PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIII. St. 223 (6807) TRST, četrtek, 21. septembra 1967 Zaskrbljenost zaradi velikega primanjkljaja v bolnišnicah Tri četrtine italijanskih bolnišnic je v hudi finančni krizi Po sestanku predstavnikov zdravnikov s ministrom Boscom se stanje ni bistveno izboljšalo - Nadaljuje se delo v poslanski zbornici in senatu RIM, 20. — Danes se je sestal izvršni odbor združenja zdravnikov v bolnišnicah (FIARO) pod vodstvom predsednika Lannija. Razpravljali so o terjatvah, ki jih bolnišnice imajo proti bolniškim blagajnam ter proti občinam in državi. Lan-ni je ugotovil, da so tri četrtine italijanskih bolnišnic v hudi krizi, Iker ne izplačujejo zdravnikom pristojbin. Izjavil je, da se 47 milijard, o katerih so včeraj govorili z ministrom za delo Boscom, tiče zneskov, ki so bili že obljubljeni Julija. Poleg tega pa so bila za kritje preteklega primanjkljaja prekinjena tekoča izplačila. Lanni je ugotovil, da se stanje potemtakem ni bistveno izboljšalo in upravitelji bolnišnic so zelo zaskrbljeni. Zasedanje se bo nadaljevalo Jutri zjutraj in ob zaključku bodo objavili uradno sporočilo s sklepi, sl jih bodo sprejeli proti bolniškim blagajnam, ki ne izpolnjujejo svoje obveznosti. Minister za delo Bosco je v komisiji za delo v senatu izjavil, da je zagotovil predsedniku FIAKO, da bo v kratkem predložen načrt zakona, ki naj uredi upravljanje bolniških blagajn. Bosco Je trdil, da so se dolgovi bolniških blaga.,n dc bolnišnic znatno zmanjšali. Na vsak način pa Je treba zadevo v celoti načeti in rešiti. Poslanska zbornica in senat sta danes nadaljevala delo. V ^stenski zbornici so nadaljevali razpravo o načrtu zakona, ki se tiče volitev v deželah z navadnim statutom, v senatu pa so nadaljevali razpravo o nadzorstvu nad orožjem. Razprava v obeh zbornicah se bo nadaljevala jutri. Jutri popoldne se bo sestalo vodstvo de-mokristjanske skupine v poslanski zbornici, ki bo razpravljalo o delovnem sporedu v parlamentu. V pravosodni komisiji poslanske zbornice so danes nadaljevali proučevanje načrta zakona o spremembah določb civilnega zakonika o družinskem pravu in o zapuščinskem postopku. Jutri se bo v pravosodni komisiji poslanske zbornice nadaljevala razprava o načrtu zakona socialističnega poslanca Fortune o razporoki. Fortuna je v pogovoru s časnikarji ugotovil, da na včerajšnjem sestanku načelnikov večine, na katerem so govorili o načrtu zakona o družinskem pravu, niso sploh o-menili njegovega načrta zakona Omenil je, da je pravosodna komisija pred poletnimi počitnicami sklenila, da bo razpravljala o ten ukrepih, tako da zaključi njuno proučevanje skoraj Istočasno. in PRI za sestavo vlade leve sredine. nje gospodarskih stikov med državami z razvito industrijo, kot sta CSSR in Italija. Češkoslovaški ministri so predlog sprejeli in ga bosta preučila pod-minister za zunanjo trgovino Ba-baček in glavni ravnatelj trgovskih sporazumov Ferleš, ki je ministra Tolloya spremljal med obiskom na Češkoslovaškem. Na koncu poročila je rečeno, da sta se ministra za zunanjo trgovino sporazumela, da bo vprašanje industrijskega sodelovanja predmet razprave med predstavniki obeh vlad za najboljšo rešitev tega smotra. 13. kongres italijanskih sodnikov C AT ANI A, 20. — Danes se v Ca-tanii prične trinajsti državni kongres sodnikov. Kongresa, ki bo trajal do nedelje, se bo udeležilo 1270 sodnikov in juristov, ki bodo razpravljali o temi: »Odnosi sodne oblasti z drugimi oblastmi države, državnim poglavarjem in u-stavnim sodiščem.« Svečani otvoritvi kongresa v gle- dališču «Bellini» bodo prisostvovali predsednik ustavnega sodišča Ambrosini, minister za sodstvo Reale, predsednik državnega sveta Bozzi in podpredsednik višjega sodnega sveta Rocchetti ter predstavniki deželnih oblasti. Poročila na kongresu bodo podali številni profesorji iz Neaplja, Firenc, Barija in Catanie. Pri obrazložitvi smotrov kongresa je predsednik prirediteljskega odbora sodnik Consoli poudaril, da mora biti kongres odprt vsem novim idejam o temeljnih vprašanjih pravilne u-porabe ustavnih norm ter postati stičišče srečanj med sodniki in ju-ridičnimi znanstveniki. državno Kongres je priredilo združenje italijanskih sodnikov, prisostvujejo pa tudi voditelji zveze italijanskih sodnikov. Titova poslanica za papeža RIM, 20. — Odposlanec jugoslovanske vlade pri Vatikanu Vjeko-slav Cvrljae je izročil danes mons. Casaroliju za papeža Pavla VI. o-sebno poslanico predsednika republike maršala Tita o Srednjem vzhodu. Pavel VI. Je iz zdravstvenih razlogov 4. septembra odpovedal vse sprejeme, zaradi česar mu iiifiiiiiiimiftiiiiiHiMiiiiiminiHiiimiiimiiMinimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiii ZASEDANJE SKUPŠČINE OZN Izvoljeni podpredsedniki in predsedniki odborov Zaključen incident s kubansko delegacijo Minister Tolloy zaključil obisk v CSSR PRAGA, 20. — Z ogledom Lldlc italijanski minister za zunanjo ;ovino Giusto Tolloy zaključil tdnevni uraden obisk v CSSR. V h dneh se je Tolloy sestal z na-BStnikom ministrskega predsedni-. in ministra za težko industrijo rejčijem, s podministrom za zu-,nje zadeve Pudlakom in miniram za zuanjo trgovino Hamou m. Na koncu uradnega obiska je bi izdano poročilo, v katerem se >udarja, da sta ministra za zuna o trgovino proučila razvoj itali nsko-češkoslovaških trgovinskih menjav ln ugotovila nadvse po-tivni potek trgovskih stikov med :ema državama. Ministra sta se sporazumela za izširitev stikov med obema drža-ima in odpravo vseh ovir. ki bi razvoj omejevale. Minister Tol-v >e tudi predlagal, da bi preučili i-ižnosti za razvoj industrijskega Ki 'Vanja med obema državama, pr predstavlja moderno pojmova- niso spočetka zahtevali diplomatske imunitete za del svoje prtljage. Predstavnik egiptovske dc 'gadje Je v zvezi z U Tantovimi izjavami o Srednjem vzhodu v včerajšnjem poročilu, izjavil, da je rrena izključiti vsak kompromis glede navzočnosti izraelskih sil na arabskem ozemlju. Glede načrta za imenovanje U Tantovega poseonega predstavnika za Srednji vzhod pa ni egiptovski predstavnik n'č izjavil. Znano je, da tako Egipt kakor Izrael nista ugodno sprejela tega predloga. Predsednik skupščine Manesco je včeraj na tiskovni konferenci izključil možnost, da se vietnamski spor reši na podlagi akcije OZN. Izjavil je, da bi morali to vprašanje načeti in rešiti z izvajanjem ženevskih sporazumov iz leta 1954 in 1962. NEW VORK, 20. — Glavna skupščina OZN je nadaljevala delo pod predsedstvom romunskega zunanjega ministra Manesca. Izvolili so 17 podpredsednikom, med katerimi so predstavniki petih stalnia članic varnostnega sveta. Ti bodo tudi člani vodilnega odbora skupščine, ki mora določiti dnevni red. Skupščina je izvolila za predsednika posebnega političnega odbora honduraškega predstavnika, za predsednika gospodarskega odbora pa perujskega predstavnika. Izvoljeni so bili tudi: Jugoslovanka Mara Radič za predsednico socialnega odbora, sirski predstavnik Tomeh za predsednika odbora za d-ko.c-nizac.jo, l.berijskl predstavnik Hat-ry Morris za predsednika upravnega in proračunskega odbora, Norvežan Edward Hambro za predsednika prat nega odbora. Danes Je boa navzoča tudi ku-kanska delegacija, ki je vč-naj zapustila dvorano zaradi p-otesta, ker so ameriške carinske oblasti pridržale del njene prtljage. Manesco je sporočil, da je U Tam javil, da je bil incident zadovoljivo rešen. ZDA so dovolile, da se vsa prtljaga prinese v ZDA, potem ko je eden od kubanskih delegatov izjavil, da gre za diplomatsko prtljago. Američani trdijo, da Kubanci Včeraj nov topniški dvoboj med Egipčani in Izraelci Kairski radio poudarja, da so Titovi predlogi realistični in bi lahko bili podlaga za povratek k miru na tem področju original poslanice, o vsebini katere je bil obveščen, ni mogel prej biti izročen. Ko mu bo zdravstveno stanje dovoljevalo, bo papež sprejel Vjekoslava Cvrlje. Pismo Tračenkovc žen« Haroldu Wilsonu Nova odcepitev v Nigeriji BEOGRAD, 20. — Predsednik republike maršal Tito je prejel danes po diplomatskih zastopnikih, a-kreditiranih v Beogradu, od generalnega tainika CK KP Sovietskp u,le Je Preuscuin* saupscuie oua:. rainega tajnika CK KR bovjetske in Hercegovlne Bijedič priredil ko LONDON, 20. — Danes je bila objavljena vsebina pisma, ki ga je Tračenkova žena Gallna predvčerajšnjim poslala ministrskemu predsedniku Wilsonu pred svojim odhodom iz Londona. V svojem pismu Tračenkova žena ponavlja obtožbe proti britanskim oblastem, ki jih je že predvčerajšnjim izrekla na kratki tiskovni konferenci na sovjetskem poslaništvu, žena mladega sovjetskega fizika zatrjuje v svojem pismu, da je brutalno in nečloveško ravnanje angleške policije v veliki meri poslabšalo zdravstveno stanje njenega moža. V pismu nadaljuje, da ji je že znano, da je sovjetska vlada uradno protestirala zaradi nevzdržnega zadržanja angleške policije, vendar ne more mimo dejstva, da še sama izrazi svoje osebno ogorčenje zaradi ravnanja oblasti. V pismu Gallna Tračenko omenja dejstvo, da so jo hotele angleške oblasti prisiliti, naj zaprosi za politično zavetišče, kar je britanska vlada zanikala, ter pripominja, da so jo v soboto popoldne za dve url praktično aretirali. Tračenkova zvrača krivdo za neljubi dogodek na britanske oblasti. Pismo Tračenkove žene je ministrski predsednik Wilson prejel predvčerajšnjim zvečer. Vse kaže, da Wilson proučuje možnost, da bi poslal odgovor na pismo. Današnji sovjetski tisk posveča veliko prostora »aferi Tarčenko« in ostro obsoja britanske oblasti. »Pravda« objavlja oster komentar, v katerem trdi, da je angleška policija, s tem da je zadržala Tra-čenka, ravnala v duhu hladne vojne in sovraštva do vsega, kar je sovjetskega. Pisec članka nadaljuje, da se ti gospodje ne zavedajo, da so se časi spremenili ter da se med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo razvijajo kulturne, gospodarske in znanstvene izmenjave. Pač, podpihovalcem hladne vojne pride vsaka pretveza, samo da lahko obrekujejo Sovjetsko zvezo in preprečujejo zdravi razvoj stikov med obema deželama. «Pravda» tako zaključuje svoj komentar: «Morali bi se sramovati, vi, ki se imate za civilne ljudi, ker ste s silo zadržali hudo bolnega človeka, ki je povrhu še državljan druge države.« BEOGRAD, 20. — Turška parlamentarna delegacija, ki je gost zvezne skupščine, je danes na poti po Jugoslaviji prispela v Sarajevo, kjer si je ogledala kulturne ln zgodovinske znamenitosti mesta. Opoldne je predsednik skupščine Bosne LAGOS, 20. — Srednjezahodno področje Nigerije se je danes razglasilo za neodvisno in prevzelo l-me ((Republika Benin«. To je danes javil radio Benin, ki je prestolnica tega področja, in je pripomnil, da je neodvisnost razglasil vojaški guverner tega področja major Albert Okonkvo. Kakor Je znano, se je 30. maja vzhodno področje nigerijske federacije razglasilo za neodvisno in prevzelo ime »Republika Blafrao. Major Okonkvo je po radiu izjavil, da bo nova republika sodelovala z Biafro v vseh vojaških vprašanjih. Dodal je, da bo republika Benin spoštovala vse mednarodne pogodbe in obveznosti in da želi ostati v britanskem Com-monwealthu. Podpirala bo organizacijo afriške enotnosti in bo zahtevala sprejem v OZN, »takoj ko bo mogoče«. Razglasitev te neodvisnosti v bistvu ne menja stanja v Nigeriji, kajti to področje so že pred časom zasedli uporniki iz Biafre. V Lagosu pričakujejo prihod odposlanstva šestih državnih poglavarjev članic organizacije afriške enotnosti. Posvetovali se bodo, ka ko naj bi dosegli konec sovražno sti v Nigeriji. V odposlanstvu bo do baje etiopski cesar Halle Se lasie, komgoški predsednik Mobutu kamerunski predsednik Ahidžo, U berijski predsednik Tubman predsednik Nigerija Dior ter gansid predsednik Ankrah. LONDON, 20. — Britanski zunanji minister Brown je odpotoval danes iz Londona v New York, kjer se bo sestal z Deanom Ru-skom, z Gromikom in z drugimi zunanjimi ministri. Govoril bo tudi v glavni skupščini OZN in se bo v sredo vrnil v London. Ni v načrtu njegov sestanek z Johnsonom. Saragat odpotuje danes iz ZDA v ponedeljek prispe v A vstralijo Včeraj je bil na obisku v Los Angelesu Predsednik Saragat in predsednik Johnson se pozdravljata pred Belo hišo zveze Leonida Brežnjeva, generalnega tajnika komunistične stranke Romunije Ceaucesca in predsednika ZDA Lyndona Johnsona odgovore na svojo poslanico o Srednjem vzhodu. silo, med katerim sta Bijedič ln vodja turške delegacije izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila željo po tesnejšem sodelovanju med parlamentoma obeh držav. KAIRO, 20. — Egiptovski vojaški predstavnik je sporočil, da je izraelsko topništvo davi streljalo proti Suezu in Port Tavfiku. Zadeli so niše ln električno centralo v Suezu, ubit je bil en civilist, ranjenih pa osem. Izraelci so streljali 18 minut in Egipčani so obvestili o tem opazovalce OZN. Izraelski vojaški predstavnik pa je izjavil, da se je streljanje za jelo na obeh straneh. Dejal je, da so Izraelci streljali na egiptovske ladje, ki so prevažale vojake po rrekopu in da sta bili zadeti dve Bfiocoj so objavili v Kairu poro- čilo vojaškega poveljstva, ki javlja, da je izraelsko topništvo popoldne ob 15. uri znova streljalo na egiptovske položaje blizu Sueza. Štirje izstrelki so zadeli mesto ter povzročili smrt treh civilistov in ranili drugih šest. Izraelci so ustavili streljanje na posredovanje opazovalcev OZN. Predstavnik izraelske vojske pa je zanikal trditve, da je izraelsko topništvo streljalo tudi popoldne. Dejal je, da so izraelski topovi streljali dvakrat zjutraj in obakrat na egiptovske ladje z vojaki, ki so plule po Sueškem prekopu. Opazovalci pravijo, da nastajajo incidenti zaradi različnega tolmačenja začasnega sporazuma, da se bosta obe strani izogibali plovbi po