od 16. do 18. novembra t.l. se je mudila v Ču-priji pri SOUR »POMORAVLJE« delegacija naše sestavljene organizacije na čelu s predsednikom KPO BAN Francom z namenom, da ugotovi stvarne možnosti dolgoročnega sodelovanja v smeri zagotovitve pomembnih prehrambenih proizvodov. Poglobljeni in iskreni razgovori ter ogled določenih proizvodnih obratov so nas prepričali, da pot ni bila zaman in da si lahko iz pomoravljskega področja resnično obetamo nec, — 100 ton fižola tetovac, — 50 ton keksov in vafel proiz. — 50 ton bonbonov, — 200 ton mesnih izdelkov Nudijo svinjsko meso v različni pripravi in tudi žive svinje, prav tako se lahko program rastlinske proizvodnje razširi še na druge proizvode (česen, čebula, kumarice itd.). Čuprija nam je ponudila roko, sedaj smo mi na vrsti, da z vso resnostjo pristopimo k uresničevanju dogovorjenih skupnih gospodarskih aktivnosti. FRANC PETAUER Na Hudinji v Celju, severno ob obstoječih silosih Mlinsko predelovalne industrije, bo prihodnje leto zrasel nov, štiricelični silos. Zrasli bodo silosi Objekti bodo pomembni za preskrbo območja z žiti Ideja o gradnji dodatnih skladiščnih zmogljivosti za žito sega še v prejšnja srednjeročna obdobja. Vendar pa so pogoji gospodarjenja in takrat še zadovoljiva preskrba z žiti, gradnjo odmikale vse do leta 1979, ko je bila investicija pred izdajo gradbenega dovoljenja, pomaknjena kot prioriteta v srednjeročno plansko obdobje 1981 — 1985. Investitor, TOZD Mlin delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija Celje, opravlja funkcijo osnovnega preskrbovalca širše celjske regije z žiti ter ostalimi mlevski-mi izdelki. Zagotavljanje te funkcije pa je bilo v preteklosti otežkočeno zaradi pomanjkanja ustreznih skladiščnih zmogljivosti. V letošnjem letu seje v okvi- Tudi Reklama v sozdu Mero V tem kolektivu razmišljajo o poteh bodočega razvoja njihove dejavnosti Spoznanje, da nas druži veliko skupnega, je pripeljalo kolektiv delovne organizacije Reklama, da se je enoglasno z referendumom odločil za članstvo v SOZD Mera. Vedno težji pogoji delovanja tistih delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki je podobna naši, so narekovali tudi nam iskanje novih poti in načinov delovanja. Mnogo je bilo razprav in mnenj o tem, kje je mesto DO Reklame. Znano je, da smo v Celju že v preteklosti spoznali, da nimamo ustrezne OZD, ki bi kvalitetneje in celovito povezovala ekonomsko propagando v najširšem smislu v celjski regiji. Delovna organizacija Reklama, ki jo je pred dobrimi 25. leti ustanovilo celjsko turistično društvo, zaradi objektivnih in tudi subjektivnih razlogov, svojega poslanstva ni v celoti izpolnila. Napravili smo analizo in ugotovili naslednje. Gospodarstvo v celjski regiji je dokaj močno in razvito v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji. Ekonomska propaganda se tu razvija v sklopu posameznih medijev, različno glede na gospodarsko moč delovnih organizacij, razvojne stopnje in cilje, katere se želi doseči. Izvajalci in kreatorji ekonomske propagande so posebne skupine bolj ali manj usposobljenih propagandistov v delovnih organizacijah, strokovni delavci, ki izvajajo projekte EP izven rednega dela, ter specializirane DO v celjski regiji. Najmočnejše delovne organizacije oziroma izvajalci in kreatorji EP pa so specializirane organizacije izven Celja, le te pa pokrivajo večino potreb celjskega in mariborskega področja. Potrebe po izvajanju EP v celjski regiji bi bile v bistvu zadovoljene, če bi se organizirano izkoristile vse proste kapacitete in kadri. Tako se dogaja, da kapacitete in kadri predvsem v trgovskih organizacijah niso izkoriščene, medtem, ko v ostalih, predvsem specializiranih DO, ne zmorejo kvalitetno opraviti celotnega dela. Iz opazovanj je razvidno, da je vse premalo kreativnega kadra, to je kadra, ki bi bil sposoben reševati kompleksno problematiko EP v določeni DO oziroma v določenem področju. Prav tako je vse premalo kvalitetnih specializiranih kadrov, grafičnih dizaj-nerjev, sitotiskarjev, kreativnih aranžerjev in drugo. Vedno bolj se kažejo potrebe po organiziranem pristopu izvajanja družbenopolitičnih akcij, proslav, svečanosti, estetski opremi mesta z raznimi reklamnimi in drugimi panoji, svetlobnih napisov in sejemske dejavnosti. Vse več je potreb po nudenju ekonomske propagande, oziroma njenih uslug manjšim OZD, ki nimajo možnosti zaposlovanja lastnih kadrov. Izkazujejo se potrebe po izvajanju celotne podobe in drugih specializiranih propagandnih del. Posebno problematično pa je vprašanje tistih del, kijih odklanjajo tako zasebni obrtniki kot DO. To so predvsem manjša sitotiskarska, črkoslikarska, grafična in aranžerska dela, ki zahtevajo veliko živega dela in so zaradi tega izredno nehvaležna in draga. Ekonomska propaganda v celjski regiji ni statusno opredeljena. Njen nosilec bi vsekakor moral biti specializirana delovna organizacija in društvo propagandistov, ki bi s svojo strokovnostjo in kreativno vlogo dali osnovno fizionomijo uveljavljanja EP in EP medijev. Povezovanje med delavci, ki delajo na teh področjih, je izredno slabo oziroma plod poklicnega sodelovanja posameznikov in ne načrtnega dela in organizacije. Večina DO ima še proste kapacitete tako v opremi, kot v kadrih in bi se lahko z medsebojno povezanostjo in organiziranim delom uspešno kvalitetno in kvantitetno dopolnjevale. Specializirane organizacije, ki bi se po svoji vsebini ukvarjala z EP, v Celju ni. Še najbolj specializirana je DO Reklama, ki ima v svoji dejavnosti opredeljeno dejavnost EP. Zal pa DO Reklama nima niti strokovnega kadra, niti tehnične opremljenosti, da bi lahko opravljali popolno servisiranje EP. Praksa je pokazala, da v Celju potrebujemo DO, ki bo to delo zadovoljivo opravljala. To so razmišljanja, ki imajo za posledico potrebo po novi organiziranosti. Temeljni kamen je z uspelim referendumom v DO Reklama postavljen. Od nas vseh pa je odvisno, kako bomo znali in sposobni premagovati morebitne začetne težave. SINJO JEZERNIK ru Zvezne direkcije za rezerve prehrambenih proizvodov ter Zavoda za rezerve SR Slovenije ponudila možnost o soinve-stiranju silosov za žito in pa dejstvo, da obstoječe zmogljivosti ne zadoščajo naraščajočim potrebam (povečevanje odkupa v regiji — 5000 ton v letu 1985) so vodile investitorjeve organe upravljanja, da so po zagotovitvi predpisane dokumentacije sprejeli sklep o nameravani investiciji. Tako so bila v preteklih mesecih uprav-ljena dela, s katerimi je investitor zagotovil soglasje o pristopu k izgradnji s strani Zvezne direkcije. Da bi si lažje predstavljali načrtovano naložbo podajamo nekaj osnovnih podatkov iz pripravljene dokumentacije: — Lokacija silosov je na Hudinji v Celju, severno ob obstoječih silosih. — Zmogljivost novih silosov znaša 12.300 ton. — Zasnova objekta obsega štiricelični objekt, ki je tehnološko vezan na obstoječe silose. — Skupna vrednost naložb znaša skupaj z rezervami za podražitve 91.757.650 din — Za. pokrivanje predračunske vrednosti naložb so predvidena naslednja sredstva: — lastna sredstva 12.882.652 din — sredstva rezerv 36.875.000 din — sredstva SO Celje ter SIS 5.000. 000 din — združena sredstva 10.000. 000 din — krediti banke 10.000.000 din — krediti izvajalcev in dobaviteljev 17.000.000 din Nadaljnje aktivnosti bodo predvidoma potekale tako: — trenutno je dokumentacija v bankah ter pri republiških organih — februarja 1982 je planiran podpis pogodbe o predaji del — konec julija 1982 pa je predviden zaključek izgradnje silosov za žito. Z izgradnjo dodatnih silos-nih zmogljivosti bomo delavci sestavljene organizacije združenega dela Mera Celje pridobili pomemben objekt, prebivalci širšega celjskega območja pa zagotovilo za kvalitetnejšo preskrbo z žiti in ostalimi mlevskimi izdelki. TONE PETEK se#s-eeseee*'se#se#*ee#eee#ee#sseeeesese#sesese«eee»s»s#»s«sseee Pestra izbira na polnih policah Blagovnica v Novi vasi je dobro založena z blagom vseh vrst. Zanimiva akcijska prodaja Delovni uspehi za praznik občine Celje so bili vezani tudi na pridobitev blagovnice v Novi vasi, kjer živi okoli šest tisoč občanov. Blagovnica je zasnovana na sodobnem tehnološkem postopku in ima skupaj 4.050 kv. metrov površine, od tega trgovske 3.012 kv. metrov. Poudariti velja, da blagovnica ni samo ozkega lokalnega značaja, ampak posega s tehnično tekstilnim delom v izmeri 805 kv. metrov in sodobno restavracijo v širši celjski prostor. Potrebe občanov so narekovale, da so oddelek s tehnično tekstilnim blagom nekoliko preuredili in se na ta način še bolj približali željam kupcev. Kaj vse lahko ponudijo danes občanom Celja, pa so nam povedali delavci te blagovnice. Toda to je samo delček celotne izbire, zato je najbolje, da obiščete blagovnico in se o tem sami prepričate. Emil JANČAR, tajnik krajevne skupnosti Nova vas: »Že od samega začetka, torej od otvoritve, zelo tesno sodelujemo z blagovnico v Novi vasi. V tem kratkem času smo že izmenjali delegate v organih, redno vabimo predstavnike blagovnice na seje potrošniškega sveta, kjer smo razpravljali o problemih preskrbe ter razčiščevali nekaj neobjektivnih pripomb krajanov. Ugotovili smo, da je blagovnica v Novi vasi dobro založena, da je večina potrošnikov z izbiro blaga in postrežbo zadovoljna. Na pobudo krajevne skupnosti in ob veliki meri razumevanja s strani delovne organizacije Potrošnik in sestavljene organizacije Merx je blagovnica v Novi vasi do 31. decembra 1981 odprta v sobotah do 17,00 ure. Razvija se tudi sodelovanje na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, saj je v pripravi samoupravni sporazum o zavarovanju blagovnice s strani krajevne skupnosti ob izrednih razmerah. Tako dobrega sodelovanja si želimo tudi v bodoče.« Avgust Aškerc Emil Jančar Vlado ČAKŠ, vodja živilske enote: »Poleg tega, da imamo sedaj blagovnico odprto ob sobotah do 17.00 ure, pa v živilski enoti teče že od 29. novembra dalje akcijska prodaja določenega blaga. Ta bo trajala vse do novoletnih praznikov, zato vabimo vse potrošnike Nove vasi in občane Celja, da pohitijo z nakupom blaga po akcijski prodaji. Cene tega blaga so nižje pri litru ali kilogramu v povprečju za 20.00 din. Police s tem blagom se nahajajo nasproti delikatesnih vitrin in vam ponujajo: razne vrste peciva, žgane pijače, razne vr- Ida Klavžar Vlado Čakš ste vina, ribe in raznovrstne buteljke. Imamo tudi že pripravljena novoletna darila za otroke in odrasle, istočasno pa vam bodo naše prodajalke rade volje zavile vsa pri nas kupljena darila. Za novoletne praznike bo živilska enota dobro založena z vsemi vrstami kvalitetnega blaga, še posebno pa oddelek za diabetike, kjer boste lahko dobili kavo, čaje, čokolade, napitke, marmelade, pudinge, bonbone in razne vrste kapljic. Pa še to. Po zelo ugodni ceni imamo cele orehe. Obiščite nas čim-prej!« Majda Vrečko Avgust AŠKERC, od-delkovodja športnega oddelka: »Na našem oddelku lahko dobite po zelo ugodnih cenah vso opremo za smučanje, namizni tenis in za vse ostale rekreativne športe kot so sankanje, drsanje, planinarjenje, plavanje, tek, ribarjenje. Upamo, da bomo še pred Novim letom dosegli dogovor s Smučarsko zvezo Slovenije in tako vsem našim kupcem nudili 10 % popust pri nabavi smučarske opreme. Pri nakupi športne opreme vam bomo pomagali tudi z nasveti, predvsem smučarjem začetnikom. Trenutno imamo na zalogi še dovolj vezi in moškega smučarskega perila, vetrovk po zelo ugodni ceni 1.900,00 dinarjev, pa tudi nekaj Elanovih drugovrstnih smuči, po nekoliko nižji ceni. Pridite in se prepričajte o naši izbiri športne opreme.« Ida KLAVŽAR, prodajalka na oddelku metražne-ga blaga in zaves: »Pred kratkim smo ta oddelek dopolnili in sicer imamo danes veliko večjo izbiro zaves dolžine 2,5 m in 3 m, metražnega blaga, od buk-leja, toplejših džersijev, do raznih toplih karo vzorčkov. Prav tako imamo lepo izbiro volne, gobelinov, posteljnine in odej. Z besedami se ne da vse opisati, zato vabim vse kupce oziroma Celjane, da pridejo na naš oddelek. Zagotavljam, da ne bodo razočarani.