prekopu. Egipčani poudarjajo, da se sporazum tiče samo plovbe po Sueškem prekopu in ne po vodah, ki vodijo v prekop, t. ). v Sueškem zalivu. Izraelci pa trdijo, da velja sporazum tudi za te vode. Egiptovski uradni predstavnik je izjavil, da so trditve, ki so jih razširili v tujini, češ da so po Sueškem prekopu plule egiptovske ladje polne vojakov, navadna izmišljotina. V zvezi z današnjimi incidenti je izjavil, da so- Izraelci nenadoma in brez vsakega vidnega razloga začeli streljati na egiptovske položaje. Kairski radio je včeraj javil, da so predlogi maršala Tita za rešitev krize na Srednjem vzhodu realistični in pravični in bi lahko bili razumna podlaga za povratek k pravičnemu miru na tem področju. Dodal je, da se vse arabske države strinjajo s tako rešitvijo krize: ((Kljub Izgubam in trpljenju, ki jih je povzročil napad, in kljub grenkobi v naših srcih, je naša dolžnost preprečiti arabskim množicam vojne grozote, če se lahko najde, mirna rešitev. Ostali bomo budni in če ne bi Združeni narodi sprejeli nobene odločitve na podlagi predlogov maršala Tita, ne bomo imeli druge izbire, nego odbiti napad z orožjem.) Kairski radio Javlja, da je predsednik Naser sprejel sinoči novega sovjetskega poslanika v Kairu Vo-nogradova, ki mu Je izročil osebno poslanico Brežnjeva. Iz Pariza javljajo, da bo general de Gaulle sprejel v petek zunanjega ministra ZAR, ki se bo med potjo v New York ustavil v Parizu. Izraelski zunanji minister Eban pa bo prišel v Francijo 27. septembra in se bo udeležil zasedanja skupščine evropskega sveta v Stras-burgu. Ameriške šole KIRKVILLE (Missouri), 20. — Ameriška državna ustanova, ki se ukvarja z izvedbo programa predsednika Johnsona «Vojna proti revščini«, je dala nalog, da se s sten neke šolske stavbe v Kirkvillu odstranijo vse verske podobe in simboli. V stavbi Je namreč šola za otroke revnejši slojev. Deželno vodstvo ustanove je svoj sklep Izvršilo na podlagi nedavnih razsodb vrhovnega sodišča, v katerih je rečeno, da Je po ameriški ustavi v javnih šolah prepovedano moliti. Stavbo so v zadnjih dveh letih uporabljali za šolo in so Jo tudi letos ponudili državni ustanovi s pogojem, da ne bo dala odstranit! ali prekriti verskih podob. Državna oblast je nekaj časa prej dala prekriti vse verske podobe in simbole v času volitev, toda sedaj so sklenili, da Jih je treba dokončno od straniti. .......................................................................................... LOS ANGELES 20. — Predsednik Saragat je zaključil svoje bivanje v Washingtonu in je prišel danes popoldne v Los Angeles. Zvečer mu je občinska uprava priredila večerjo, na kateri mu je župan Los Angelesa izročil mestne ključe. Saragat se je v kratkih besedah zahvalil za prijazen sprejem. Na kosilu pa je Saragat v svojem govoru omenil svoja politična posvetovanja v Washingtonu in dejal, da so govorili o miru, in trdil, da je treba pripisati atlantskemu paktu ter prijateljstvu in zavezništvu z Ameriko, «če Je zahodna Evropa danes svobodna in če nam naši novi odnosi z vzhodno Evropo dopuščajo upanje v prihodnost, ki bo drugačna od tiste, ki se je kazala pred nami v povojni dobi«. Na koncu je sporočil pozdrave italijanskega ljudstva ameriškim Italijanom. Jutri ob 11. uri bo Saragat odpotoval z letalom v Papeete v francoski Polineziji, kjer bo ostal čea nedeljo. V Avstralijo bo prispel v ponedeljek popoldne, 25. septembra. ZAKLJUČENO ZASEDANJE SOCIALISTIČNEGA VODSTVA Ugotovili so, da ni še pogojev za prezaaganje vojaških blokov Poziv na diskusijo, ki naj omogoči strankini konferenci, da se seznani z orientacijo v stranki - Lombardi, Santi, Balzamo, in Vero-nesi so glasovali proti delu resolucije, ki govori o mednarodni politiki RIM, 20. — Danes se je ponovno sestalo vodstvo enotne socialistične stranke pod predsedstvom Nennija. Razpravljali so o drugi točki dnevnega rada, t. j. o mednarodni politiki. Delo se je zaključilo nekaj pred 23. uro z odobritvijo dokumenta, ki javlja, da je bila določena vsedržavna konferenca stranke za 8., 9. in 10. decembra, da pripravi volilni program stranke in da «okrepi funkcijo in strukturo stranke v moderni družbi«. Sklepe konference bodo predložili v odobritev glavnemu odboru. Vodstvo poziva strankine osnovne organizacije in posameznike k diskusiji, ki naj omogoči konferenci in centralnemu komiteju, da se seznani z orientacijo stranke in s težnjami socialističnih volivcev in delovnega ljudstva. Vodstvo poudarja zatem, da je treba uporabiti vse sile večine leve sredine, predvsem pa sile socialistične stranke, da se v mesecih, ki nas še ločijo od volitev v prihodnjem letu, odobrijo načrti zakona, ki naj ((kvalificirajo značaj leve sredine«, in zakonodaje o reformi struktur družbe in države. V zvezi z mednarodno politiko poudarja vodstvo zaskrbljenost zaradi stanja na Srednjem vzhodu in zaradi zaostritve vojne v Vietnamu. V obeh sporih ni druge rešitve nego mirovna pogajanja. Zato je prišel trenutek, ko se morajo brez odlašanja ustvariti pogoji za pogajanja, v Vietnamu s tem, da se Američani odpovedo bombardiranju in da se zatem prekinejo operacije na kopnem; v od nosih med Arabci in Izraelom pa s priznanjem Izraelu pravice kot svobodne in suverene države in s temeljito rešitvijo vprašanj med arabskim svetom in Izraelom. Dokument pravi zatem, da Je socialistična konstituanta določila, da mor^ stranka sprejeti obveznosti v zvezi z italijanskim članstvom v atlantskem paktu «v obrambnem tolmačenju in geografsko omejeno«. Ta sprejem ni v nasprotju s splošnimi smotri socialistov, ki so za prepoved vojn in premaganje vojaških blokov. Ce ni še pogojev za tako premaganje, je dolžnost vsakega socialista in vsakega demokrata, da jih ustvari. K temu mora prispevati nagla odobritev pogodbe proti širjenju atomskega o-rožja, ki pa mora biti uvod v jedrsko razorožitev tudi atomskih velesil, če hoče imeti ves svoj pomen. K temu mora predvsem prispevati sprejem Velike Britanije in skandinavskih držav v evropsko gospodarsko skupnost in postopna sprememba te skupnosti v politično skupnost. Samo tako bo Evropa lahko imela možnost dvogovora na podlagi enakopravnosti s svetovnimi velesilami. K temu mora prispevati prilagoditev atlantskega pakta spremenjenim pogojem na svetu, ki jih označuje naraščajoča težnja po likvidaciji hladne vojne. K temu mora prispevati ponovna obveznost borbe za izključitev vojaških in fašističnih režimov iz mednarodnih in skupnih organizmov, katerim pripada Italija. Geslo starnke je eno samo: »Vse za mir, vsi za mir«. Lombardi, Santi, Balzamo in Ve-ronesi so glasovali proti tistemu delu resolucije, ki govori o mednarodni politiki. Lombardi je po seji izjavil časnikarjem, da je razlog nasprotnega glasovanja obraz- ložil na seji. Dejal je, da niso mogli odobriti dokumenta, in dodal, da je celo boljša omemba izključitve fašističnih držav iz NATO omenjena zelo nejasno. Med diskusijo Je Lombardi izjavil, da predlog za revizijo atlantskega pakta lahko ima pomen, samo če se ne omeji na birokratsko in postransko plat, temveč če zajame ustroj, smotre in politiko pakta, t. j. predvsem je treba revidirati politiko hegemonistlčne države, t. j. ZDA. Poleg tega je treba tudi postaviti pogoj, da se konča vojna, ki jo ZDA vodijo v Vietnamu. Ameriška politika objektivno vključuje soodgovornost zaveznikov v svetovni politiki imperialistične dominacije. Zatem je Lombardi izjavil, da sprememba sedanjega ravnotežja, ki sloni na blokih, narekuje iskanje novega in drugačnega ravnotežja, ki naj prepreči ponovitev starih nacionalizmov, «ki so danes dobro ali slabo potlačeni z voljo dveh hegemonističnih držav«. Toda v ta namen Je potrebno napraviti konec staremu ravnotežju, ki naj ne sloni več na blokih, ki jih vladajo velesile. Nadaljevati s sedanjim paktom pomeni sprejeti brezpogojno vojaško solidarnost, ki vse dotlej, dokler traja sedanja svetovna politika ZDA, vedno ustvarja nevarnost, da se vsilijo ne samo politične obveznosti, temveč tudi vojaške v notranjost zavezniškega področja, t.j. Evrope. Na koncu je Lombardi izjavil, da mora stranka sicer prispevati k diskusiji v socialistični internacionali, toda se ne more na noben način obvezati, da sprejme njene zaključke, ker mora stranka ostati 'avtonomna, in njeno avtonomijo je treba skrbno obvarovati. Senator Vittorelli Je predlagal imenovanje komisije, ki naj pripravi jasne predloge za revizijo atlantskega pakta, ki naj se predloži v proučitev posebnemu odboru socialistične internacionale, ki je bil v ta namen ustanovljen na predlog PSI-PSDI. Na koncu debate je govoril tajnik De Martino, ki je izjavil, da je treba revizijo pakta gledati ne v posameznih določbah temveč v duhu in predvsem v odnosu do funkcije socialističnega gibanja, da se IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiHHHIIIIIIIIIIIIIIIII« Demirel podaljšal obisk v Moskvi MOSKVA, 20. — Predsednik turške vlade Demirel, ki je prišel na obisk v Moskvo, je podaljšal svoj obisk za tri dni, tako da se bo lahko ponovno sestal s Kosigi-nom, s katerim se je pogovarjal davi. Ponovno se bosta sestala 28. t. m. in Demirel se bo vrnil v Ankaro naslednjega dne. Nocoj je bil v Kremlju sprejem na čast turški delegaciji. Moskovska »Pravda« piše, da bo Demirelov obisk pomenil važno razdobje poti k okrepitvi odnosov dobrega sosedstva in vzajemnega razumevanja v korist obeh držav. približa premaganje blokov. Pravi problem je torej politična pobuda in ugotovitev, kakšne možnosti so danes za večjo avtonomijo posameznih držav. Pripomnil je: «V ameriški politiki so pobude, ki pogojujejo politiko držav članic in ki prav gotovo povzročijo skrb in kritiko v javnem mnenju. Ne mislim samo na stanje v Vietnamu in Dominikanski republiki temveč na celotno Latinsko Ameriko, ki omogoča samo dve rešitvi, ali reakcionarno, ali komunistično. Akcija ZDA pelje do identifikacije stvari osvoboditve narodov od kolonializma s stvarjo komunizma.« Zato le potrebna ((revizija politične po-iude v največji avtonomiji«. Po njegovem mnenju ni še prišel trenutek za razpustitev zavezništev. Toda stranka mora okrepiti tiste pobude, ki naj omogočijo premaganje stanja. Dodal je, da vojaški pakt nima samo vojaških značilnosti, temveč veže »koalicijo demokratičnih sil« in ima torej tudi politične značilnosti. Zaradi tega jemlje navzočnost Grčije značaj zavezništvu in povzroča vedno večji odpor javnosti zaradi pasivnosti zahoda glede tega vprašanja, ki ga je treba konkretno in nujno rešiti. Na koncu je De Martino izjavil, da je treba revizijo razumeti v smislu »potrditve zavezništva toda ob istočasni odločnejši akciji stranke za premaganje blokov v duhu najboljše socialistične tradicije«. Vesoljec Popovič pride jutri v Beograd BEOGRAD, 20. — V Beograd bo v soboto, 23. t. m. prispel sovjetski kozmonavt Pavel Popovič, ki bo ves čas 18. mednarodnega kongresa o astronavtiki in razstave »Vesolje miru«, ki bo odprta ob 12. mednarodnem sejmu knjig, gost beograjskega sejma in jugoslovanskega astronavtskega ln raketnega društva. Z istim letalom bo prispela v Beograd tudi delegacija sovjet, skih astronavtov, ki se bo pod vod-stvom Leonida Sedova udeležila mednarodnega kongresa astronavtov, ki bo v Beogradu od 25. do 30. septembra. Pavel Popovič j« na «Vostoku 4» poletel v vesolje v času, ko je že krožil okoli Zemlje »Vostok« z vesoljcem Nikolajevom. KULTURNA REVOLUCIJA V TEŽAVNI FAZI Vedno večji odpor proti Maocetungu Maocetung ne more v celoti računati na vojsko MOSKVA, 20. — Glasilo sovjetske vlade «Izvestija« piše nocoj, da so spopadi med Maocetungovlmi vojaki ter nasprotnimi delavci in kmeti dejansko ustavili proizvodnjo v Mandžuriji. List dodaja, da so najbolj prizadeta področja pokrajine Lianoning, Kirin in Hel-lungkiang, ki mejijo s Sovjetsko zvezo. List omenja dalje pekinški uradni tisk, iz katerega izhaja, da je Maocetungov komite v Sečvanu v jugozahodni Kitajski zgubil nadzorstvo nad pokrajino, ki šteje približno 80 milijonov prebivalcev. Pekinški listi poročajo tudi, da kmetje te pokrajine zapuščajo polja in odhajajo v mesta. »Izvestija« pišejo dalje, da so številne nasprotnike kulturne revolucije Javno ustrelili v Pekingu in Šanghaju ob navzočnosti desettisočev oseb. «Literaturnaja gazeta« pa piSe, da Maocetung ne more več v celoti računati na »zadnjo rezervo«, t.J. na vojsko. List analizira razne dopise iz Kitajske in piše, da je kulturna revolucija prišla sedaj v tretjo fazo, ko so številne partijske organizacije prešlg v aktiven odpor proti Maocetungu. Ta ne more v celoti računati na oborožene sile, ker so se v mnogih pokrajinah ce'l bataljoni ln regimenti postavili na stran Maocetungovlh nasprotnikov. Od 28 pokrajin, dodaja list, Je samo v štirih vojska zaveznica z rdečimi gardisti. Zatem opisuje list podrobno krvave spopade, ki so nedavno bili v Kantonu. Glasilo kitajske vojske »Rdeča zastava« analizira vzroke neenotnosti kitajskih delavcev, in pravi, da se skuša kontrarevolucija vrniti tudi v sam Maocentugov glavni štab. List piše naslednje: 1. Tisti, ki so stopili na kapitalistično pot, sejejo razdor, da se Izognejo borbi in kritiki. 2. Peščica kitajskih lastnikov, bogatih kmetov, kontrarevolucionarjev in desničarjev se ne more potolažiti z izgubo oblasti in sabotira veliko revolucionarno zavezništvo. 3. Ker je delavski razred pod vplivom ideologije buržuazije, se v njem javlja protipartijski duh. Na koncu pravi list, da se »veliko revolucionarno zavezništvo ne bo moglo uresničiti, dokler ne bodo vsi ti vzroki odstranjeni«. Čudne volitve oktobra v Španiji BARCELONA, septembra. — Prvič v treh desetletjih, odkar obstaja režim generala Francisca Franca, bodo oktobra v Španski parlament (Cortes) prišli tudi Izvoljeni poslanci. Res jih bo Izmed 664 (lz vsake pokrajine po dva) samo 100, medtem ko bodo druge Izvolili posredno In bodo zastopali organe lokalnih oblasti, cehovsko-pokllcna združenja, falangisticno gibanje ln vladne sindikate. V Španiji zakonito ni političnih strank, vendar pa na volitvah ori-čakujejo udeležbo kandidatov monarhistične in krščansko demokratične usmeritve. Pozornost tukajšnje Javnosti vzbuja to, da bodo del poslancev v parlamentu izvolili na neposrednih volitvah — ki Imajo tudi omejen značaj — kar se poprej ni dogajalo. Prve neposredno Izvoljene poslance imajo v Španiji, kakor Je zapisal časopis »Mundo*, za «nekakšnega trojanskega konja, ki bo, kot upajo, začetek demokratične prakse v parlamentu*. Po novi ustavi, ki so jo sprejeli na referendumu decembra lani, bodo te poslance volili samo družinski očetje in poročene ženske, torej le del odraslega prebivalstva države. V volilnih seznamih v Barceloni Je na primer vpisanih le nekaj več kot 870.000 volivcev, medtem ko šteje mesto 2 milijona prebivalcev. Volitev se v glavnem ne bo mogla udeležiti mladina, ln to ne glede na družbeni sloj, ki mu pripada, ali rod. čeprav bodo volitve 10. oktobra, pa Se prava predvolilna kampanja še ni začela, ker se po zakonu lahko začne le dva tedna pred volitvami. Na ulicah ln na drugih javnih krajih Se ni opaziti nobenih sledov kampanje, tisk pa se Je komaj začel ukvarjati s skorajšnjim dogodkom. Zaenkrat Se ni znano, kdo vse bo kandidiral za poslanca. V Barceloni se na primer še ni prijavil nihče, samo don Eduardo Tarra-gona Corvella, ki ga časniki le o-menjajo, ne povedo pa, kakšen je njegov družbeni položaj oziroma politična usmeritev, Je javno sporočil, da bo kandidiral. V ta namen Je že začel zbirati podpise volivcev; zbrati Jih mora 1000, da bo postal kandidat. S' tem Je pustil preostalim možnosti, da postanejo kandidati; na podiagi priporočila petih poslancev Cortesa ali sedmih pokrajinskih poslancev. Tarragona Corvella mora biti očitno zelo premožen, saj bo v barcelonski pokrajini, kot je izračunal časopis «Mundo», stala volilna kampanja enega kandidata najmanj 22 milijonov pesosov (nekaj več kot 430 milijonov lir). Domnevati Je mogoče, da bo dal denar Corvella sam, kajti zakon prepoveduje, da bi kdorkoli kakorkoli zbiral denar in ga dajal v posebni sklad za predvolilno kampanjo. Prav tako Je mogoče tudi tisto, kar Je dejal Joaquln Satrustegul, madridski odvetnik, da so lahko kandidati za predstavnike družinskih očetov v Cortesu samo tisti, ki imajo »privlliglran politični položaj, uradne sklade ali ki uživajo podporo kake močne skupine za izvajanje pritiska*. O teh »skupinah za izvajanje pritiska* Je nedavno pisal -'it »Madrid*, ki Ima zelo veliko tv-klado. Zapisal Je, da Je to nekakšno »nadomestilo za stranke s neliberalnih režimih* In da so skupine izraz «neustreznlh razmer za politično delovanje*. Iz glavnega mesta poročajo, da se mnogi člani centralne oblasti pripravljajo, da bodo kandidirali za predstavnkie družinskih očetov, vendar ne v Madridu, temveč v pokrajinah. To Je mogoče, če lina kandidat Imetje v kaki pokraji-ii. časopis «Mundo» Je zapisal, da bi neposredno izvoljeni poslanci utegnili biti «trojanskl konj resnično demokratičnega začetka*, če bodo »odstranjene ekonomske ovire, ki utegnejo revnejšim kandidatom zapreti pot do poslanskih klopi*. Vse dotlej, dokler se to no bo zgodilo, ne bo mogoče uresničiti tega. kar piše v novi ustav], namreč da morajo biti pravila volilne kampanje takšna, da so vsi kandidati enako obravnavani*. Tudi katoliški večerni list iz Madrida «E1 Alcazar* se Je te dni zavzel za »demokratično udeležbo ln za odstranitev vsega, kar bi dišalo po političnem monopolu. Zavzel se je za učinkovito in resnično «kresanje mnenj*, ki naj bi omogočilo debato ter primerjavo različnih idej In političnih opredelitev. Nekateri pričakujejo, da bi v kampanji lahko sodelovalo tudi nekaj kandidatov monarhistične in krščanskodemokratske usmeritve. Doslej je bilo o tem slišati samo stališče «upravne junte skupnosti tradicionalistov*, monarhistične grupacije, ki jo v Španiji imenujejo po pretendentu na španski prestol tudi «karlisti». Junta Je sporočila, da bodo »karlistl* sodelovali na volitvah, vendar ne kot politična skupina, temveč kot posamezniki. Kakšna bo predvolilna kampanja in ali se bo morebiti kaj spremenilo razmerje sli v Cortesu, bo znano šele po 25. septembru, ko si bodo kandidati tudi uradno lahko začeli pridobivati volivce, oziroma po 10. oktobru, ko bodo šli ljudje na volišča. Zaenkrat bi v Španiji težko kdo odgovoril na vprašanje, ali Je v Cortesu prihodnjega sklica mogoče pričakovati nekakšno organizirano oziroma v zvezi z nekaterimi problemi izraženo opozicijo vladi. Da pa razmišljajo o nečem podobnem, kar bi se dalo razumeti kot opozicija, napoveduje komentar v listu «Madrid». Prava opozicija, je zapisal komentator, bo tista, ki se, zavedajoč političnega reda in nezadovoljivega gospodarskega razvoja kritično pripravlja, da bo zamenjala skupino, ki je že od prej na oblasti, ko bo ta «ugasnlla oziroma izginila*. V Španiji računajo z neogibnim razvojem kot s pomembnim političnim dejavnikom, od katerega pričakujejo več kot od volitev. MADRID, 20. — Kot poroča madridsko časopisje, so se v nekaterih španskih mestih spopadli demonstranti in policisti. V Barceloni so policisti razgnali demonstrante, ki so se zbrali zaradi pozivov na letakih. Barcelonski tisk piše, da gre za «podtalno in separatistično* delovanje. Po vsem sodeč je vmes zahteva po avtonomiji Katalonije, področja v severovzhodni Spaniji^^licišti1" ŽBU-prijeli pet ljudi; o enem trdijo, da ■ m> je nedavno vrtril 1* Mehi-’ ke, da ima »komunistično preteklost*. V Tarasi blizu Barcelone, so tudi bile demonstracije; policija jih je razgnala in pri tem prijela štiri osebe. Neredi so bili še v Gijonu in Las Palmasu na Kanarskih otokih. MOSKVA, 20. — Večraj so v SZ izstrelili satelit «Kozmos 178». Izstrelitev je uspela. Na Mednarodnem salonu tehnike in gorskih pokrajin v Turinu razstavlja tovarna Fiat traktorje srednje in velike moči za obdelovanje zemlje. Prireditev se prične danes in bo trajala do 3. oktobra V BLIŽINI CATANIE Sest oseb ubitih pri eksploziji Razneslo je skrivno tovarno umetnih ognjev v Palagonji CATANIA, 20. — Skrivna tovarna umetnih ognjev Je zletela v zrak v Palagoniji. Sest oseb, ki so bile v delavnici v trenuktu eksplozije, je ubilo. Delavnica je bila v kletnih prostorih neke hiše. Na mesto nesreče so kmalu prispeli gasilci iz Catanie, ki so začeli v ruševinah iskati trupla. Pri nesreči Je Izgubil življenje 56-letnl Vlncenzo Trentino, njegova 52-letna žena, 29-letna hči, že vdova, 9-letni vnuk in 3-letna vnukinja ter 72-letna tašča. Do večera še niso odkopali trupel otrok. Spočetka so mislili, da je mrtvih sedem, toda 5-letni otrok, ki je bil prej tudi v delavnici, se je malo pred eksplozijo šel igrat. Ruševine odstranjujejo z največjo previdnostjo. Eksplozija je do tal podrla dvonadstropno poslopje na trgu pred občinsko palačo blizu glavne cerkve. Umetne ognje so izdelovali za bližnje praznovanje v KOMAJ SO GA ARETIRALI IN JE ZE POBEGNIL Ali je bil skrivnostni ubežnik Kurt res zapleten v : ? Brazilska policija je mnenja, da je ta človek eden izmed hitlerjevskih ponarejevalcev šterlingov in dolarjev RIO DE JANEIRO, 20. — Izvedelo se je, da je neki skrivnostni Nemec, o katerem je znano samo, da se imenuje Kurt, uspel pred štirimi dnevi pobegniti iz zapora v Rio de Janeiru. Brazilska policija je organizirala pravi lov po vsej deželi, da bi ujela ubežnika, ki bi lahko povedal za skrivališča številnih nacističnih vojnih zločincev, ki jih Iščejo v Južni Ameriki. Od petka so vse meje skrbno zastražene in obvestili so tudi Interpol. Ta Kurt, pri katerem so ob aretaciji našli lažne dokumente s kakimi dvajsetimi različnimi imeni, Je osumljen, da je pripadal znani organizaciji .ponarejevalcev, ki jo je med zadnjo vojno Adolf Hitler uporabljal za tiskanje ponarejenih šterlingov in dolarjev, s katerimi je tretji rajh finansiral velik del svojih tajnih operacij. Med temi je bila tudi znana «operacija Cice-ro» v Ankari. Do tega trenutka so se oblasti v Riu pokazale skrajno previdne glede te zadeve, ki bi morda lahko razjasnila eno izmed skrivnosti druge svetovne vojne: kdo so bili ponarejevalci, ki so v nacistični Nemčiji po naročilu Hitlerja m njegovih namestnikov oskrbeli ti- skanje milijonov ponarejenih bankovcev. Kot je znano je bila velika vsota teh bankovcev izplačana nekemu albanskemu služabniku v veleposlaništvu Velike Britanije v Ankari. Ta služabnik, ki si je nadel ime Cicero, je izročil nemški tajni službi kopije zapisnika zavezniške konference v Teheranu ter drugih važnih tajnih dokumentov. Sumijo pa tudi, da so nekateri voditelji tretjega rajha v času poloma dali skriti na varnih krajih velike količine teh ponarejenih bankovcev. Tako navajajo, da so v zadnjih letih lz voda nekaterih jezer na Tirolskem in na Bavarskem potegnili na dan hermetično zaprte zavoje, polne takih bankovcev. , Po skromnih in samo delnih informacijah, ki jih je bilo mogoče dobiti — te informacije uradno niti niso bile potrjene — je bil zagonetni Kurt aretiran pred kratkim v nekem hotelu v centru Ria v družbi nekega moškega z imenom Bogaciano, neznane narodnosti, prav ko si je dajal izplačevati neki ček za velik znesek dolarjev. Po vrsti zaslišanj je prišla policija iz Ria do prepričanja, da je bil Nemec Kurt pred 25 leti zapleten v afero ponarejenih hitlerjevskih bankovcev. Potres v Zenici SARAJEVO, 20. — Močan potresni sunek je davi povzročil hudo paniko med prebivalstvom Ze- nice, važnega železarskega središča v Bosni. Potres 6. stopnje po Mercallijevi lestvici je imel po ugotovitvah geofizičnega inštituta v Sarajevu svoj epicenter prav v bližini Zenice. Dokončnih vesti o posledicah potresa še ni. Uradno je bilo objavljeno, da se nobeno poslopje ni zrušilo in da tudi osebe niso utrpele škode. Skoraj brez nikotina BEOGRAD, 20. — Tobačna tovarna iz Niša bo začela izdelovati nove cigarete «Dijamant» s filtrom, ki bodo vsebovale izredno majhen odstotek nikotina. Tobak za to vrsto cigaret je dala tovarna na pregled v laboratorije Sovjetske zveze. Velike Britanije m ZR Nemčije. Otrok umri za steklino NEAPELJ, 20. — Neki 2-letni deček je v bolnišnici umrl za steklino. Zdi se, da je otroka pred dnevi ugrizel v obraz neki stekel pes. Deček je mislil, da gre za domačega psa, ki je pred nekaj dnevi izginil, ne da bi se vrnil. Tako se je neprevidno približal psu, ki je bil stekel. Adjubej priprt? MOSKVA, 20 — V Moskvi se govori, da je Aleksej Adjubej, zet iiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiMiiiiiiiimmiiiiiimifimnmiiiiiiiiiiminiiimmiuimiiiiiiiiiiiiimiMiimmiiiiimiiiit Cestne nesreče PARMA, 20. — Dve osebi sta za-1 takoj opazil, da prihaja z nasprot V nekem hribovskem svetišču v Piemontu so se zbrali cerkovniki in na sestanku razpravljali o svojih zadevah čisto sindikalno. Poudarili so, da delajo kot drugi in zato zahtevajo dostojno plačo, doklade in pokojnino. Bilo jih je okrog sto iz 18 piemontskih škofij. Poslali so brzojavko sen. Merzagori (ki nadomešča predsednika republike) in ministrskemu predsedniku Moru gleneli v nekem avtomobilu, ki je trčil v drug avto v kraju San Pro-spero, nekaj kilometrov iz centra Parme. Drugi dve osebi pa sta močno ranjeni. Žrtvi sta upokojena zakonca, stara 69 in 71 let, ki sta se peljala s «600», ki ga je vodil njun 26 letni sin. Iz neznanega razloga se je avto zaletel v neki «1100», ki je privozil z nasprotne strani. Pri trčenju se je manjši avto takoj vnel. Medtem ko se zakonca nista mogla več rešiti iz avtomobila, se je sin še rešil, vendar je hudo opečen in tudi sicer poškodovan. Tudi voznik v «1100» je podobno poškodovan. SAVIGLIANO (Cuneo), 20. — Ponoči je na državni cesti Savl-gliano - Saluzzo 44-letni Mario Pao-lasso zavozil s svojim avtomobilom v tovornjak, ki Je stal na robu ceste. Pri nesreči sta bila takoj mrtva vozač ln njegov 17-letni sin, ki Je bil tudi v avtomobilu. FASANO (Brindisi), 20. — Na pe-riferiji Fasana je bila na cesti skupina oseb na mestu, kjer Je včeraj zavozil s ceste neki avto. Da bi se tej skupini izognil, Je neki «1500» zapeljal proti sredi oeste. Voznik, 25-letnl Ubaldo Casclone, ni Policijska krogla je podrla «Moily Strojnico» MONTREAL, 20. — V spopadu s policijo je bila ubita neka ženska za volanom avtomobila, s katerim sta skušala dva roparja pobegniti, potem ko sta napadla neko banko v Montrealu. Policijski agenti so povedali, da gre za žensko, ki je bila znana pod imenom «Molly Strojnica*. (To ime se je je oprijelo, ker je s strojnico v rokah sodelovala pri ropih). Enega od roparjev so ujeli. Ženska se je sicer imenovala Monica Troetti in je imela 29 let. Pred kratkim je bila obtožena, da je ukradla neki avtomobil, vendar so Jo spu-»tlli, ko Je položila kavcijo. Policija ve povedati, da je bi- la Monica Troetti, mati dveh otrok, drzna in spretna vozačica avtomobilov, s pomočjo katerih so bili v zadnjih mesecih izvedeni nekateri zelo drzni ropi na področju Montreala. Sicer ni bilo trdnih dokazov, da je «Molly Strojnica* sodelovala pri raznih »udarih* iz zadnjega časa. Toda policija je sedaj zelo pazila na 29-letno mamico, zlasti odkar je opazila — ne da bi lahko kaj natančnega dokazala — da je Troetti često vozila s seboj na ukradenem avtomobilu poleg kakega soudeleženca tudi o-ba otroka. Policija je mnenja, da je otroka vozila s seboj zato, da bi ji bila za zaščito pred morebit- nimi policijskimi streli. Toda včeraj je Monica Troetti pustila otroka doma, ko je z ukradenim avtomobilom odpeljala dva prijatelja do neke bančne agencije in ju počakala, da bi z njima vred po ropu pobegnila. Toda, kot je bilo omenjeno, je bila policija ženski že nekaj časa 'ea petami