« Majda VREČKO, prodajalka na oddelku kozmetike: »Za novo leto imamo pripravljena razna darila, prav tako pa tudi aranžiramo vse pri nas kupljene izdelke. Zelo dobro smo založeni z moškimi in ženskimi kolekcijami najbolj priznanih firm. Nekatere kolekcije imamo po zelo ugodnih cenah, kot je na primer bien-etre. Trenutno imamo zelo priznano Az-zurro v obliki kopeli, ko-lonjske vode in pudra. Na zalogi imamo tudi dovolj AOK kreme za čiščenje obraza ter moške kolekcije Attache. Presenetite vaše najdražje in jim kupite dobro kozmetiko na našem oddelku v blagovnici v Novi vasi. Ob veliki in dobri izbiri boste prav gotovo našli tudi za sebe in za svoje najbližje.« Na oddelku igrač so posebno ljubke plišaste lutke za najml^jše Dobro je založen tudi oddelek kristala, porcelana in keramike »Anuga« — trg za prehrano Tehnika nezadržno napreduje, lajša delo in varčuje material Gostinska oprema, embalir-ni stroji in drugi tehnični pripomočki so bili razstavljeni na površini preko 30.000 kvadratnih metrov. Na tem področju je bila najbolje zastopana Zvezna republika Nemčija, kateri je sledila Amerika, Francija, Italija in Anglija. Novosti je bilo veliko. Iz vsake gospodarske veje: trgovina, gostinstvo, hotelirstvo, prehrambena proizvodnja, so bile prikazane posebnosti, kije vsaka po svoje zanimiva tako iz tehničnega vidika kot iz vidika racionalnosti prihrankov energije, materialov in časa. Pri opremljanju gostinskih obratov so projektanti in oblikovalci demonstrirali neverjetno domiselno opremo, ki v vsakem prostoru nudi maksimalno domačnost in toplino, ki pri gostu navdihne apetit po hrani in pijači, kar je tudi poglavitni cilj te dejavnosti. Prikaz sodobne kuhinjske opreme ter opreme za strežbo, prepriča slehernega obiskovalca, da tudi v tej dejavnosti ni konca ne kraja domiselnosti. Nudili so se najrazličnejši pripomočki, ki olajšajo delo človeku, kakovostneje ohranjajo pripravljena jedila in omogočajo pripravo mnogih jedil ob mizi gosta. Prvič je bila na tej razstavi prikazana okrogla električna peč z vgrajenim termostatom za pečenje raznovrstnih rib. Prednost te pečice je v tem, da se riba od vseh strani enakomerno speče. Na primer: 24 porcij rib postrv sočno pečenih je pripravljenih v času od 18 do 23 minut. Na področju trgovske opreme je bilo prikazano veliko novega, vendar se ta novost ne odraža v revolucionarnih spremembah osnovne funkcije opreme temveč v mnogih drobnih funkcionalnih spremembah in dopolnitvah. Firma »DETROIT« je prikazala raznovrstne hladilne vitrine s popolno hladilno zaveso, ki preprečuje vdor tople- lično širokih pokončnih črtic. V tem simbolu je šifrirana cena, številka artikla, vrsta in teža blaga ime proizvajalca. Operacija obračuna kupljenega blaga pri takšnih blagajnah je izredno hitra in enostavna tako za kupca kot za blagajničarko. Blagajničarka je dolžna ugotoviti na katerem Industrija konzerv v veliki meri opušča uporabo klasičnih kartonov ter pristopa k embaliranju raznovrstnih konzerv na različne palete Prav tako je bil dan poseben povdarek mikrovalovnim pečicam ali pečem, ki vse bolj spodrivajo klasične električne pečice. Posebne pozornosti je bila deležna mikrovalovna pečica SHARP R-9600E, ki zagotavlja, da se lahko speče porcija krompirja v 2 minutah; 450 g svinjske pečenke v 10 minutah, 300 g težka postrv v 3 do 4 minutah in kombinirano kosilo v 12 minutah. V današnjem tempu življenja, neučakanost gostov v gostinskih obratih bi nam takse pečice prišle zelo prav. Za osvetlitev prehrambenih izdelkov še posebno mesa in mesnih izdelkov, kruha in drugih na svetlobo in svetlobno toploto občutljivih izdelkov je firma BARO predstavila posebno konstrukcijo svetlobnega telesa, ki se imenuje »Ther-mik-Leuchte«. Posebnost te svetilke je v tem, da ne oddaja nobene toplote in s prilagodljivo svetlobo ne vpliva na spremembo zunanjega izgleda prehrambenega izdelka. Te svetilke se uporabljajo pred vsem za osvetlitev prostorov odnosno oddelkov v samopostrežnih prodajalnah kjer se nahajajo na svetlobo ali toploto občutljivi prehrambeni izdelki. Takšen žaromet z svetilko stane D M 1 84,— odnosno 3.245,— din. Cena je res velika, vendar so prednosti še večje. Zanimanje za te svetilke je bilo izredno veliko. ga zraka do razstavljenega blaga na drugi strani pa ohranja potrebno temperaturo na idealnem nivoju, kar prispeva k manjši porabi energije. Kot posebnost je ta firma prikazala hitro zložljivo hladilno komoro, ki se lahko postavi kjer koli in priključi na že obstoječe kompresorje za hlajenje. Pomembne spremembe so doživele blagajne v samopostrežnih prodajalnah. Na blagajniških mizah ni več blagajn preko katerih bi na klasičen ali elektronski sistem registrirali vrednost kupljenega blaga. To opravilo se sedaj opravi avtomatično, vse podatke, ki so za prodajalca potrebni registrira računalnik. Na vsakem izdelku je izpisana cena v določenem simbolu, ki predstavlja več raz- delu kupljenega blaga se nahaja simbol za ceno in ta simbol prenese preko optičnega čital-ca, kije vgrajen na prikladnem mestu v blagajniški mizi. Optični čitalec v hipu dešifrira ceno in druge podatke, ki se prenesejo na računalnik za na-dalnjo obdelavo. Kupec dobi na papirnatem traku lepo izpisano vrsto blaga, količino blaga in ceno ter zbirni znesek. Kupec lahko plača v poljubnih denarnih enotah. Ko položi denar za plačilo kupljenega blaga, drugi optični čitalec ugotovi z kakšnim denarjem želi kupec plačati kupljeno blago in mu zopet druga naprava v hipu vrne odgovarjajoči drobiž. Res je, da so te izredno izpopolnjene blagajniške mize z računalnikom izredno drage in pogojujejo visoko stopnjo or- SREČNO NOVO LETO 1982 ganizacije dela in predhodne priprave blaga. Zato takšnih blagajniških miz še dolgo ne bo v naših samopostrežnih prodajalnah. Posebno mesto so zavzemali avtomobili pripravljeni za prodajo raznovrstnega prehrambenega blaga. Okoli njih je bilo vedno živahno. Poseben interes so kazali kupci iz turističnih dežel. Spomnili smo se na naše puste plaže na Jadranu ali nemogoče gneče pri točilnih mizah v gostinskih obratih na različnih smučiščih, kako bi nam prišli prav premični bifeji, prodajalne namenskih prehrambenih izdelkov. Mnogi turisti, smučarji in drugi obiskovalci bi z zadovoljstvom zapuščali te kraje saj kar se preskrbe tiče. Mislim, daje edina slaba stran teh avtomobilov, da so sorazmerno dragi in da jih mi ne moremo uvoziti. Industrija konzerv v veliki meri opušča uporabo klasičnih kartonov ter pristopa k