in tako je brž opazila, kaj se dogaja. Takoj je prispel velik policijski avto, poln agentov, in to prav v trenutku, ko sta roparja sedla v voz ln ga Je Monica pognala, da Je odbrzel kot puščica. Ko sta tako po ulicah Montreala z veliko hitrostjo dirjala avtomobila roparjev in policije, se je bežeči avtomobil zaletel v avtobus. Roparja sta skušala peš zbežati, medtem ko je Monica zgrabila strojnico ter izza avtomobila začela streljati proti agentom. Agentje so seveda tudi začeli streljati In Monica je bila zadeta v prsi. Med prevozom v bolnišnico Je umrla. Od roparjev so enega takoj ujeli, drugega pa so pozneje staknili v neki garaži. Tudi roparski plen Je bil zajet; bil Je dokaj neznaten — niti tisoč dolarjev. Po mnenju policije je Monica Troetti sodelovala, in skoraj vedno kot vozačica, najmanj pri osmih od dvanajstih ropov na področju Montreala v zadnjem času. ne strani tovomjaik, naložen marmornimi ploščami. Trčenje je bilo neizogibno. Ubalda in njegovega brata Cosima ter še nekega mla. deniča so takoj prepeljali v bolnišnico, toda živ je ostal samo Cosi-mo. Njegovo stanje je zelo resno. Pri trčenju pa Je s tovornjaka padla ena od marmornih plošč ter ranila neko žensko. Utonilo 42 mož z britansko ladjo «Denny Rose?» TOKIO, 20. — Za usodo britanske trgovske ladje «Denny Rose*, ld je s Filipinov odplula proti japonskemu pristanišču Chiba, pa že teden dni ni bilo z njo nobene radijske zveze, je že vladal precejšen strah. Sedaj pa se je ta strah še povečal, ko je prišlo poročilo, da so zapazili na morju velikanski oljnati madež nekako prav tam, kjer približno je morala biti proga omenjene ladje. V Chdbo bi morala ladja dospeti že v soboto. Posadka na ladji je štela 40 mož, samih Kitajcev, in dva angleška častnika. Ta dva sta bila kapitan in prvi častnik. Nikole Hruščova, priprt zaradi neke cestne nezgode. Baje so ga pred petimi dnevi priprli, ker je s svojim avtomobilom podrl neko mlado žensko, ki je šla čez cesto in pred seboj peljala otroški voziček. Ženska je baje poškodovana, medtem ko se otroku v vozičku ni nič zgodilo. nedeljo. Eksplozija je poškodovala tudi nekatere sosedne hiše, šipe pa so se razletele v hišah nekaj sto metrov naokrog. Grom se je slišal kakih deset kilometrov daleč. župan Palagonie je napovedal ljudsko žalovanje. «Kozmos miru» v Beogradu BEOGRAD, 20. — Predstavnika beograjskega sejma in jugoslovanskega astronavtičnega in raketnega društva Jaša Rajter in Milivoj Jugin, sta včeraj obvestila domače in tuje novinarje, da bodo na razstavi vesoljske tehnike z imenom «Kozmos miru* sodelovali s svojimi eksponati Sovjetska zveza in evropska organizacija za razvoj raket, v kateri so včlanjene Anglija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Holandska in Avstrija. Predvideno je, da bo to razstavo odprl 24. septembra eden izmed kozmonavtov, ki prispe v Jugoslavijo kot gost beograjskega sejma. Na vprašanje, zakfij na tej razstavi ne bodo sodelovale tudi ZDA, je direktor sejma odgovoril, da je bil v predhodnih pogovoril dosežen delni sporazum, da pa je ameriška uprava za vesoljske raziskave zahtevala, naj «Apolo», ki je bil že na Reki, pošljejo takoj v ZDA. Poznejši poskusi še niso prinesli odgovora. Dubravka Tomšič bo koncertirala v gledališču «Verdi» Sezona tržaškega «Koncertnega društva» se bo pričela 23. oktobra, ko bo nastopil ameriški vokalni ansambel «Swingle Sin-gers». Na drugem koncertvT bo nastopil violinist Salvatore Ac-cardo, nato instrumentalni ansambel «Dunajski solisti» in IS. decembra «Italijanskl kvartetu. Koncerti se bodo potem spet vsak teden nadaljevali od 15. januarja, ko bodo nastopili liBer-linski solisti)), za njimi komorni orkester iz Ziiricha, nato «Trio di Triesten, potem pianistka Marta Argerich, 4. marca violinist Itzhak Perlman, 25. marca pianistka Maureen Jones, 1. aprila pa komorni orkester iz Stockholma. Sezona se bo zaključila 22. aprila s koncertom pianistke Dubravke Tomšič. Vsi koncerti bodo v gledališču Verdi». PARIZ, 20. — Na koncu šestega kongresa svetovne zveze pobratenih mest je izvršni svet te organizacije izvolil svoje tajništvo. Za predsednika zveze je bil izvoljen prof. Gdorgio La Pira, bivši župan Firenc. Bajni zaslužki «Beatlov» LONDON, 20. — V zadnjih petih letih so «Beatles», člani znanega angleškega kvarteta, zaslužili od 25 do 30 milijonov šterlingov samo s copyright za svoje pesmi (od 43,7 do 52 milijard lir). To je danes zvečer povedal Potem ko Je bil ravnatelj «Izve-1 v Londonu Dick James, predsed- stij», je bil Adjubej urednik revije »Sovjetska zveza*. MESTRE, 20. — Na tožilstvu v Mestrah so baje odkrili primanjkljaj okrog 15 milijonov. Sedaj neki funkcionar z ministrstva vodi preiskavdr^Prirfianjkljaj so baje odkrili med bolezensko odsotnostjo nekega pisarniškega funkcionarja. nik «Norhern Songs», družbe, ki objavlja pesmi «Beatlov». Na neko vprašanje je James dejal, da ne more dati odgovora o vsem zaslužku «Beatlov». Približno pa bi ta zaslužek moral znašati od 40 do 50 milijonov šterlingov (od 70 do 87 milijard lir). V tej drugi vsoti naj bi bil vključen' ves zaslužek, ki so ga «Beatles» zbrali kot pevci, igralci,- avtorji, potem z avtorskimi pravicami itd. Športni komplet; obleka iz bele in kot sončnica rumene elastične tkanine NATTIERA ter nepremočljiv prešit plašč rumene barve; tkanina MAESTRELU. Model: MIRELLA Dl LAZZARO. Čevlji športni in enako čepica. (Foto Ente italiano detla moda.) Obleke, pribori, pritikline, modne novosti za ure učenja in za ure razvedrila. V veleblagovnici je na voljo popolna, velika, gotova izbira. Izbira vedno novih in zanimivih artiklov. TRST - CORSO IT ALI A Dva brata utonila PADOVA, 20. — Dva brata, star ra 13 in 11 lot, doma iz Pašdove, sta utonila v ribniku Voltabaroz-zo ob reki Bacchigllone na periferiji mesta. Brata sta šla lovit ribe na desni breg ribnika. Nenadoma pa je mlajšemu zdrsnilo in padel je v vodo, ki Je tam globoka 8 do 9 metrov. Starejši mu je hotel z brega pomagati, pa Je še sam padel v ribnik. Na drugem bregu sta nesrečo videla dva mladeniča, M sta opozorila druge ljudi. Dečka pa sta že izginila pod vodo, ko so ljudje prihiteli na mesto nesreče. Pozneje so glasile! in potapljači skoraj takoj našli truplo mlajšega brata, medtem ko trupla starejšega še niso našli. PO ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE PISATELJU IVANU PREGLJU Spominski utrinki Tam, kjer šumeča Idrijca zaustavi svoj deroči in glasni tok in se neslišno združi s Sočo, je kraj z imenom Most na Soči. Tam je hiša, kjer je bil 27. oktobra 1883 rojen pesnik in pisatelj dr. Ivan Pregelj, ki je z lepo slovensko besedo o-bogatil zakladnico naše literature s številnimi zgodovinskimi romani, povestmi in novelami. Sam je v zrelih, moških letih o tem kraju zapisal v noveli Otroci sonca: »Tam je košček sveta, da mu imena ne vem dovolj lepega. Čudovit svet, poln sonca, rož, vonjev in pesmi, ki so kakor cvetje in imajo svoj vonj, kakor zemlja, kakor jutro, kakor spanec in grob. Nikjer ni zame lepše zemlje kakor tam. Nikjer ni duši pokoja tako sladkega kakor tam. V sanjah svojih in v bednosti težkih ur poslušam šumenje daljnih voda in vidim napete v dolino lazove, zelene slapove in onemelo dno. Prisluškujem pojoči govorici ljudi, ki so tam, poslušam pesem njihovih src. Ta srca! Ti ljudje! Nikoli se ne starajo. Večni otroci. Še v grob legajo s pesmijo in sanjo v očeh. Otroci sonca...« Bil sem zraven, ko so v nedeljo 17. septembra 1967 na Mostu na Soči na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo pisatelju dr. Ivanu Preglju. Bil sem zraven, ker sem v sebi čutil dolg hvaležnosti do mojstra — pripovednika in opisovalca trpljenja, tlačanstva m upornosti tolminskih ljudi. In bil sem zraven tudi zato, ker se v vseh nas na Tolminskem pretaka kri nekdanjih puntarjev. Pozorno sem poslušal napovedovalca, nekdanjega Pregljevega sošolca iz kluba starih goriških študentov. Lepo je povedal, zakaj so čutili dolžnost postaviti spominsko ploščo svojemu nekdanjemu sošolcu. Iz mlajšega rodu Mostarjev, je domačin — tudi pisatelj — Saša Vuga, z lepimi besedami predstavil zunanjo, duševno in pisateljsko svetovno razgledano podobo svojega vaščana. Ob poslušanju njegovega govora, mi je tako prijetno zazvenelo v duši: Lep in prijeten za uho, prijemljiv za dušo in srce, je naš govor. Ko sem se ozrl po obrazih množice ljudi, ki so prišli, da počastijo spomin pisatelja, domačina, sem videl, da so prav tako pozorno poslušali govornika. Samo toliko o slavnosti ob odkritju spominske plošče, ker so kroniko dogodka že napisali navzoči dopisniki v vsakdanjih vesteh v časopisih. V teh spominskih utrinkih bi rad osvežil nekaj spominov, ki so povezani z branjem zgodovinskih romanov in povesti Ivana Preglja. Ti utrinki so iz časov, ko slovenska knjiga ni smela biti na mizah in policah v hišah slovenskih domov. Zato, prav zato so ob tej priložnosti toliko bolj dragoceni. Ko smo brali Zgodbe zdravnika Muznika, Stefan Golja in njegovi, Glo-riosa, Matkove Tine prečudno romanje, Tolminci in druge, ki so nam odkrivale življenje tolminskega človeka v preteklosti, smo ugotovili, da je čas, v katerem živimo, prav tak. Le način zatiranja je drugačen. V nas je ob branju Pregeljevih romanov in povesti rasel ponos, je rasla samozavest, — da nas ne bo, da nas ne more uničiti še tako trdo in surovo nasilje potujčevanja. Potomci Gradnika, Kragulja, Muniha, Podgornika, Golje, Kobala, Laharnarja in drugih, bomo tudi za naprej živeli na tej hriboviti in skaloviti zemlji, zvesti sebi, jeziku, zemlji in narodu. Kot partizan sem nekajkrat prehodil partizansko pot s Cerkljanskega čez šentviško planoto v Baško grapo in se od tam vzpenjal v skalnate strmine Peči in krnskega pogorja. Vsakokrat sem se s teh višin razgledoval v Tolminsko kotlino na Tolmin, Most na Soči, Modrejce, Kozaršče, čiginj. V srcu mi je bilo kot Pregelje-vemu Petru Duši, ki je hodil od vasi do vasi in pripravljal ljudi za upor. Koliko je bilo takih Petrov Duš — aktivistov OF — vse od začetka upora 1941. Prehodili so in organizirali ljudi po vseh naših vaseh vse do najzapadnejše meje... Bilo je po letu 1927 ko je fašistična oblast prepovedala delovanje vseh izobraževalnih društev na Primorskem. Narodno zaveden župnik je po zanesljivi poti naročal slovanske knjige — iz Ljubljane. Nekoč je po bratu sporočil: «Povej Andreju, da sem dobil «Tolmince», novo Pregljevo knjigo.» Kako sem bil vesel tega sporočila. Po končanem delu na polju, sem se preoblekel in šel tskat knjigo. Potem sem jo zvečer v postelji bral do kasne polnočne ure. Bral sem z občutkom, ki ga danes po tolikih letih ni moč dovolj močno izpovedati. Kaj je pomenila slovenska knjiga v letih, lco nas je bil fašizem oropal vsakršne slovenske pisane besede, občutimo samo Primorci. Kdor ni bil nikoli lačen kulture in žejen slovenske besede, tega ne more občutiti in ne razumeti. Ob branju «Tolmin-cev» mi je bilo, kot da je skozi lemo pragozda posvetil topel in prijazen sončni žarek in ogrel premrle ude. Takrat nemirna, mlada kri je zapla-la po žilah, ko sem bral o krivicah in zatiranju, ki so jih morali prenašati Tolminci v dobi tlačenstva. Kot aktivist sem kasneje velikokrat primerjal pozdrav tolminskih puntarjev: čebele! — Troti! z našim borbenim pozdravom: Smrt far šizmu! — Svobodo narodu! Tam, kjer se šumeča in deroča Idrijca tiho pridruži Soči, je kraj Most na Soči. Tam je na vzpetini, kamor pelje več stopnic, rojstna hiša pisatelja in pesnika Ivana Preglja. Spodaj je razsežen trg, vse poletne dni prepoln avtomobilov turistov iz vseh držav. Na tem trgu bi moral stati spomenik Ivana Preglja. Misel o postavitvi spomenika Ivanu Preglju je v svojem lepem govoru izrekel domačin Saša Vuga. Se se spominjam, kako je ob izidu Pregljevih «Tolmincev» zapisal, ne vem kateri pesnik: »Ječijo gore, zemlji srce poka,« kar naj bi bil odmev po dveh in pol stoletjih, kar so na Travniku v Gorici odsekali glar ve štirim voditeljem tolminskega punta: Ivanu Gradniku, Gregorju Kobalu, Lovrencu Kragulju in Martinu Munihu. To je bilo dne 20. aprila 1714. V naslednjih treh dneh so obglavili še sedem drugih voditeljev upora, med temi: Matijo Podgornika, Andreja Laharnarja in Valentina Lapanjo. Verjamem, da bi slovenska javnost podprla za postavitev spomenika misel. Pagon Andrej — Ogarev — Si slišau a, Jakec, kašna strašna nesreča se je zgodila tam na Turškem? — A tisto od tiste partide na fudbal? Kej jest znam kol-ko mrtveh jn ranjeneh. — Znaš, tam na Turškem je ano mesto, ke se kliče Kajzeri jn pole je ano drugo, ke se kliče pej Sivos. Jn u anem jn drugem kraji jemajo tudi škvadro od fudbala. Magari nimajo teatra, morbet jem mankajo tudi šule, ma škvadro jemajo. Jn ti dve j mesti si vre dougo dajejo, ka-du bo bol priden za touč balon. Jn zmiram je-grajo aden pruti drugmi. Jn toku je bla tudi uni dan u tistem Kajzeri ana partida ses tistmi ses Sivosa. Jn, se zna, je pršlo ses Sivosa tudi dosti tisteh navijačou, zatu de bojo moralno podprli svoje jegrauce. Jn pole se je zgodilo, de so tisti ses Kajzera zabili an gol. Ma tistem ses Sivosa se tu ni zde.j prou jn so pred, ku be reč, intervenirali. Jn so začeli mečat kamne pruti tistem ses Kajzeri. Jn ti se pej niso neč u- strašli jn so lepu odgovorili. J n je ratau an velek batibuj jn so potegneli tudi nuže jn revolverje. Jn pole je začela policija mirt, ma je blo še slabše. Jn tisti, ke so se ustrašli, so začeli bejiat pruti vratom jn tam so j eh u gneči dosti pomečkali. Jn pole so se toukli tudi po cestah jn so j eh pelali u špetau aneh petstu jn štirideset pej u kapelo. Ma ni blo miga, konc. Kadar so u Sivosi zvedli, kej se je zgodilo u Kajzeri, so začeli tudi tam demostrirat. So hodili po cestah jn jeskali betege od tašneh, ke so doma ses tistga Kajzera. Jn so jem vse njeh betege razbili jn tudi zažgali an hotel. Jn oblast jeh prou ni mogla ustavet jn je mogla poklicat na pomuč vojake. Kej jest znam kolko regementov. Jn vojaki so mogli prfina strelat, zatu ke ni blo mogoče drugače. — Ma vidi na, kašen hudič! Jn zastran an-ga gola! — E, dragi moj, Turki so gorki. J n vzamejo vse zares. — Ma jest zmiram pravem, de fudbal je an srov šport. Tudi u Južni Ameriki radi strelajo pr partidah. —Znaš Jakec, že stari Rimljani so prauli, de circenses more bet. Jn u starem Rimi so na stadioneh ubivali gladiatorje jn kristjane, zatu ke brez krvi ni ta pra vega divertimenta. Na Španskem teče kri od b’kov jn vsako tolko tudi od kašnega toreadorja. Jn s celga sveta hodejo če gledat tiste bikoborbe, zatu ke dajo ano veliko «emocijo». Kej češ, smo narjeni taku. — E, videm, videm, de smo narjeni taku. Znaš, aden se je anbot prašau: Kej je ljudožerc bol kulturen, če jej z žlico jn vilcami? — Eh, čudni časi so zdej! Vse večne vrednote padajo u... padajo u... — Sej te zastopem. Vidi, uni dan so ble u Rimi ane demostracije pruti tisti princesi Mariji Piji. Jn so se zastran nje usajali glih monarhisti. Jeh je forte jezilo, ke se tista Marija Pija nedostojno obnaša jn dela sramoto Savojski hiši. Jn če dela sramoto monarhiji, jo dela tudi monarhistam. Kaku bojo šli na volitve delat propagando za svojo stranko, če jem bojo, denmo reč republikanci, lahko pokazali: Ja, ja, lepo reč propagiraste, sej videmo kašni so princi, kakor so na svobodi! Jest zastopem, de so mo narhisti jezni. — Jn zatu so rekli, de nečejo neč več jemet opravet ses sovajsko hišo, zatu ke niso vredni, de be se monarhisti ubadali za njeh. In taku so jeh poslali h streli. Ma nas tu prouzaprov neč ne briga jn mi rajše glejmo, de bomo u soboto ponoči spet nagiihali ure. Ke od nedele naprej bo spet velau sončni čas. Jn taku bomo u so- boto spali ono uro več. — Ja, ma tudi tema bo ano uro prej. Jesl rečem, de be mogli tisto legalno uro naredot pozimi jn ne poleti. Zatu ke pozimi so kratki dnevi jn ne poleti. Poleti je takujntaku svetlobe vre zadosti. — Ti nečko mouči jn bugej! Tisti, ke komen-dirajo, vre znajo, kej delajo. — Češ reč? Ob petdeseti obletnici Carzana (september 1917) Iteiinei pod vodstvom Slovenca z Italijani proti Avstriji II. Dodajmo, bal se je, da bi nova država Jugoslovanov bila nevarnejša Italiji od stare monarhije. In glede ohranitve monarhije sta se strinjali Francija in Britanija, saj je ta država bila protiutež Rusiji, zlasti na Balkanu, Nemčiji v srednji Evropi, Italiji na Jadranu... Sonnino, ne vemo, koliko je tu vplival tržaški Mayer, dober znanec, in Galli, ki je po Sonninovem naročilu bil na tajni misiji v Trstu pozimi 1914-15, pa je imel paničen strah pred eSlavi», za katerimi je videl panslavizem tja do Moskve. Nič torej, niti migniti ne za novo Jugoslavijo, nič torej o odrešenju podjarmljenih narodov monarhije... Uradna Italija ni hotela vedeti za »Jugoslovanski odbor*, ki je delal iz Pariza in Londona za ustanovitev države Jugoslovanov. Še več: uradna Italija je trobila na vse rogove, kako se avstrijski Jugoslovani, Dalmatinci, Bosanci, Hrvati, Slovenci bijejo za monarhijo... — Kje moremo torej pričakovati, da bodo pri tej liniji govorili, pisali o Slovencih, o Bosancih, ki se hočejo na strani Italije bojevati proti monarhiji! — No, o Čehoslo- | iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SOVJETSKI NAPORI ZA UTRDITEV VARNOSTI Tudi v mornarici se uvajajo povsem aova strateška načela Številčno manjša, zato pa bolj učinkovita vojna mornarica Pojava eskader sovjetske vojne mornarice v Sredozemskem morju ob krizi na Bližnjem vzhodu je vzbudila znatno pozornost ter komentarje v nekaterih zahodnih krogih. Pozornost je, mimo samega dejstva, da so se sovjetske vojne ladje v večjem številu pojavile v vodah Sredozemlja, vzbudilo posebno to, da so bile med enotami teh eskader, ki v določenih presledkih izmenjujejo obiske v pristaniščih njej prijateljskih dežel v razvoju, zlasti ŽAR in Alžirije, opažene zelo sodobne, moderna ,,vpjne ladje, kakor so križarke in rušilci-nosilci raket ter sodobne podmornice z velikim radiusom za plovbo To je potrdilo domneve«. da je tudi v vojni, enako kot v trgovski mornarici Sovjetske zveze v teku korenita modernizacija, iz katere se vse jasneje pojavlja na svetovnih morjih nova pomorska velesila. Vse kaže, da je Sovjetska zveza spoznala koristi, ki jih imajo pomorske velesile od njihove premoči na morju. V drugi svetovni vojni je Sovjetska zveza spoznala pomen premoči na morju, ki je njenim tedanjim vojnim zaveznikom omogočala pošiljanje vojne opreme s konvoji v sovjetska arktična pristanišča. Druga svetovna vojna je hkrati pokazala, da za obrambo v sodobnih pogojih bojevanja ne zadostuje več samo brodovje, ki bi imelo zgolj nalogo in moč kriti ter podpirati armade na kopnem. Zato so danes potrebne oceanske pomorske sile. Sovjetska mornarica je zato že desetletja v procesu modernizacije in izgradnje, ki jo naj usposobi za tako nalogo. Njen poveljnik admiral Gorškov je leta 1963 začrtal tak razvoj sovjetske vojne mornarice, ki jo bo usposobil, da lahko operira v primeru potrebe na vseh svetovnih morjih. Danes nobena pomorska velesila nima namena graditi brodovje za pomorske bitke. Ponovitev klasičnih bitk med velikimi brodovji po zgledu tistih od Salamine do Skagerraka, bi danes veljala za napako, če bi jo namenoma izzvali, ali če bi do nje prišlo tudi proti volji pomorskih strategov. Danes velja geslo: «Hit and run* (udari in beži). Nikakor pa se ne smeš zagrizti v daljši spopad ter s tem tvegati, da se izgube sredstva za morebitni naslednji »hit and run*. Pomorska moč nasprotnika se danes da kontrolirati le z oblikami križarske vojne. To še posebej velja za Atlantik. Krepitev sovjetskih pomorskih sil na Baltiku si zato v nekaterih krogih na Zahodu razlagajo le kot ustvarjanje osnove, ki bi sovjetskemu brodovju omogočila, da v primeru spopada lahko deluje daleč na Atlantiku ter odreže ameriške vojaške transporte za Evropo. Do tega zaključka prihajajo izvedenci tudi spričo pomembnih in očitnih sprememb v gradnji novih enot sovjetske vojne mornarice. Zato moč sovjetske vojne morna- ....................................minuli Tudi filmski umetnik Welles bo igral v «Bitki na Neretvi» SARAJEVO, 20. - V filmu »Bitka na Neretvi*, ki ga pripravlja Veljko Vlahovič, bo igral tudi Orson Welles. Kakor smo že poročali, bo film «Bitka na Neretvi* največji jugoslovanski film s temo o drugi svetovni vojni. Prikazal bo slovito bitko na Neretvi, ko se je veliko partizanskih enot in 4.000 ranjencev prebilo iz obroča vseh fašističnih vojska, ki so hotele uničiti jedro lugoslovamkc partizanske vojske, ker se > v obroču znašel tudi sam vrhovni štab z vrhovnim voveljnikvin maršalom Titom na čelu. Titu pa je tedaj uspelo ubrati pravo pot in ob nečloveških naporih ter z izrednim junaštvom 1e obkoljeni vojski uspelo pr /dreti skozi sovražne črte in pr>ko zasilnega wo'tu čez deročo Neretvo rešiti vojsko in vse ranjence ter tifusarje. Gre v tem primeru za narečji dogodek u vse jugoslovanske partizanske borbe in hkrati za enega izmed zelo pomembnih vojaških dogodkov vse druge svetovne vojne. Poleg filma (Kozana*, ki ga je Bulajič napravil o kozarski epopeji in ki je bil na festivalu v Moskvi nagrajen z najvišjim priznanjem, bo to drugi velik podvig jugoslovanske kinematografije. Režiser Bulajič je za ta film izbral tudi vrsto tujih filmskih umetnikov in to nekatera zelo znana imena iz filmskega sveta, saj bodo med drugimi v tem filmu nastopili Kirk Douglas, Kurd Jur-gens, Ugo Tognazzi, Folco Lulli, zelo verjetno tudi Marcello Ma-stroianni, nadalje Romy Schnei-der in drugi. V tem velikem filmu bo nastopilo 82 filmskih umetnikov in na tisoče statistov. Poleg Bulajiča bosta pri režiji filma sodelovala tudi Elio Petri in Sergio Amidei. Film iBitka na Neretvi* bo tudi najbolj drag film, kar si jih je doslej privoščila jugoslovanska kinematografija, saj bodo stroški šli v milijarde. Film bodo snemali v glavnem na področjih, kjer so se dogodki vršili, snemanje pa bo trajalo najmanj šest mesecev. ski filmski umetnik Ljubiša Sa-mardžič, ki se je močno uveljavil na letošnjem beneškem filmskem festivalu, kjer je dobil nagrado Volpi za najboljšo moško vlogo in sicer za svojo vlogo v filmu tJutro*, bo po vsej verjetnosti eden izmed glavnih interpretov v filmu tlsadora*, ki bo prikazal življenje slovite ameriške baletke Isadore Duncan. Samo ameriško baletko bo poosebila slovita angleška filmska umetnica Vanessa Redgrave, ki je bila v minuli sezoni med najbolj resnimi kandidatkami za nagrado «Oscar». Producenti filma »Isadora* so ponudili Samardžiču vlogo v tem filmu, v katerem bosta poleg že omenjene Vgnesse Redgrave, igrala še James Fox in Jason Ro-bards. Film režira Karel Reisz. Filmska umetnica Annabella In-contrera, ki se je že uveljavila v ameriški filmski umetnosti, se ponovno vrača v Holiywood BEOGRAD, 20. — Jugoslovan- .................................................................................................................. bolj ljubeznivi. Razumevanje v družini. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Uporabiti boste morali vso svojo OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojimi sposobnostmi si boste zagotovili mesto v podjetju Priskočite na pomoč prijatelju v potrebi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zagotovili si boste zveze s svojimi predstojniki. Obnovili boste neko staro prijatelj stvo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Do bro se pripravite preden se spoprimete s tekmeci. Privoščite si nekaj počitka. RAK (od 22.6. do 22.7.) Utrdite organizacijo in položaje, ki ste jih pridobili. Nekoliko boste nerazpolo- LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne dovo- lite, da bi na vas vplivali pesimisti. Več razumevanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes se vam bo nudilo več poslovnih možnosti. Pustolovski nagibi v ljubezenskih odnosih. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ugodne perspektive za vse umetnike. Bodite bolj objektivni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Na svojem delovnem mestu bodite spretnost. Pretirana ljubosumnost je dokaz primitivizma. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nastopil je trenutek, da odločno protestirate. V teku večera boste preživeli srečne trenutke. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne jemljite preveč resno nesoglasij vaši delovni skupini. Ne trudite se, da bi bili originalni za vsako ceno, RIBI (od 20.2. do 20.3.) Karte, ki jih imate v rokah, so dokaj skromne. V ljubezni bo sreča rice, danes že druge največje na I to pa so oborožene tudi s torpedi, svetu, ne kaže meriti zgolj po ' ' ” " " številu ladij. V zadnjih letih je SZ celo nekaj zmanjšala veliko rezervo križark, rušilcev ter podmornic. Veliko važnejša za oceno dejanske moči je kvaliteta novih ladij, ki so zamenjale stare. Nekje do 1955. leta je sovjetska mornarica gradila v velikih serijah nove, čeprav za današnje pojme ne najmodernejše ladje, ki so bile grajene po nekaterih vzorcih zahodnih mornaric ter nemške mornarice iz zadnje vojne. Tipični predstavniki tega razdobja sovjetske mornarice so bili: 12 križark vrste »Sverdlov*, 65 rušilcev vrste «Skory» ter 150 podmornic vrste «W». Za časa Hruščova sp tudi v sovjets.u mornarici sklenili novo modernizacijo s smotrom, da kvantiteto zamenjajo z novo, moderno kvaliteto. Sovjetski konstruktorji so si z gradnjo prejšnjih serij nabrali dovolj lastnih izkušenj, tako da so se lahko povsem samostojno lotili novih modernih konstrukcij. Tako je nastala prva serija rušilcev z vodljivim orožjem, prvi nagli raketni čolni ter podmornice nosilke raket. Premci novih rušilcev so bili daljši, akcijski radius novih podmornic večji, zgrajena je bila vrsta ladij za oskrbo ladij na odprtem morju. Skratka, sovjetska mornarica se je preusmerila za operativno-tak-tične naloge v primeru potrebe tudi izven svojih teritorialnih morij, daleč na oceanih. Domneva se, da ima sovjetska vojna mornarica približno to sestavo (v oklepaju so enote baltiškega brodovja): 6 raketnih križark (1), 18 križark (5), 21 raketnih rušilcev (4), 86 rušilcev (20), 92 fregat (20), 257 lovcev na podmornice (100), 404 klas. podmornice (75), 150 raketnih naglih čolnov (65), 500 torpednih čolnov (120), 2 veliki ladji za izkrcavanje (1), 127 čolnov za izkrcavanje (70), okrog 700 ladij za oskrbo ter drugih pomožnih ladij različnih vrst (300), 770 mornariških letal (200) ter okrog 460.000 mož osebja (140.000). Je pa verjetno, da so te številke že presežene, kajti gornji podatki veljajo za 1. julij letos. Značilna je močna koncentracija lovcev na podmornice ter ladij za izkrcavanje v baltiškem brodovju, kar govori o odločenosti sovjetske mornarice, da z močnimi silami neomajno ščiti nedotakljivost svojih meja s strani Baltiškega morja, ki meji na znatni del sovjetskega kopnega ozemlja, ter da je v primeru potrebe usposobljena učinkovito braniti vhode ter izhode iz tega morja na Severno morje ter Atlantik. To predpostavko potrjuje tudi močna amfibijska komponenta v strukturi njenega baltiškega brodovja, ki je sposobno izkrcati v vsakem valu po najmanj 7.500 mož z vso potrebno opremo. Nadzorstvo nad ožinami ob vhodu na Baltik bi sovjetski mornarici obenem omogočalo, da bi v primeru potrebe lahko nemoteno dalje o-skrbovala svoje visokomorske enote ter oskrbovalne ladje na Severnem morju ter Atlantiku, v baltiških pristaniščih pa bi imela svojo varno remontno bazo. V močnem sovjetskem podmor-niškem brodovju je po teh podatkih 53 podmornic z balističnimi izstrelki, od katerih je le ena sta-cionirana v Baltiku. Te