embaliranju raznovrstnih konzerv na različne palete. Med posameznimi vrstami konzerv so vloženi kartoni, paleta je naložena meter visoko in se celotna paleta ovija v plastično folijo ter tako transportira do kupca. Vsa našteta opravila se opravijo strojno in te stroje je prikazala firma »MEURENS« iz Aubela. Mnogo prostora so zavzeli najrazličnejši stroji za embali-ranje prehrambenega blaga predvsem sadja, gomolnic in zelenjave ter drugih zrnatih in praškastih izdelkov. Stroji so vedno bolj izpopolnjeni, prev laduje elektronsko usmerjanje delovanja stroja. Mnogi stroji so opremljeni z malimi računalniki za registracijo in analiziranje različnih operacij in podatkov. Pri bežni proučitvi stroškov embaliranja na te sodobne stroje smo ugotovili, da predstavlja strošek embaliranja tudi do 40 % skupne vrednosti blaga. Nad takšnim stroškom sodobnega embaliranja so se zamislile tudi zelo bogate in razvite dežele. Zanimiv je bil prikaz cenenega embaliranja v enostavne materiale. To zanimivost je prikazala Amerika, ki se postopoma vrača k enostavnejši in ceneni embalaži, pred vsem zaradi ohranitve dragocenih materialov (les, nafta, kovina) in zaradi ugodnejše cene. Opis tehničnih posebnosti je le mali del tistega kar smo si lahko ogledali na tej resnično zanimivi razstavi hrane, strojev in idej, kako bolje opremiti naše trgovine, skladišča in dopolnilno proizvodnjo, da bo delo lažje, bolj učinkovito in kvalitetnejše. V kolikor bo ta kratek opis tehničnih posebnosti zainteresiral posamezne bralce, ki bi želeli kaj več vedeti ali videti, so jim na razpolago raznovrstni prospekti in ustrezna razlaga v MARKETING SEKTORJU delovne skupnosti skupnih služb SOZD »MERX« CELJE. FRANC PETAUER Merxova silvestrska ponudba HOTEL MERX CELJE in MOTEL ŠENTJUR: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 900,00 din. — v hotelu Merx bo igral ansambel Žarek, v motelu Šentjur pa Nočna izmena, vsi gostje bodo prejeli praktična darila; HOTEL MERX RAVNE NA KOROŠKEM: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 600,00 din, igral bo ansambel Fontana, — na novoletnem plesu 1. januarja 1982 bo igral ansambel Tonija Hervola; DRUŽBENI DOM V PREVALJAH: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 300,00 din, — igral bo ansambel Tonija Hervola; SMUČARSKA KOČA NAD DRAVOGRADOM: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 300,00 din; HOTEL KOZJAK RADLJE OB DRAVI: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 600,00 din, — igral bo ansambel Karneoli; za novoletni ples 1. januarja 1982 je potrebna rezervacija; HOTEL TURŠKA MAČKA CELJE: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 900,00 din, — igral bo ansambel Kavalirji; HOTEL SAVINJA LAŠKO: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 700.00 din, — igral bo ansambel Savinja Intervali; GOSTIŠČE TURIST FRANKOLOVO: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 750,00 din; GOSTIŠČE HUM LAŠKO: — organizira novoletni ples 1. januarja 1982, igral bo ansambel Savinja Intervali; GOSTIŠČE JELKA ZREČE: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 700,00 din; HOTEL TURIST MOZIRJE: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 500,00 din, za dobro razpoloženje gostov bo poskrbljeno; GOSTILNA SAVINJA NAZARJE: — cena silvestrovanja s silvestrskim menijem je 500,00 din, za dobro razpoloženje bo poskrbljeno. Uspela igra V Modi so uprizorili »Žrtve« Ob letošnjem prazniku dneva republike, so se mladi člani dramske skupine delovne organizacije Moda Celje odločili, da ta datum povežejo s 40. letnico vstaje slovenskega naroda in pripravijo za vse sodelavce kratek kulturni program. Pod vodstvom prizadevne kulturne animatorke Marjane Pišek so pripravili izredno doživet recital domoljubnih pesmi in ga popestrili z zapetimi revolucionarnimi pesmimi, ob spremljavi kitare. Hoteli so pokazati, in to jim je tudi uspelo, da so oni tisti, na katerih temelji bodoči razvoj in prizadevanje za lepše in boljše življenje. V drugem delu so prikazali partizansko igro Žrtve izpod peresa Darinke Joštove, ki sama pravi o svojem delu takole: »Hotela sem pisati o žrtvah, ki niso bile nikomur poznane, o ženah, ki njihova imena niso bila napisana na spomenike. Zgodba je v bistvu resnična, živelj smo kot begunci v dolenjski vasi in osebam, ki nastopajo, so v glavnem spremenjena imena. Ne le tisti, ki so padli, tudi žene in matere so znale molče zatajiti bolečino in živeti za druge. Tak lik je še posebej Ivankina mati, to je bila moja mama.« Veliko volje in truda je bilo potrebno, da so mladi člani dramske skupine iz delovne organizacije Moda, ki so popolni amaterji, pripravili tako dober program. Sodelavci so z dolgim aplavzom nagradili vse nastopajoče: Jasmino Matko, Darinko Biašič, Mojco Gašperšič, Katjo Šrot, Anito Šalej, Mojco Slokar, Štefana Novak, Branka Moškotevc in vodjo Marjano Pišek. Upam si trditi, da je to ena izmed najboljših dramskih skupin sestavljene organizacije, ki je lahko za vzgled vsem tistim delovnim organizacijam, ki nimajo posluha za kulturno življenje z izgovorom, da nimajo ustreznega kadra, prostora in denarja. Tudi mladi »umetniki« Mode nimajo dobrih prostorov, denarja in kadrov, toda z veliko zagnanostjo in voljo Marjane Pišek so si v dobrih dveh letih privzgojili tudi kader. JP Ferdinand Skutnik Alojz Kovač Franc Serdoner Srečanje upokojencev Na povabilo se je odzvalo 85 nekdanjih delavcev IVI Pl V petek, 11. decembra, je delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija pripravila že tradicionalno srečanje z upokojenci. Naša delovna organizacija ima 132 upokojencev, od tega se jih je 85 udeležilo srečanja. Vse navzoče je pozdravil direktor Edi STEPIŠNIK, ter udeležencem izročil nagrade in značke. Člani kulturne skupine so ob tej priložnosti pripravili kratek kulturni program, upokojencem pa so pripravili tudi skromno pogostitev. Ob tej priložnosti smo povprašali nekaj upokojencev o njihovi življenjski poti in o delu, ki so ga opravljali. Ferdinand Skutnik se je 1934. leta izučil za peka. Do vojne je delal pri očimu, nato pa je odšel v partizane. Leta 1945. seje vrnil v Celje, kjer se je zaposlil na Bregu v Potrošniški zadrugi, kasneje v Mestnih pekarnah, ki so se po približno 5 letih združile z Veleži-tarjem. Delal je kot mešač. Spominja se, da so bili najtežji časi do združitve z Veležitarjem. Do takrat so vse delali ročno. Testo so mešali v velikih koritih. In v takšnem koritu je bilo približno 500 kg testa, ki sta ga 2 mešača zgnetla v 45 minutah. Pri tem delu so seveda najbolj trpele roke in noge. Tudi Ferdinand Skutnik je dolga leta delal samo ponoči. Plače so bile nizke, pa tudi nobenih dodatkov za nočno delo niso prejemali. Šele ko je pekarne prevzelo podjetje MERX, so začeli delati na 3 izmene. S prihranki si je Ferdinand Skutnik kupil majhen košček zemlje, ki ga sedaj z veliko ljubeznijo urejuje. Večkrat obišče tudi stare prijatelje in z njimi pokramlja o nekdanjih dneh, ki ,so jih preživeli skupaj. Alojz Kovač se je leta 1933 začel učiti za peka v pe- karni Roš v Hrastniku. Leta 1939 pa je odšel na služenje vojaške obveznosti. Po 9 mesecih služenja se je vrnil domov in bil brez dela. Po mesecu dni brezuspešnega iskanja, se mu je končno nasmehnila sreča in se je zaposlil v takratnem Konzumnem društvu rudarjev. Tu je trdo delal do leta 1943, ko je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ko je po letu dni prišel na dopust, se je takoj povezal s partizani in odšel v Kamniš-ko-zasavski odred. Pot ga je nato vodila preko Metlike, kjer je obiskoval oficirsko šolo za vezo, Biograda na moru do Trsta. Po vojni se je vrnil v Hrastnik, se zaposlil v svojem poklicu in bil od leta 1957 — 1963 tudi direktor pekarn in slaščičarn pri Trgovskem podjetju. Spominja se, v kako težkih pogojih so delali takrat. Več kot 25 let je delal samo ponoči, njegov delovnik pa je trajal tudi po 16 ur. Čeprav je bilo delo težko, saj so večino dela opravljali ročno, in tudi slabo plačano, je Alojz Kovač ostal zvest svojemu poklicu, ki ga je opravljal z velikim veseljem. vse do svoje upokojitve leta 1979. Čeprav se je v pekarstvu že mnogo stvari izboljšalo, stroji so zamenjali roke, je delo peka, po mnenju Alojza Kovača, še vedno težko, zato ni čudno, da se mladi ne odločajo z veseljem za ta poklic. Alojz Kovač preživlja jesen življenja v Hrastniku. Še vedno ne miruje. Je strasten lovec in planinec — opravil je že 4 transferzale in 2 razširjeni poti, ter član tamkajšnjega fotokluba. Aktivno deluje tudi v Krajevni skupnosti. Čeprav je že 2 leti v pokoju, Alojz Kovač še vedno z zanimanjem spremlja delo in razvoj naše DO. Poudarja, da so takšna srečanja z upokojenci izredno prijetna in seveda potrebna. Franc Serdoner ima za sabo pisano zgodovino. Začelje kot vajenec leta 1934 na Koroškem, leto kasneje pa je začel delati v mlinu v Malih Braslovčah. Med NOB je bil mobiliziran v nemško vojsko. Po vojni je nadaljeval z delom v Braslovčah, leta 1955 se je prestavil v mlin Mešič na Polzeli. Od tu ga je pot vodila v Vrbje, pa v Šempeter v Volkov mlin in končno v mlin v Celje, kjer je delal do upokojitve leta 1980. Delal je kot mlinar in tudi on, kot mnogi drugi, prenesel na stotine vreč na svojih ramenih. S ponosom pove, da kljub težkemu delu, ni nikoli ostal zaradi bolezni doma. Danes ima sicer nekaj težav z zdravjem, vendar še vedno ne miruje. Ima odrasla otroka, ki sta si ustvarila družini, sam pa se še ukvarja s polaganjem ploščic — kolikor mu dopušča zdravje in popravljanjem raznih strojev. V zimskem času pa je nepogrešljiv na kmečkih kolinah. Rudi Lipovšek je delal 31 let v mlinu. Pred vojno je delal v zasebnem mlinu. Med vojno je delal v Nemčiji, leto dni pa je bil v taborišču, kjer je spoznal vso bedo takratnega časa. Po vojni se je zaposlil v Joštovem mlinu in delal v njem do leta 1955. Ko so Joštov mlin zaprli, seje prestavil v mlin v Celju, kjer je delal do svoje upokojitve leta 1980. Tu so bili delovni pogoji mnogo boljši, v pomoč so jim bili stroji, ki so delavce razbremenili in jim olajšali marsikatero delo. Rudiju je sedaj nekoliko dolgčas po svojih prijateljih, s katerimi je delal dolga leta. Včasih se sestane z njimi, da spregovorijo o preteklih dneh pa tudi o sedanjih. Mladim zaupa in prepričanje, da bomo znali ceniti pridobitve starejših in graditi našo samoupravno družbo še naprej. KARMEN MAGVAR Prodor videotehnike Ali vemo, kako delujejo te naprave? Prodaja sodobne glasbene opreme in videotehnike v naših trgovinah, postavlja današnjega prodajalca pred zelo zahtevne naloge znanja in predvsem pred zahtevnega, razgledanega in načitanega kupca. Skoraj ironija pa je v tem, da so med kupci — in to najboljšimi kupci — naj večji poznavalci hi-ft, stereo, kvadrofonije, dolby, belt drive tehnike, kro-moksidnih, feroksidnih in sličnih minutnih ter urnih kaset v punk, hard rock, rock’n roli, blues, jazz, disco, country, klasične ter zabavne glasbe in pripomočkov sodobne glasbene tehnike v pretežnem številu najstniki od 12 do blizu trideset let. Videotehnika je drugo tako področje, ki prodira v naše domove in tudi poslovno področje po in proti naši volji, s pravo hitrostjo magičnih valov, ki jih še zelo slabo poznamo. Za razumevanje in prodajo te tehnike moramo vedeti, kaj so to valovi, kaj elektronika in kako to deluje. Valovi so nihanja, ki se širijo tako, da se gibajo po dolžini (n.p. zvok odmev) v istem smislu kot valovi. Drugi pa so povprečni torej v vertikalni smeri. Elektromagnetno sevanje se razvija v valovih, ki jih lahko ponazorimo z ležečim S. Merilna enota valovne frekvence je »Hertz« t.j. en nihaj v sekundi. Dolžina valov odgovarja razdalji, ki se v enem obdobju nihanja vrača. Elektromagnetno sevanje se razteza preko širokega področja: od radijskih in infrardečih valov, vidnih valov (rdečih in vijoličastih), preko ultraviolič-nih žarkov, rentgenskih in gama žarkov do kozmičnih žarkov. Vidna svetloba sega od 790 THZ (terahetzov) do 385 THZ. THZ odgovarja bi-lion hertzom z valovno dolžino 380 do 780 nanometrov (nm = milijonka milimetra). Elektromagnetni valovi so določeni s frekvenco, z dolžino in amplitudo (širina nihanja). Elektronik »igra« z vsemi temi funkcijami, velikokrat tudi kupec, kaj pa prodajalec? Elektromagnetni valovi se širijo in se morajo med prenosom ojačati, da ne izvenijo. Kadar pridejo valovi na cilj