podmornice imajo iste operativne lastnosti kot ameriške podmornice Po-laris. To so strateške podmornice z velikim radiusom ter z raketami z jedrsko konico, ki jih lahko izstreljujejo tudi izpod vodne ravni, Za razliko od ameriških podmornic Polaris imajo sovjetske I podmornice nekaj manj raket, za- kar jih usposablja tudi za klasične strateške operativne naloge pod-morniškega vojevanja, česar pa pri podmornicah vrste Polaris ni. Nadaljnjih 41 podmornic sovjetske mornarice (vrste E in J) ima od 4 do 8 dirigiranih raket. Te so namenjene velikim ciljem v oddaljenosti tudi nekaj stotin morskih milj, kot n.pr. borbi proti letalonosilkam. Tudi te imajo poleg raket, še torpede. Preostalo podmorniško brodovje, ki ga ocenjujejo na veliko več kot 300 podmornic, je oboroženo le s torpedi, vendar jih je med njimi 80, ki imajo zelo velik akcijski radius (vrste F, Z in N), nadaljnjih 190 ima srednji akcijski radius, 40 le manjšega. Zadnjima dvema skupinama pripada tudi znatni del baltiškega podmor- niškega brodovja, a le še 40 poi mornic tega brodovja pripada kli sičnemu W-tipu. Čeprav ne bi mogli reči, da je vse sovjetsko podmorniško brodovje sestavljeno samo iz najmodernejših tipov, je kljub nekaj zmanjšanemu skupnemu številu spričo velikega tehničnega napredka postalo močno in daljnosežno o-brambno in strateško orožje. To je pokazal že pred dvema letoma tudi znani podvig eskadre sovjetskih podmornic na jedrski pogon, ki je obplula ve3 globus, ne da bi le enkrat izplula na površino. Odločilno tehnično in strateško revolucijo je dosegla sovjetska S. D. vakih naj bo, ti so daleč! Žal, nekaj resnice je na tem, da so se avstrijski polki, v katerih so bili možje slovenske in hrvaške narodnosti, tolkli na Soči. (O tem piše tudi gen. Zelenika v »Bitki kod Kobarida*). Pisal je svoje spomine o tem Matičič (založba »Borec* jih je lani ponovno izdala). Se bomo čudili? Če pa je roka italijanskih imperialistov segala le predaleč v slovensko in hrvaško zemljo. Ali vsi Slovenci le niso bili za monarhijo. Pivko ne. In tudi vsi slovenski politiki ne. Andrej Gabršček je spomladi 1. 1915 ponudil goriškemu liberalnemu voditelji Pinausigu (nato: Pi-naussi), prepričanemu iredentistu, roko za boj proti monarhiji. Bilo je prepozno, iredentisti so že poznali londonski pakt... (O tem piše Videmčan Del Bianco v »Guerra e il Friuli); Gabršček, nevaren monarhiji, je bil interniran nekaj časa z italijanskim županom Gorice Bombigem (nato Bombi). Tržaški napredni voditelj Ribaf je bU v avstrijskih delavskih bataljonih... O tem Italijani ne pišejo. Tudi o goriških Furlanih molče, ki pa so do zadnjega zvesto služili monarhiji. (O tem prihajajo sedaj prvi glasovi v »Iniziativa Isontina*). O Slovencih pa je treba pisati tako in zamolčevati nasprotno... Glede Ljudevita Pivka moramo dodati še eno misel. V vojski velja predvsem poveljnik. Ta je odločilen za enoto. On izdela, najmanj izvaja neki načrt, najsi bo defenziven ali ofenziven. On poveljuje, vodi... To je bil Pivko pri Carzanu. Poveljnik samo ene čete V. bosanskega bataljona po svojem imenovanju, ali v resnici začasni poveljnik vsega bataljona in vsega suganskega sektorja... Ko sem pregledal vse italijanske avtorje, ki so in kaj so pisali o Carzanu, sem prebral še Pivkovih pet knjižic, ki so izšle v Mariboru 1924 (Seme 128 str.; Jablane med frontama 127 str.; Vulkanska tla 112 str.; Carzanska noč 112 str. in Tožitelji in branitelji, peto knjižico, ki brani podvig Carzano, str 80). Primerjava s skopimi podatki, ki jih imamo iz italijanskih avtorjev, nam pove, da ni bistvenih protislovij- Italijani piše jo-.o Cafi« zanu kot Pivko in krivdo za polom pripisujejo vsi italijeKskaenu poveljniku. Samo v enem je razlika, da Italijani molče o narodnosti zarotnikov, zlasti gkde poveljnika samega vlada popoln molk. Molče o tem, da je načrt sam zra-stel na mizi začasnega poveljnika V. bosanskega bataljona, izdelal ga je Pivko. Splača se ob 50. obletnici podati potek načrta Carzano, kot je nastajal, se razvijal in žal propadel. Gre za dobo od 11. julija do car-zanske noči med 17. na 18.. septembrom 1917. Poglejmo najprej situacijo. Frontni odsek Carzano poleti 1917 Ravnilo na zemljevidu, na specialki, pokaže bralcu, da je od Vi-cenze do Bočna (Bolzano) v zračni črti od juga proti severu okrog 110 kilometrov, vas Carzano, ali je bil mogoče celo trg, pa leži skoraj na sredi, samo malo višje in nekaj desno. Bočen je bil središče južnotirol-skih Nemcev, ki so se bojevali za žive in za mrtve za monarhijo. proti Italijanom; mladi in stari, od 16-letnih dečkov pa vse tja do 70-letnih starcev. Gre za posameznike seveda! Dolina Sugano (Valsugana), dolina zgornjega toka reke Brente leži v smeri zahod-vzhod. Po tej dolini teče železnica iz Tridenta na vzhod v smeri Padove in Benetk. Skozi glavni kraj suganske doline Borgo gre še lepa cesta do Tridenta, glavnega mesta južnotirolskih Italijanov (pod monarhijo so jih imenovali tako!), ki se pod Tirolsko niso počutili najbolje, niti katoliški Tridentinci ne, ki so hoteli imeti vsaj avtonomijo. Tako njihov nadškof Endrizzi — bil je takrat konfiniran. Tako njihov katoliški poslanec De Gasperi, ki je sedel maja 1917 kot poslanec-tajnik parlamenta, ko je dr. Korošec bral znano »majniško deklaracijo*, da se bodo slovenski in hrvaški poslanci — šlo je samo za dalmatinske — bojevali in sodelovali s parlamentom le ob zahtevi, da se združijo »vse pokrajine, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojni od vsake tuje vlade prosti na demokratičnem temelju sloneči državi* itd. Bočen je na severu Valsuganske doline, Trident na zahodu, tam Nemci, tu tridentinski Italijani. Vsak bralec bo razumel strateško važnost Carzana, ki leži v stranski dolinici hudournika Maso, ki se izliva v Brento. — Prav ob desnem bregu hudournika Maso je šla avstrijska fronta, smer je bila sever-jug in sekala Brento pri Castelnovo, le 3 kilometre vzhodno od glavnega kraja Borgo. Branila je pot na Bočen in na Tri-rent. — Carzano je čepel na desnem bregu hudournika Maso. malo vzvišeno, prav nekje sredi avstrijske fronte in gledal na vzhodu italijansko frontno črto — tudi smer sever-jug: za vasjo Spe-ro in pred vasjo Strigno. Sovražnika sta bila ponekod več kot 2 kilometra narazen. Idealna fronta za utrujene vojake, za vojne site vojake, dasi niso bili vsi taki; za lačne vojake, na avstrijski strani le preveč. Med obema črtama je ležalo ozemlje, ki so mu avstrijski strategi rekli: »Nie- mandsland* — Zemlja nikogar. Tu v Val Sugani, ob Masu so na tej zemlji gospodarili bolj vojaki V. bosanskega bataljona in njihov začasni poveljnik Pivko. Od 26. maja 1917 do septembra' 'jC nadomestoval podpolkovnika Vidalija, ki je zopet nadomestoval poveljnika v nadrejeni brigadi 181. Se nekaj zemljepisnih, strateških podatkov. Iz Carzana je peljal most čez Maso (ob koti 411), pot se je nato vzpela na griček in zaselek Castellare, ki je že bil med frontama in pod seboj je gledal vas Scurelle (kota je 344). Pivko si je dal tu, preko castelarske skale, ovite z bršljanom, zbiti lestev, da je skrajšal pot skozi Scurelle do nad 50 metrov višje ležeče vasi Strigna, pred katero so v dobro utrjenih jarkih čepeli italijanski kraljevi vojaki. Na tej poti se je odvijala veza nadporočnika Pivka z majorjem Finzijem Pa še en važen podatek (ki ni več strateški, ali pa je, o tem naj razmišljajo vojni strokovnjaki) naj dodam: Med vasema Scurelle in Strigno so rasle številne jablane, polne sadežev v mesecu avgustu, septembru 1917, ko so bili Pivkovi Bosanci že lačni. IVO JUVANČIČ (Nadaljevanje sledi) NF Radio Trsi A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Sodobni motivi - 12.10 Znanost in tehnika - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Giannija Sa-freda - 17.20 Glasba za transistor-nik - 17.50 Pravna posvetovalnica - 18.00 Zbor »Ernesto Solvay> -18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Petrassi: Koncert št. 1 - 19.00 Otroci na počitnicah - 19.15 Raz-kuštrane pesmi - 20.00 Šport -20.35 »Srce v kletki*, radijska igra - 21.30 Jazzov kotiček - 22.00 Dva ansambla - 22.30 Moteti Gabriela Plavca - 22.45 Romantične melodije. 12.05 Plošče 12.25 Tretja stran - 13.15 A. Pittoni: Virgiglio Giotti oltre il tempo - 13.45 Istrski motivi - 13.55 Operna glasba. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -9.45 Ansambel Ivanovič - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Celentanov klan - 11.00 Narodni plesi - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 14.15 Beležnica - 14.40 Orkester Hermann • 15.00 Glasba po željah - 16.00 Iz operetnega sveta - 16.45 Mladinski zbor - 17.00 Turizem — potni list miru - 17.30 Mali umotvori velikih mojstrov - 18.00 Današnji gostje - - 18.30 Pevski spored - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Elliott - 23.15 Jazz. ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.10 Mednarodni salon tehnike v Turinu - 10.30 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.33 Pisan spored - 14.40 Ital. pesmi - 16.00 Program za mladino - 17.20 Roman v nadaljevanjih - 18.05 Veliki variete - 19.30 Luna-park - 20.20 Gala večer - 21.05 Pianistka M. Tipo - 22.00 Politična tribuna. IL program 7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.40 Kvartet Cetra -11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Solistične beležke - 14.00 Juke box -14.45 Nove plošče - 15.15 Veliki pianisti 17.05 Ital. popevke -17.35 Veliki orkestri - 20.00 Srečanje z ital. humoristi - 21.00 N. Ro-tondo in njegov ansambel - 21.50 Plesna glasbr lil. program simfonija št. —J;jevi ma- ___ „„_____ idbe - 12.55 Antologija interpretov 14.30 Komorna glasba - 15.30 Nove plošče resne glasbe - 16.15 Rivier in Riegell - 17.10 Glasbene improvizacije - 18.30 Izredna lahka glasba - 19.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Wagnerjeva opera Lohengrin. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00. 14.00, 16.00, 20.30 Poročila - 8.05 Telesna vzgoja • 8.50 Oddaja za žene - 9.05 Glasbena matineja • 9.55 Radijska šola: Prežihov Voranc - 10.25 Barano- 10.45 ir v or-iccinije- vih operah - 12.00 Turistični napotki - 12.2C Glasbeno srečanje - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Iz »Liričnih skladb* E. Griega - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Slov. narodne - 14.„0 Priporočajo vam... -15.05 Melodije - 16.40 Zbor michiganske univerze - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simf. koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Turistična oddaja - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Domače pesmi - 22.00 G. Faure: Odisejeva vrnitev - 22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Skladatelj Jakob Jež - 24.05 Nočni mozaik jazza. Ital. tele vitij o 18.15 Program za mladino - 19.15 Film »Pes* 19.45 Športne vesti in ital. kronike 20.30 Dnevnik • 21.00 Pesmi iz filmov - 22.00 Politična tribuna - 2?.0O Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Notranje vode - 22.00 Ghsbene sličice. Jug. televiiija 10.40 in 15.50 TV v šoli - 12.00 Angleščina 17.10 Splošna izobrazba - 18.05, 21.00 in 24.00 Poročila - 18.10 Pedenjped - 18.25 Otroški filmski žurnal - 18.65 Obzornik • 19.15 Kaleidoskop - 19.35 Glasbena oddaja - 20.00 Tožarjenja — humor. odda> - 21.30 Aktualni razgovori - 22.10 Rezerviran čas • 22.20 Ko je meč krojil pravico - 23.00 Waterpolo Jugoslavija-SZ. Vreme včeraj: najvišja temperatura 32 stopinj, najnižja 15.1, ob 19. uri 21 stopinj. zračni tlak 1011,3 stanoviten, vlaga 69 odst., veter 6 km jugozahodnik, nebo 3 desetine pootrtače-no, morje mirno, temperatura mor.a 22 stopinj, dežja je padlo 19,3 mm. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 21. septembra Matej Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.07. Dolžina dneva 12.17. Luna vzide ob 20.10 in zatone ob 9.25. jutri, PETEK, 22. septembra Mavricij USPEŠNO NAVEZOVANJE GOSPODARSKIH IN TRGOVINSKIH STIKOV Tržaško trgovinsko odposlanstvo se je vrnilo iz zalednih držav Delegacija pod vodstvom dr. Caidasslja se je mudila na Dunaju, v Brnu, Ostravi, Pragi in v Budimpešti V torek zvečer se je vrnilo v Trst trgovinsko odposlanstvo, ki je pod vodstvom predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija obiskalo vrsto držav v zaledju ter navezala s tamkajšnji gospodarskimi krogi nove stike za povečanje vzajemnega sodelovanja na gospodarskem in še posebno na trgovinskem področju. Predsednik Caidassi se je na Dunaju srečal s trgovinskim atašejem pri italijanslu ambasadi dr. Cozzijem, kateremu je razložil načrt. ki ga pripravlja tržaški empo-rij v prizadevanju, da bi izboljšal komunikacijske zveze med našim pristaniščem in avstrijsko republiko, ter prek nje z Zahodno Nemčijo in Češkoslovaško. O teh vprašanjih so člani tržaškega odposlanstva razpravljali z voditelji avstrijskih finančnih krogov in s pobudniki nove neposredne cestne povezave z Italijo čez gorovje Tur in skozi predor pod prelazom Monte Croce Carnico. Med svojim bivanjem na Dunaju je predsednik Caidassi izmenjal nekaj misli tudi z glavnim ravnateljem avstrijskih železnic: strokovnjaka sta med drugim sestavila spisek izboljšav, ki naj bi jih vnesli v železniške zveze med Trstom in Avstrijo. Z glavnim ravnateljem državnega podjetja OeMV so tržaški strokovnjaki načeli vprašanje skorajšnje spelia-ve naftovoda proti Dunaju in plinovoda, po katerem naj bi Sovjetska zveza dobavlja metan avstrijski industriji ter prek Avstrije tudi Italiji. Pred odhodom z Dunaja je dr. Caidassi vrnil še obisk predsedniku zvezne gospodarske zbornice republike ing. Salinger-ju, ki se je — kakor znano — mudil nekaj dni kot gost tržaških poslovnih krogov na našem področju za časa zadnjega mednarodnega velesejma. Z Dunaja je tržaško