v svoji prvotni obliki, kot je to v telefonski slušalki, televizorju in slično jih imenujemo analogne. Analogne elektromagnetne valove lahko spremenimo v redne impulze (byt). Tako dobimo točke, ki jih zaporedno z istim razmakom na osnovi nihajev (ležeči S) lahko odčitamo pri izhodu. Zahvaljujoč takemu binarnemu jeziku, ki se sestoji iz impulzov in ne impulzov, t.j. ena in nič, označujemo vsako točko oziroma byt (npr. 8 byt) takšne vrste z 1 in O po byt. Kodirna naprava spremeni analogna valovanja pri oddajniku v byt-e. Pri sprejemniku se ti razčlenijo in zopet točko po točko v enakih analognih valovih, kot so bili odposlani iz oddajnika sestavijo. To je digitalni sistem. Na ta način bo deloval telefon bodočnosti, kar bo povečalo kakovost sluš-nosti in kapaciteto kablov. V računalniku in za memoriranje podatkov je primeren in sposoben le digitalni sistem. Zvok in sliko bomo lahko ravno tako vnašali v byt-ih v spomine, saj so že sedaj spominski diski s sposobnostjo sprejema 10 milijard byt-ov za videokasete in glasbo. ANTON LAZNIK Želim si stanovanje Pomenek z Ano Panič. Skromne novoletne želje V naši delovni sredini je kratek čas, slabo leto dni. Tiha je in skromna, prizadevna za delo, voljna pomagati vsakomur, če ji le dopuščata družina in čas. Takšna je naša Ana PANIČ, čistilka v delovni skupnosti skupnih služb sozda Mera. »Doma sem iz Čakovca. Oče in mati sta se ukvarjala s kmetijstvom in to ljubezen do zemlje sta prenesla tudi na vse štiri otroke. Zaradi obilice dela doma, osnovne šole nisem končala. Kmalu za tem sem se poročila in ob delu na kmetiji sta se mi rodili dve hčerki. Še danes ne vem zakaj, toda leta 1978 sva se z možem odločila, da odideva v svet in prepustiva kmetijo mojim bratom in sestram. Tako smo prišli v Celje in se kot podnajemniki vselili v stanovanje naše sorodnice, ki se je kasneje odselila. Stanovanje je izredno majhno za štiričlansko družino, saj imamo vsega skupaj samo 30 m2.« Kako pa je bilo z zaposlitvijo? Ali sta oba z možem delo kmalu dobila? »Imela sva srečo. Mož je dobil zaposlitev pri Ingradu, jaz pft sem se zaposlila v Osnovni šoli Slavko Šlander kot kuhinjska pomočnica. Ob izrednem razumevanju kolektiva sem se tudi vpisala v večerno osnovno šolo in sicer v sedmi in osmi razred. Ker sem imela neugoden delovni čas od 10,00 do 18,00 ure. so mi omogočili, da sem bila odsotna od predavanj. Učila sem se sama doma ob večernih urah. Bilo je zelo naporno, toda hotela sem imeti dokončano osnovno šolo. V enem letu mi je to tudi uspelo. Zaradi neugodnega delovnega časa sem si iskala novo zaposlitev in tako sem se v začetku Ana Panič letošnjega leta zaposlila kot čistilka v delovni skupnosti sozda. Za prosto delovno mesto sem zvedela preko moža, ki je zaposlen kot skladiščni delavec v delovni organizaciji Blagovni center.« Osebni dohodki vašega moža in vas so nizki. Ste štiričlanska družina z dvema odraslima hčerama. Kako se preživljate? »Resnično nimamo velikih dohodkov, saj oba z možem zasluživa na mesec povprečno 14.000,00 dinarjev. Od tega porabiva samo za stanovanje in elektriko mesečno 3.000,00 din. Pa tudi obe hčeri zahtevata svoje. Starejša je letos končala administrativno šolo in je brez zaposlitve doma, mlajša pa obiskuje drugi letnik šole za frizerke. Težko je. Stanovanje moramo plačati, jesti tudi moramo, torej največ prihranimo pri obleki, katere ne kupujemo skoraj nič. Prav tako si ne moremo privoščiti nobenega izleta ali oddiha. Z možem in mlajšo hčerko še nismo videli morja, le starejša je bila za en dan na maturantskem izletu. Na dopust gremo domov v Medimurje in pomagamo na posestvu. Življenje pa teče dalje, samo da bi bili zdravi.« Anica, kaj si želite v letu 1982? »Moja največja želja je, da bi dobili stanovanje, čeprav se zavedam, da bo najemnina veliko večja, kot pa jo sedaj plačujem za garsonjero. Nadalje si želim, da bi starejša hčera dobila zaposlitev in mlajša uspešno končala šolo. Pa da bi bili vsi skupaj zdravi. Kar veliko želja sem povedala, ali ne?« Takšna je torej naša Anica. Skromna tudi takrat, ko si zaželi stvari, ki so osnovne za skromno življenje. Anica, vsi skupaj vam želimo, da bi se vam v letu 1982 izpolnile vse želje ter da bi še dolgo bili z nami v naši delovni sredini. JP SOZD Dopisujte merx CELJE v svoje glasilo Več skrbi športu in rekreaciji Še premalo delavcev je vključenih v različne oblike in akcije Področje športne rekreacije odpira velike možnosti za širše in vsestransko vključevanje delovnih ljudi in občanov vseh starosti v telesno kulturo. Oddih in rekreacija delavcev, njihovih družin in občanov sta sestavni del družbeno ekonomskih odnosov v družbi, delovnih organizacijah, krajevnih, interesnih in družbenopolitičnih skupnostih. Razvoj oddiha in množične telesne kulture delavcev, njihovih družin in občanov je neločljivo povezan z razvojem samoupravnih družbenih odnosov in rastjo družbenega bogastva, to pa pogojuje tudi nenehno rast pogojev in možnosti delovnih ljudi in občanov za zadovoljevanje njihovih potreb po oddihu in rekreaciji, to je lepšem, kulturnej-šem in bogatejšem življenju, istočasno pa si utrjujejo zdravje, delovno sposobnost in ustvarjalnost, kar prispeva k večji produktivnosti dela, k večjim delovnim rezultatom in ne nazadnje k boljšim obrambnim sposobnostim prebivalstva. Vodstva sindikatov morajo nenehno skrbeti za izboljšanje pogojev za razvoj oddiha in rekreacije delavcev. Programi dela so bili, so in morajo biti prežeti z vzgojno in družbeno politično vsebino v smislu osveščanja delovnih ljudi, utrjevanja in razvijanja tovarištva, samoupravne zavesti, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Medtem, ko lahko ocenjujemo, da so bili na področju rekreacije doseženi že veliki uspehi, bo potrebno v nadaljni aktivnosti le te še poglabljati in kvalitetno izpolnjevati. Razveseljivo je dejstvo o skokovitem porastu interesa delavcev do različnih oblik telesne kulture in rekreacije, od množičnih udeležb delavcev na delavskih športnih igrah in TRIM akcijah, do raznih individualnih neorganiziranih oblik rekreacije. Kljub temu pa ugotavljamo, da se še vedno ukvarja s športom in rekreacijo premalo delavcev, zlasti pa je premalo vključenih žena — delavk. Prav zato je bila, je in mora biti temeljna orientacija sindikatov, da mobilizira tudi tiste delavce, ki se s telesno kulturo niso ukvarjali, delavce na težjih in zdravju škodljivih opravilih, precejšen del poslovodnih struktur, z največjo mero pozor- nosti pa skrbeti za takšne programe aktivnosti, ki bodo zanimive in dostopne tudi za žene — delavke, za družinsko rekreacijo. V ta namen moramo delavske športne igre, ki so le ne tradicionalne, marveč tudi izredno uspešna in privlačna oblika rekreiranja in utrjevanja tovarištva, razvijati tudi naprej. Ob tem pa ne smemo zanemariti skrbi za organiziranje oddiha, ne le, da povečujemo počitniške kapacitete, temveč, da ob njih poskrbimo tudi za aktiven in organiziran program aktivnosti. Vse to pogojuje, da se tudi na področju športne rekreacije samoupravno dogovarjamo, programiramo ter v ta namen razporejamo sredstva za zadovoljevanje potreb delavcev na področju rekreacije in oddiha, saj je to področje v veliki večini sestavni del vsakodnevnih potreb delovnih ljudi in občanov, kar veliko prispeva k bogatenju njihove osebnosti, zdravja ter boljšemu in srečnejšemu življenju. ZDENKA ZIMŠEK STARE SLOVENSKE LJUDSKE JEDI Za novoletne praznike vam priporočamo nekatere stare slovenske ljudske jedi, ki smo jih povzeli iz slovenske stoletne pratike. JARČICA PO ŠTAJERSKO PORABA: mlada kokoš, 5 dkg masti, 3 dkg moke, 3 del belega vina. Za nadev potrebujemo 5 dkg masla, 4 žlice pšeničnega zdroba, 2 del mleka, jetra enega piščanca, 3 dkg prekajenega svinjskega jezika ali šunke, 5 dkg vloženih gobic, malo muškatnega oreha, zelen peteršilj in sol. PRIPRAVA: Očiščeno jarčico položimo na hrbet. Pri vratu ji s prsti in žlicnim držajem po levi in desni strani prsnega koša privzdignemo kožo skoraj do stegen. Posebej pripravimo nadev tako, da v kozici raztopimo maslo, mu dodamo presejan pšenični zdrob in ga na maslu rahlo zarumenimo. Ko zdrob zarumeni, ga zalijemo z mlačnim mlekom in mešamo nekaj minut, da se zgosti. Nato ga odstavimo in počakamo, da se ohladi. Na masti napol opečemo cela piščančeva jetra, jih ohladimo in narežemo na kocke. Na enake dele narežemo prekajen kuhan jezik in gobice. Zdrobu, ki se je medtem ohladil, primešamo dva rumenjaka, dodamo še na kocke narezana jetra, jezik, gobice, trd sneg in začimbe (poper, orešček, zelen peteršilj). Tako pripravljen nadev rahlo zmešamo in ga denemo v zadosti veliki platneni vrečici, ki ju vložimo v obe podkožni odprtini. Jarčico položimo v globoko kozico, ji dodamo malo masti in vode ter jo pokrito počasi pečemo. Med pečenjem jo večkrat polijemo z lastnim sokom. Ko postane mehka, jo odkrijemo, da lepše zarumeni, ji dodamo ščepec moke, malo masla in vina. Pustimo jo še dobrih deset minut, nato jo razkosamo in jo postrežemo polito s sokom, v katerem seje pekla. DRVARSKA SOLATA PORABA: 25 dkg boba, 1 kg krompirja, 2 svinjska prekajena jezika, 3 trdo kuhana jajca, 15 dkg vloženih gobic, 15 dkg poltrdega sira (ementalec ali trapist), 2 rumenjaka, 1 del olja, žlica gorčice, sok polovice limone, 2 del razredčenega kisa in šopek drobnjaka. PRIPRAVA: Bob, ki ga dan prej namočimo, skuhamo v slani vodi. Prav tako skuhamo tudi opran neolupljen krompir, prekajen jezik in jajca. Kuhan jezik v mrzli vodi ohladimo, ga olupimo in zrežemo na rezance, ki ne smejo biti pretanki. Na poljubne oblike narežemo tudi gobice in sir. Pazimo, da ne narežemo predrobno, sirove kocke naj ne bodo večje od boba. Rumenjaka, ki smo jima dodali malo soli, limonov sok in gorčico, zmešamo v kotličku. V tankem curku prilijemo olje, dodamo še kis in vse skupaj dobro zmešamo, da dobimo gladko solatno polivko. Solato pripravimo v ustrezno skledo tako, da damo ob zunanjem robu najprej krompir, potem v krogu na rezance narezan jezik, sledijo jajca, ki smo jih narezali na ploščice, in bob. Sredino napolnimo s sirovo solato, nato pa vse skupaj potresemo z drobno sesekljanim drobnjakom. ŽANJIC IN POTICA TERIC PORABA: Testo: 1 kg mehke moke, 2 jajci, 2 žlici olja, sol, mleko, kis, mlačna voda. Nadev: 2 kg doma pripravljene skute, 0,5 1 kuhane smetane, 25 dkg surovega masla ali margarine, 4 jajca in zavoj cimeta. PRIPRAVA: Iz zgoraj navedenih sestavin zamesimo trše vlečeno testo. Medtem ko pripravljamo nadev, naj testo pokrito počiva. Za nadev potrebujemo doma pripravljeno skuto, ki jo naredimo tako, da damo že dan ali dva prej kisati mleko. Ko se je skisalo, ga ne prelijemo, temveč ga v isti posodi postavimo v vročo kmečko peč ali pečico in ga kuhamo toliko časa, da postane lepo rumeno in skrkne. Sirotko, ki je pri tem nastala, odlijemo, namesto nje pa skuti dodamo skuhano smetano. Sedaj pa pripravimo nadev tako, da skuti dodamo še z maslom ali margarino umešane rumenjake, trd sneg in cimet. Nadeva po navadi ne sladkamo. Na mizo pogrnemo prt, ga dobro potrosimo z moko in pripravljeno testo debelo prevlečemo. Testo pokapamo z maslom, nato po njem enakomerno razdelimo nadev. Po potrebi testo ob robu obrežemo, nakar potico lepo zavijemo. Potico položimo v dobro namazan pekač, jo še namažemo s smetano in jo tri četrt ure pečemo v srednje vroči pečici. Postrežemo jo vročo, vendar se tudi malo ohlajeni težko odrečemo. Ta prastara potica je bila njega dni doma po naših kmečkih domovih, obvezno pa je morala biti na mizi ob praznovanju zaključnega dela ali, kot so po domače rekli, ob »likofu« koscev, žanjic in teric. ŠTRUKLJEVKA PORABA: Testo: 50 dkg mehke moke, 1 jajce, žlica olja, žlica kisa, sol in 2 del mlačne vode. Nadev: 20 dkg sveže skute, 1 dkg olja ali masti, 1 del domače kuhane smetane, 3 1 mleka ali vode. PRIPRAVA: Iz zgornjih sestavin zamesimo trše vlečeno testo, ki ga pokrijemo in pustimo počivati. Medtem zdrobimo skuto, ki ji premešamo jajce in malo sesekljanega peteršilja. Iz petih jajc spečemo dobro zapečeno cvrtje. Smetano segrejemo. Testo, ki se je medtem odpočilo, damo na z moko potresen prt in ga debelo razvlečemo. Sedaj ga najprej premažemo s skuto, zatem potresemo z jajčnim cvrtjem in nazadnje še zabelimo s kuhano pregreto smetano. Testo zvijemo s pomočjo prsta, s hrbtnim delom noža pa narežemo 3 do 5 cm