poslanstvo odpotovalo v Brno in obiskalo tamkajšnji tehnični sejem, na katerem je bil Trst zastopan s posebnim štandom, v katerem so bile prikazane pristaniške in industrijske zmogljivosti tržaške pokrajine. Dr. Caidassija je prisrčno sprejel podpredsednik češkoslovaške trgovinske zbornice ing. Balcar, ki je v razgovoru s tržaškimi gospodarstveniki poudaril važnost sodelovanja med Trstom in češkoslovaško na področju prometa in industrijskega sodelovanja. Sledil je se stanek z glavnim ravnateljem pod jetja Strojexport, ki bi rado sklenilo z Italijo takšen sporazum, da bi italijanskemu tržišču dobavljalo razne stroje v zameno za uvoz oplemenitene železne rude italijan skega izvora. Na samem sejmu je dr. Caidassi odgovoril na vrsto vprašanj, ki so mu jih na j»seb-m konferenci v paviljonu Zavoda za zunanjo trgovino ICE postavili časnikarji češkoslovaškega radijskega omrežja, ki so pripravili nato posebno oddajo posvečeno tržaškemu pristanišču in češkoslovaški čezmorski trgovini. Iz Brna je odposlanstvo nadaljevalo svojo pot v Ostranovo, kjer si je v spremstvu podravnatelja podjetja Metalimex Kubika, trgovinskega ravnatelja podjetja Vik-torič Recmana ter njegovega glavnega ravnatelja Papreko ogledalo tamkajšnjo veliko železarno. Tu se je delegaciji pridružil tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino dr. Marpillero. Predsednik tržaške zbornice je nato obiskal v Pragi glavno ravnateljstvo podjetja Ce-chofrach, ki se ukvarja z blagovnim tranzitom čez Trst, nato je sledilo srečanje s trgovinskim ata sejem pri italijanski ambasadi dr. Pennarolu, kateremu so tržaški strokovnjaki prikazali delo, ki so ga opravili med svojim bivanjem na Češkoslovaškem, ter možnosti nadaljnje krepitve gospodarskih stikov med Trstom m to republiko. Sledil Je obisk poslovnih krogov v Budimpešti, -kjer se J« dr. Caidassi sestal s člani posebnega komiteja pri madžarski trgovinski zbornici, ki se bo odslej bavil s problemi, ki zadevajo madžarsko sodelovanje z našim mestom ne le na področju prevozov, temveč tudi širše na trgovinskem, industrijskem in turističnem področju. O industrijskem in turističnem sodelovanju se bosta pri omenjeni organizaciji bavili ločeno dve podkomisiji ad hoc. Kakor znano, je bil za časa zadnjega velesejma tudi v Trstu ustanovljen ustrezen komite pri tukajšnji trgovinski zbornici; na tem srečanju v Budimpešti pa so strokovnjaki pripravili okviren načrt za sodelovanje med obema organizacijama. V tej zvezi naglaša poročilo trgo- •miitmiiiiimu.ithiMmiiMiHmnmmiuUHmflniii POP POKROVITELJSTVOM DEŽELNE UPRAVE Jutri začetek zasedanja o temi A txrr&- carevic z Ustanove ((Department ot Energy, Mineš and Resources iz Dartmoutha, N. S. o ((Uporabi e-lektronskih računskih strojev na ladjah pri težnostnih ln seizmoloških opazovanjih«. Sledilo je predavanje prot. Carla Morellija, ravnatelja inštituta za rudnike in geofiziko na tržaški univerzi, ki je razglabljal o vprašanju ((Diskontinuitete Moho (streha zgor. njega plašča) pod evropsko celino ter še posebej pod Italijo«. Zadnji predavatelj Je bil Američan prof. J. C. De Bremaecker iz geološke fakultete Rice University v Houstonu (Texas), ki je obravnaval delovanje elektronskega računskega stroja na tamkajšnji visoki šoli. Ta stroj je pokazal izredno sposobnost, za obdelavo podatkov o potresih. Včeraj popoldne so si gostje o-gledali geotizikalne naprave na dnu jame pri Briščikih. Finančni in poslovni obračun Teatra Stabilc Predsednik upravnega sveta prof. Romano podal ostavko Upravni svet Teatro Stabile je soglasno odobril obračun za leto 1966-67 v katerem je bilo 250.634.199 lir dohodkov in prav toliko lir izdatkov. V svojem poročilu je predsednik Romano navedel tudi nekaj podatkov. Število predstav v Trstu se je od 79 povečalo na 108, število abonentov od 1817 na 3601, od katerih 1051 med študenti. In kašo se je od 14.270.000 lir povečal na 21.613.000 Ur vključno s predstavami izven abonmaja in z gostujočimi skupinami pa je inkaso samo v Trstu dosegel 44.863.000 lir. Prof. Romano je upravnemu svetu v zaključku svojega poročila sporočil da podaja zaradi poklicnih in občinskih odgovornosti o-stavko na svoj položaj. Predavanje o odkritju jame «A. F. Lindner» Na sedežu Krožka «Italslder» v Ul. Carducci 24 je jamarska skupina C. Debeljak priredila sinoči zanimivo predavanje z diapozitivi o odkritju in raziskavah v kraški jami A. F. Under v bližini Sempolaja. Raziskav, ki so trajale skoraj dva meseca v letošnjem letu (v glavnem ob nedeljah) se je udeležilo 10 eseb. Skupino Je vodil 35-letni Glor-gio Micon. Predavanje je otvoril predsednik jamarske družine Alme-rin Dobrena, a za njim Je Enrico Merlak podal poročilo o rezultatih raziskav v jami. Vsega skupaj so jamarji pregledali skoraj 1 kilometer podzemeljskih rovov. Sledila Je projekcij* diapozitivov, ki so prikazali čarobno lepoto podkrašklh globin. Šolske vesti Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Levstik« na Proseku obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpl. sovanje se zaključi 25. septembra. • m * Ravnateljstvo državne srednje šole (Simon Gregorčiča v Dolini, obvešča da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. • • • Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije In liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guar-dtella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. • • • Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 v Državni trgovski tehnični zavod «Zlga Zois« s slovenskim učnim Jezikom. Trst. Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Moruorslno 8, obvešča. da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure do 25. septembra. Ravnateljstvo državoe srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpl-sovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu Je do 25. septembra. Popravek V poročilu o izidih zaključnih izpitov v jesenskem roku na slovenskih srednjih šolah (Primorski dnevnik, 14. 9., na 4. strani) smo pomotoma navedli, da je v jesenskem roku na srednji šoli v Rojanu izdelalo izpite 8 dijakov, eden pa padel. Zaradi točnosti moramo pojasniti, da sta v jesenskem roku opravila izpite dva dijaka, in sicer Nadja Berdon ter Boris Trobec, eden pa je padel, medtem ko je fi dijakov opravilo izpite že v poletnem roku. 24. t.m. nriredi SPDT izlet na Krnsko pogorje in kot po navadi v dveh skupinah. Z avtobusom se bomo pripeljali na Vrsno. Tam se bo ločila prva skupina, ki se bo vzpela na Krn in nato spustila v dolino Lepenje. Druga skupina se bo po ogledu Gregorčičeve rojstne hiše odpeljala v Lepenjo do koče dr. Klementa Juga. Izlet se priporoča zaradi izredno -lepega razgleda. Vpisovanje pri Prosvetni zvezi v Ul. Geppa 9. • • • Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo. 24. septembra t.l Izlet na Bled In v Bohinj. Gledališča VERDI V gledališču Verdi se nadaljujejo predstave glasbene komedije »La vocc dei padroni« z Alighierom Noschese-jem v režiji Garineja in Giovanninija. Tudi nocojšnja predstava se začne ob 21. uri. Pri blagajni gledališča Verdi (tel-23988) se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo, jutrišnjo ln sobotno predstavo, začenja pa se prodaja vstopnic za nedeljsko popoldansko predstavo. Nazlonale 16.00, 22.10 «Quattro bassot-ti per un danese« Technicolor. Dean Jones, Charlie Rubles. Excelslor 16.00 «La grande stlda a Scotland Yard» Technicolor. Stewart Granger, Susan Hampshire. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.30, 22.10 «La Via del West» Technicolor, Kirk Douglas, Robert Mitchum, Richard VVidmark. Eden 16.30 «Un colpo da mille mil la r-di» Technicolor. Erik Van Nutter, Marllu Tolo. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Bella dl giorno« Technicolor. Jean Sorel, Catherine Daneuve. Prepovedano mladini P°a 18. letom. Kitz (Ulica San Francesco štev I0> 15,30 «E1 Dorado« Technicolor. John Wayne. Robert Mitchum. Alabarda 16 30 «11 faraone« Technicolor. Barbara Bryll, George G-eldiK. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fllodramatico 16.30 «Superspettacoli nel mondo« Technicolor Sexy tiiim Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 17.00 L'incompreso» Technj-color. Anthony Qualle, Stefano Col-lagrande, Giorgia Molil. CTistallo 16.30, 22.10 »Uri uomo, upa donna« Technicolor. Ainouk Ainiee. Jean Trlntingham. Prepovedano mladini pod 14 letom. Capitol 16.30 «Tom Dollar« TechnifO-lor. Erika Blanc, Maurice Poli. Giorgia Mol). Garibaldi 16.30 «Nove ore per Roma« Technicolor. Jose Ferrer, Horst B'i-cholz. Aurora 10.00, 17.00 . 21 00 Reklamni fUmt. Impero 16.30, 21.30 «Tuttl Insieme aP passlonatamente« Technicolor. Juhe Andrevvs. Astoria 16.00 «Per qularhe dollaro ■" meno« Technicolor zabavni din' Larido Buzzanca. Astra 16.30 «1 due fuorllegge (doppi° gioco)« Technicolor. Burt Lancastčr- Vittorio Veneto 16.30 »L^uorno che ri-de Technicolor. Lisa Gaston:, Ilaria Occhinl. Prepovedano mladini P°o 14 letom. Ideale 16.15 «Letti sbagllati« Crnobell zabavni film. Franchi, Ingrassia. Prepovedano mladini pod 18. letom Abbazla 16.00 «Susan e Betsabea« Technicolor. Gregory Pečk, Susan Hayward. Včeraj - danes ROJSTVA. SMRTI. POROKE Dne 20. septembra 1967 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 13 oseb. UMRLI SO: 59.1etnl Cesar« Šimsig, 64-letni Ferdinande Borstner, 54-letni Sergio Cimarosti, 57-letna Maria Bon-tempo vd. Sansa, 66-letni Francesco Barco, 74-letna Beatrice VVitovez por. Del Lago, 89-letna Antonia Colucci vd. Rossini, 53-letni Mario Steffč, 66-letna Gisella Nardin por. Meden, 75. letni Nello Cassani, 75-letna Anna Adami, 88-letna Bona LJubich vd. deva, 70-letna Angela Merlak. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Alta Basillca. Ul. S. Giusto 1, Buso-lim, Ul. P. Revoltella 41, 1NAM, Al Cedro, Trg. Oberdan 2, Manzoni, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) AlPAngelo d’oro Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpogglo 4, Marchio, Ul. Glnnastica 44, Mianl, Drev. Mira mare 117 (Barkovlje). OBVEŠČAMO BIVŠE ŠTUDENTE PADOVSKE UNIVERZE, da se bomo srečali pri skupnem kosilu v restavraciji Tabor v Sezam pri železniški postaj1 v nedeljo, dne 24. septembra ob 13. uri. Udeležba za padovske študente je skoro obvezna! ZVEZA PARTIZANOV ANPI sporoča vsem bivšim borcem, ki še niso izpolnili vprašalnih pol, da to nemudoma store in jih oddajo na sedežu ANPI, Ul. Zonta 4/1. Urniki uradov: od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Odbor Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Rožlm Sosič vd. Skerlavaj, daruje družim Kufersin 2.000 lir za P. d. «Iva( Cankar«. V počastitev spomina pok. Rožih1 Skerlavaj daruje družina Gorkič 10.00* lir za spomenik padJtm na Opčinah V počastitev spomina pok. Gizeh Meden daruje družina Zore Nardii 5.000 lir za pevski zbor «Jakobu: Gallus«. ZAHVAL. A Vsem darovalcem cvetja, pevcem, darovalcem prispevkov, vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti, vsem, ki so z nami sočustvovali in vsem. ki so na kateri koli način počastili ROZINO SOSIČ vd. SKERLAVAJ ve toplo zahvaljujemo. Družine: SKERLAVAJ, MILIC, GORKIČ Opčine, 21. septembra 1967 20. t. m ie preminila naša draga GIZELA MEDEN, roj NARDIN Pogreb drage pokojnice bo danes, 21. t. m. ob 16.15 iz kapele pokopališča v Barko vljah. Žalostno vest sporočajo mož Anton, sinova Ed! in Egon, snahi, vnuki, bratje, svakinje ter družini Pahor ln Fitnes. Rrlmaria Impresa Zimolo Po dolgi bolezni nas je 19. t.m. v starosti 70 let za vedno zapustila ANGELA MERLAK Pogreb bo danes ob 16 uri iz mrtvašnice v Ul Plete do skedenjske cerkve. Potrti naznanjamo žalostno vest sestra Slava, nečaki Karlo, Zrinko, Grozdana, Danica, Štefanija in drugi sorodniki. Družine MERLAK, FLEGO, GOIA in BELLI Trst, 21. septembra 1967 VELIKA MEDNARODNA SOLIDARNOSTNA AKCIJA MLADINE Več kot 4000 mladincev iz Italije bo v Kopru darovalo kri za Vietnamce V soboto in v nedeljo bodo prišli iz vseh krajev Italije, največ pa iz naše dežele - Pojasnilo tržaškega združenja krvodajalcev V nedeljo dopoldne bo na trgu v Kopru velika mednarodna mladinska manifestacija solidarnosti s trpečim vietnamskim ljudstvom. Na pobudo tržaške federacije komunistične mladine bo v soboto In nedeljo več kot 4000 mladincev iz Italije darovalo lkri za vietnamsko ljudstvo. V začetku se je zdelo, da bo ta plemenita pobuda zajela le našo deželo. Kmalu pa so prišle v Trst prijave mladincev iz mnogih drugih italijanskih mest in vasi, tako da se je ta krajevna pobuda spremenila v vsedržavno. Sporočeno je bilo, da bo v soboto in nedeljo prešlo mejo na škofijah okrog 40 avtobusov in na stotine avtomobilov. Mladinci bodo takoj odšli na Debeli rt, kjer bodo stalno delovale od 9. do 19. ure emo-teke in središča za zbiranje kivi. Posebni avtobusi mladincev bedo prišli iz Genove, Milana, Brescie, Grosseta, Firenc, Reggio Emilie, Modene, Bologne, Tridenta, Vicen-ze, Verone, Turina, Pavie in drugih manjših mest. še poseben napor so prireditelji vložili v naši deželi. Samo iz Vidma bo prišlo okrog 10 avtobusov mladincev; dva avtobusa sta najavljena iz Pordenona, eden iz Gorice, od koder bo seveda prišlo tudi mnogo avtomobilov. Iz Trsta pa bodo med soboto popoldne in nedeljo dopoldne odpotovale čez mejo tri avtokolone, katerih eno bo vodil dolinski župan Lovriha. Tržaška federacija komunistične mladine, ki Je dala pobudo za to množično darovanje krvi za vietnamske borce in civilno prebivalstvo, se je prejšnji teden sestala z mladinsko organizacijo v Kopru. Pogovorili so se o pripravah za sprejem tako velikega števila mladincev. Delegacije, ki bodo prišle iz oddaljenih krajev bodo tudi obiskale razne tovarne na Koprsicem. Na zborovanju, ki bo v nedeljo dopoldne na trgu v Kopru, bo italijanske mladince in skupino avstrijskih mladincev, ki bodo prav tako prišli darovat kri, pozdravil predsednik mladine iz Kopra. Ob tej priložnosti bo na trgu kulturni Program, na katerem bosta med drugim nastopili skupina «Nuovo canzoniere ltaliano« in neka jugoslovanska folklorna skupina. Združenje tržaških krvodajalcev nam je poslalo pismo, v zvezi s to množično oddajo krvi za vietnamske partizane v Kopru. Da bi preprečili napačno tolmačenje prebivalstva in krvodajalcev glede tega dogodka, združenje pojasnjuje sledeče: «V teh dneh so bili razširjeni letaki in nalepljeni lepaki, ki obveščajo Javnost o zbiranju krvi, ki bo v Kopru 23. in 24. septemora, Izvršni svet tržaškega združenja krvodajalcev čuti potrebo, da pojasni to zadevo, ker si ne želi, da bi se med njegovimi člani razširila napačna tolmačenja. Po statutu je združenje tržaških krvodajalcev apolitično združenje in zato meni, da ne sme biti nobene politične ali rasne diskriminacije, ko je treba pomagati ljudem, ki potrebujejo kri. če bi se skupina, ki je organizirala zbiranje krvi v Kopru, obrnila na tržaški center za transfuzijo krvi, bi Ji ravnateljstvo združenih bolnišnic v Trstu v okviru katerih center deluje, dalo pritrdilni odgovor. Poleg tega pojasnjujemo, da bi bilo treba plačati samo vrednost stekleničk in zdravstvenega materiala za odvzem krvi, medtem ko bi bilo delo zdravnikov in zdravstvenega osebja brezplačno. Toda skupina, ki je dala pobudo za zbiranje krvi, bi morala sama Poskrbeti za prevoz krvi v kraje, kamor Je namenjena.