dolge štruklje. Štruklje počasi kuhamo v zavretem mleku približno petnajst minut. Okusni pa so tudi, če jih skuhamo v vrelem slanem kropu, vendar damo v tem primeru v krop eno do dve peteršiljevi koreninici. V obeh primerih postrežemo štruklje na krožniku ali v skledi kot enolončnico. AJDOVA POTICA PARJENA PORABA: 1 kg ajdove moke, pol litra mleka, 10 dkg sladkorja, 25 dkg surovega masla, 3 rumenjaki, 4 dkg kvasa, kavina žlica sladkorja in sol. PRIPRAVA: Presejano ajdovo moko poparimo z vrelim mlekom, malo solimo, dobro zmešamo in ohladimo na 35 stopinj. Medtem ko oparjeno moko ohlajamo, pripravimo kvas, da vzhaja. Sladkor, maslo in rumenjake penasto umešamo in dodamo ohlajenemu ajdovemu testu. V testo dodamo še vzhajani kvas ter ga začnemo stepati toliko časa, da postane gladko in mehurčasto. Testo postavimo na primerno topel prostor in ga pustimo, da vzhaja. Nato ga še enkrat premesimo in damo v šarkljev pekač, ki smo ga prej namazali z maslom. Sedaj počakamo, da se še malo dvigne, nato pa ga eno uro pečemo v srednje vroči pečici. Popravek Iz seznama delavcev, upravičenih do jubilejne nagrade, so bili v prejšnji številki glasila pomotoma izpuščeni naslednji delavci: MASTNAK Franc — TOZD Agropromet — 10 let LIPOVŠEK Franc — TOZD Agropromet — 20 let AŠ1Č Terezija — TOZD Transport in obrtne storitve — 20 let HRUSTEL Rafael — TOZD Transport in obrtne storitve -— 30 let ŠTEFANČIČ Vinko — TOZD Prehrana — 20 let Rokovnik 1982 Rokovnik-priročnik, namenjen vsem aktivnim družbenopolitičnim delavcem. V rokovniku za leto 1982 so objavljene aktualne teme: — Kaj je Zveza sindikatov Jugoslavije, avtorja Mirka Mečave, — Oblikovanje in družbeno usmerjanje politike pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka, avtorja Martina Mlinarja, — Samoupravno obveščanje, avtorja Boštjana Pirca. Še posebnost: VSAK NAROČNIK ROKOVNIKA BO V JANUARJU 1982. LETA BREZPLAČNO DOBIL ŠE GRADIVO O URESNIČEVANJU USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA ZA LETO 1982_ V navedenih temah avtorji obravnavajo področja dohodka, informiranja ter vlogo in naloge sindikatov, to so področja, ki zadevajo vsakega delovnega človeka, aktivnega člana poslovodnih in samoupravnih organov pa še posebej. Poleg vsebinskega dela naj vas opozorimo še na pregled pomembnih datumov v razvoju naše samoupravne socialistične Jugoslavije ter na beležni del rokovnika, ki vsebuje: telefonski imenik, koledarček 1982, beležko, dnevni koledar in 192 strani obsežni črtani del za zapiske skozi vse leto. Rokovnik 1982 je oproščen temeljnega davka na promet proizvodov, zato ga lahko plačate iz sredstev za izobraževanje. Cena 170.— din. OBČINSKA KONFERENCA ZSMS CELJE — CENTER ZA OBVEŠČANJE IN PROPAGANDO RAZPISUJE AKCIJO »MLADI NOVINAR 1982« 1. IZHODIŠČA Ustava SFRJ in Ustava SRS ter ostali zakoni s področja informiranja ter sistemskega urejanja obveščanja in nenazadnje kongresni dokumenti ZSM Slovenije opredeljujejo informiranje kot eno izmed temeljnih oblik dela, kije hkrati tudi nujen predpogoj za nemoteno funkcioniranje delegatskega sistema. Pravice slehernega občana in delovnega človeka naše družbene skupnosti je, da obvešča oz. informira druge o delu njega samega ter o delu sredine, kjer ta delovni človek in občan živi in'dela. Akcijo »Mladi novinar 1982« razpisujemo z namenom, da bi mlade v vseh sredinah zainteresirali in stimulirali za njihovo delo na področju informiranja in propagande v Zvezi socialistične mladine Slovenije ter vseh njenih kolektivnih članic. II. POGOJI V akciji »Mladi novinar 1982« lahko sodelujejo vsi člani ZSMS ter vse OO ZSMS v vseh sredinah. OO ZSMS lahko predlagajo za to priznanje njene člane, če le ti izpolnjujejo naslednje pogoje: L Prispevati so morali k razvoju in delovanju samoupravnih odnosov v sredini, kjer živijo in delajo; 2. S svojim delom so morali pripomoči k boljšemu organiziranju in delovanju informativnega sistema v ZSMS; 3. Na področju informiranja in propagande morajo delovati vsaj dve leti; 4. Sodelovati morajo v sredstvih javnega obveščanja, kjer je zaželjeno, da imajo objavljenih vsaj pet prispevkov; 5. Pri njihovem delu mora biti prisotna kontinuiteta, ki je nujen predpogoj za uspešnost dela; III. OBVEZNOSTI OO ZSMS morajo sproti pošiljati Centru za obveščanje in propagando pri OK ZSMS predloge za podelitev priznanj posameznim mladinkam in mladincem, oziroma najkasneje do 30. aprila 1982. Izmed prispelih predlogov bo posebna žirija Centra za obveščanje in propagando predlagala Centru za obveščanje in propagando pri RK ZSMS predloge za republiško priznanje »Mladi novinar 1982«. Center za obveščanje in prop. pri Občinski konf. ZSMS Celje NAGRADNA KRIŽANKA Riše: MILAN ALAŠEVIČ Nagradni razpis 1. nagrada: blago v vrednosti 500,00 din 2. nagrada: blago v vrednosti 250,00 din 3. nagrada: blago v vrednosti 150,00 din Pri žrebu bomo upoštevali le pravilne rešitve, pošljite jih najpozneje do 10. januarja do 12,00 ure. Pošljite jih na naslov: Glasilo SOZD Merx Celje, Ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Veliko razvedrila pri reševanju, vam želi uredniški odbor glasila. Izid žrebanja 1. nagrada: Franc KNEZ, Tončke Čečeve 14, 63230 Šentjur 2. nagrada: Vera RAVNIKAR, Linhartova 2, 63000 Celje 3. nagrada: Rafko FURMAN, Kidričeva 22, 63210 Slov. Konjice Rešitev križanke, objavljene v 9. številki Vestnika Vodoravno: VZOR. OPAŽ, IBSEN, AMATI, KOALA, NAPAD. FARMA NESNIC. ŠIR. IT A LA, NAT, STRATEG. TIKI, VIME. TROPINA, DEV, KANAAN, REMONT, L1V, SOLUN. A VAR. JOAN, MENEK, KB, BINI. UKRADEN, MOTOR, OSOJ, REGRAT, AVIZO, NOVA, LOARA, NOMAD. Glasilo SOZD Mera Celje izdaja kolektiv SOZD Mera, Naklada 6500 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana PERTINAČ (glavni in odgovorni urednik), Elza SAGADIN, Bogomir MOJSILOVIČ, Aleksander PERDAN, Majda MEŠT-ROV, Franjo ŠARLAH, Franc PEVEC, Ladislav ČMER, Tone LAZNIK, Boris ROPOŠA, Mladen DOMINKO. Tehnični urednik: Franjo BOGAD1. Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul. 29. Novembra 16. 63000 Celje, telefon (063)21-352. Tisk ZGEP »POMURSKI TISK«, TOZD Tiskarna — Murska Sobota. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72.