* V zvezi s pojasnilom združenja krvodajalcev, smo se za stvar pozanimali pri tržaški federaciji komunistične mladine, kjer so nam izjavili, da so se dogovorili s koprsko mladino za zbiranje krvi za vietnamsko ljudstvo v Kopru zato, ker so jim bili tam dani vsi pogoji, da bodo zbrano kri odposlali v Vietnam. S prireditvijo te solidarnostne akcije z vietnamskim ljudstvom, prireditelji niso imeli nobenega namena izraziti nezaupanje v združenje tržaških krvodajalcev, saj so njeni člani ob vsaki priložnosti pokazali naj večje razumevanje in so vedno dali svojo kri za kogar koli, ki Jo Je potreboval. leta 1941, preko partizanskega (četnega, bataljonskega, komandnega) sodstva do rednih vojaških in civilnih sodišč od njihove ustanovitve do osvoboditve maja 1945 ter vse oblike sojenja po OF oz. NO organih. Sekcija je z delom že pričela, vendar je bil odziv na prvi poziv, glede na veliko število ljudi, ki so sodelovali v sodstvu med NOB, premajhen. Tovariše, ki so sodelovali na katerem koli od teh sektorjev zato ponovno pozivamo da sporočijo: 1. svoje ime in priimek in sedanji naslov. 2. Vojaško enoto oz. nevojaško organizacijo (OF, NO odbor ip.), v kateri sestavu je bil sodni organ, pri katerem je sodeloval. 3. V kakšnem svojstvu Je bil udeležen pri sodstvu (predsednik ali član sodišča, tajnik, preiskovalec, zapisnikar, tožilec, zagovornik). 4. V katerem času Je to delo opravljal. 5. Tovariše, s katerimi Je sodeloval pri sodstvu (njihovo ime in priimek, takratno funkcijo, sedanji naslov). 6. Kje se nahaja dokumentacija o tem. 7. če hrani kakšne dokumente pri sebi, katere in ali je pripravljen jih izročiti sekciji. 8. Ali Je pripravljen o tem svojem delu prispevati svoje spomine: bodisi, da Jih napiše, bodisi pove odposlancu. 9. Ali je tudi sicer pripravljen sodelovati pri akciji: žbirati gradivo, proučevati določen širši ali ožji sektor oz. posamezni primer, pismeni prispevek! itd. Pripominjamo, da bodo spomini in drugi pismeni prispevki ustrezno honorirani, efektivni stroški pa povrnjeni. Odgovore poslati na naslov: Komisija za razvijanje tradicij NOB, sekcija — sodstvo NOB, Ljubljana, Beethovnova 10, tel. 23-564. Nova številka revije «Trieste Economica» Pravkar je izšla iz tiska nova številka revije «Trieste Economican, ki jo izdaja tukajšnja trgovinska zbornica. Revija, ki nosi številko 5-6 1967, se po zunanji opremi nekoliko razlikuje od dosedanjih: novo platnico namreč krasi bela reprodukcija barkovljanskega svetilnika na rjavem polju. Za to številko so prispevali daljše razprave F. Ba-budieri: «0 trgovinski zmogljivosti tržaškega pristanišča po prvi svetovni vojni«, G. Tamaro: «Prisof-nost afriških in azijskih držav na XIX. mednarodnem tržaškem velesejmu« ter prof. D. Lunder: ((Tehnična revolucija na področju pomorskih prevozov zahteva nove oblike pristaniške politike«, medtem ko je funkcionar Tržaške hranilnice dr. R. Piccini prispeval običajni pregled poslovanja tržaške borze v maju in juniju letos. iiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiimiiuitiiiiimiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiinii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Na ovinku pod kamnolomom je do smrti povozil pešca Nesreči sta po vsej verjetnosti botrovali prevelika hitrost in neizkušenost šoferja - Mila obsodba Poziv borcem s področja partizanskega sodstva V okviru komisije za razvijanje tradicij NOB pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije se Je oanovala posebna sekcija za področje sodstva NOB. Prva naloga sekcije je, da zbere, dopolni oziroma vsaj evidentira ves material s tega področja na enem mestu. Pri tem Je posebne važnosti pričevanje (spomini) še živih neposrednih ln posrednih sodelavcev iz takratne dobe. Zajeti je treba celotno področje in vse vrste sodstva od prvih začetkov Izrednih posebnih SodMče pa neosvobojenem ozemlju Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Raimondi, tožilec Franzot, zapisnikar De Paoli, obramba Girometta) je bila včeraj obravnava proti 21-letnemu študentu Adrianu Frezzi iz Ul. F. Sevc-ro 65, ki je bil obtožen, da je 30. aprila predlani do smrti povozil tedaj 66-letnega Josipa Glavino od Sv. Ivana-Vrdela Kamnolom 1772. Nesreča se je pripetila v popoldanskih urah, ko se je Frezza peljal z avtom znaihke «dauphm» z Opčin v Trst po državni pesti št, 58. V bližini velikega ovinka pri kamnolomu je zavozil na levo ter trčil z avtom v skalnato steno ob cesti. Hip nato se je avto zasukal ter oplazil s svojim zadnjim desnim delom Glavino, ki je šel po cesti v nasprotni smeri. Zakaj se je zgodim nesreča? Frezza je trdil, da se je peljal s hitrostjo okoli 40 km na uro. Za ovinkom je zagledal baje skoraj na sredi cestišča pešca. Da bi se mu izognil, je zavil še bolj na levo, toda pešec naj bi se tedaj prestrašil ter se umaknil nazaj. To verzijo pa so izpodbijali agenti prometne policije, ki so opravili preiskavo. Po njihovem mnenju je Frezza peljal avto s preveliko hitrostjo ter je zaradi neizkušenosti izgubil oblast nad volanom (mladenič je bil opravil šoferski izpit dober mesec pred nesrečo). Zaradi hitrosti ga je zaneslo na levo. Prisotnost pešca ni imela bistvenega pomena za ka-rambol. Šofer pa je zagrešil nenamerni umor, ker je pač bil slučajno prisoten pešec. Na včerajšnji obravnavi so na dolgo in široko razpravljali o poteku nesreče. Sodniki so zaslišali več prič. Med drugimi je pričala Glavinova soseda Castagna por. Ferrettl. ženska je povedala, da je trenutek pred nesrečo srečala pokojnika na cesti. Ona je šla navzdol po cesti, medtem, ko ji je Glavina prihajal naproti. Fer-rettijeva se mu je še umaknila, ker je šlo za starejškega moškega, ki se je pri hoji opiral na palico in je bil šibkega zdravja. Glavina jo je pozdravil in še potem, ko Je bila že mimo, jo je vprašal, kako je. Trenutek nato je zaslišala silen trušč. Koliko sekund je minulo od srečanja? Berrettijeva je dejala, da morda od 10 do 20 sekund, Nato je pričal eden od bratov pokojnika, ki je povedal, da so njemu in dvema sestrama izplačali vsega skupaj 500.000 lir odškodnine. Javni tožilec je zahteval, naj sodniki obsodijo Frezzo na strogo zaporno kazen: 4 leta zapora m na odvzem šoferskega dovoljenja. Dr. Franzot je menil, da je taka kazen potrebna ker je treba strožje kaznovati brezvestne šoferje, kakor pa tatiča, ki ukrade rabljen «fiat 600». Sodniki niso sprejeli te teze, temveč so obsodili mladeniča, po- gojno in brez vpisa v kazenski Ust na 8 mesecev zapora ter na odvzem šoferskega dovoljenja za 2 leti. hincr na tnMna a-, uri Cinemascope barvni film: predvaja danes, 21. t. m. ob 18. LA RAGAZZA MADE IN PARIŠ (DEKLICA PO PARIŠKO) K1JMO <1H1S> PROSEK predvaja danes, 21. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film: RINGO e RINGO tontro tutti (Ringo in Ring o proti vsem) Zabavali se boste in nasmcjaU! Goriško-beneški dnevnik V SOBOTO IN V NEDELJO V UGG V GORICI Nastop 21 zborov z okoli 1000 pevci iz Jugoslavije, Avstrije, ČSR in Italije Nastopili bodo na 4 koncertih - Oba večera nagrajevanje in nastop najboljših ■ Vsi nastopajoči bodo spali v Gorici ■ V Dijaškem domu bodo spali pevci iz Prage Delovanje policajev v avgustu Zaradi prekrškov prijavljenih 137 oseb V avgustu so agenti letečega oddelka kvesture in raznih komisariatov imeli precej dela pri vsakdanjem preprečevanju kriminalnega delovanja v našem mestu. V preteklem mesecu so prijavili sodišču zaradi raznovrstnih prekrškov zakona 137 oseb, od katerih 4 v odsotnosti, 32 so Jih aretirali, ostale pa pustili na začasni svobodi. Samo zaradi tatvin z obteževal-niml okoliščinami so prijavili sodišču 24 oseb, takoj za tem pa pride 16 prijav zaradi žalitev, 12 oseb se bo moralo zagovarjati za radi groženj, 10 pa zaradi povzro čitve telesnih poškodb. Nadalje sledi 8 prijav zaradi protizakonite prisvojitve javnih funkcij, 7 zaradi pijanosti, 6 zaradi obrekovanja, 5 zaradi nedovoljene prisvojitve in še po štiri zaradi upiranja javnim funkcionarjem, o-pustitve dajanja pomoči ranjencem in tatvine, 3 zaradi lažnega pričevanja, tatvine in prosjačenja. Po vrsti si sledijo nato po dve prijavi zaradi obrekovanja, zanemarjanja družinskih obveznosti, tepeža, nenamernega umora, nenamernih poškodb in goljufije ter po ena prijava zaradi odvzema stvari, ki so bile zaplenjene, zamenjave osebe, lažnivih izjav o lastni istovetnosti, spolzkih dejanj, zapeljavanja mladoletnikov, prešuštva, odvzema mladoletnika, telesnih poškodb, vdora v stanovanje, ropa, goljufije, zapeljavanja in izkoriščanja prostitucije ter nakupa ukradenega blaga. Agenti so v avgustu izpolnili tudi 23 zapornih nalogov, naprtili 84 glob zaradi različnih prekrškov ter 2994 glob zaradi prekrškov cestnega zakonika. V mesecu avgustu so agenti našli ukradenega blaga v skupni vrednosti pet milijonov ln pol lir. Dve prometni nesreči v Gorici Včeraj okrog 15. ure se je peljal 16-letni dijak Enzo Battigelli iz Tržiča, ul. Serenissima 52 po Tržaški cesti v Gorici v smeri proti središču mesta. Pred njim je vozila avto citroen 600 Marisa Bran-dolin iz ul. Cipriani 111 v Gorici. Brandolin je na križišču z ul. Aosta zaustavila avto kot to določajo predpisi. Battigelli se očividno ni znašel ter je z mopedom zadel od zadaj avto in se pri tem poškodoval na nosu. Z avtom so ga odpeljati v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na nosu nalomom kosti. Pridržali so ga za 8 dni na zdravljenju. Cestna policija ,ki je napravila zapisnik, je ugotovila le malo škode na obeh vozilih. Ob 17.30 pa se je pripetila pred Dijaškim domom v Ul. Montesanto druga nesreča, pri kateri je bil ranjen 4 letni Morgan Griffith iz ul. Michaelstaedter 1. Deček je pritekel nenadoma na cesto v trenutku, ko je po njej privozil v smeri proti mestu svoj avto ravnatelj goriškega davčnega urada Giuseppe Posta. Ta je takoj pritisnil na zavore, vendar je vkijub temu zadel otroka, ki so ga z avtom Zelenega križa odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili udarec na glavo, pretres možganov in udarec na levi bok. Pridržali so ga za 5 dni na zdravljenju. Prispevajte im DIJAŠKO MATICO I Komaj dva tedna po srednje-evropskeem kulturnem srečanju v Gorici, letos posvečenem pripovedništvu, bomo imeli ta teden, v soboto in v nedeljo drugo pomembno kulturno manifestacijo, posvečeno zborovskemu petju. Na njej se bo za nagrade pomerilo 21 pevskih zborov iz štirih držav, češkoslovaške, Jugoslavije, Avstrije in Italije. Na odru Unione Ginnastlca Goriziana, kjer bo 23. in 24. septembra pet koncertov, bo odmevala pesem iz okoli 1000 grl, kar po številu udeleženih zborov, kakor tudi pevcev, presega vseh pet dosedanjih tekmovanj. Tako velik odziv zborov daje organizacijskemu odboru, ki ga sestavljajo člani izvršnega odbora pevskega društva «Seghizzi», nadvse veliko dela, saj bodo morali preskrbeti prenočišče okoli 5)0 udeležencem, vsem tisoč pa bodo morali po en dan ali dva nuditi vsaj hrano, vodiča In toliko drugih uslug. Požrtvovalni prireditelji bodo vse pevce nastanili po gorlšklh hotelih ter zavodih. Prvi bodo prišli Čehi iz Prage, ki bodo prespal' v Slovenskem dijaškem domu. Ta zbor, ki se Imenuje «Kilhnttv smlšeni sbor« (Kiihnov mešani zbor) bo prihodnji teden odšel na krajšo turnejo po Italiji. Nastopil bo v treh kategorijah. Nadalje naj omenimo dva zbora iz Jugoslavije, mešani zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, ki ga vodi Marko Munih in 'ki je že enkrat požel lovorike na goriškem tekmovanju, ter mešani zbor «Mo-ša Pijade« iz Zagreba, ki ga vodi Emil Cossetto. Italijansko manjšino iz Pule bo zastopal «Lino Mariani« pod vodstvom Nelia Milottlja, slovensko manjšino iz Italije pa «Ja-copus Gallus« (Ubald Vrabec), ((Vasilij Mirk« (Ignacij Ota) iz Trsta in Proseka-Kontovela ter «Mirko Filej« iz Gorice (Zdravko Klanjšček). V častnem odboru so predsednik deželnega odbora Berzanti, predsednik deželne skupščine de Ri-naldlni, goriški prefekt Prinvicalle, nadškof Cocolin, podpredsednik deželnega odbora Giacometti, nežeinl odbornik Tripani, goriški župan Martina, predsednik goriške pokra jine Chientaroli, odbornik v Gorici Agati, predsednik pokrajinske turistične ustanove Del Ben, predsednik trgovinske zbronice Bressan in predsednik goriške Hranilnice Barnaba. V soboto bosta na sporedu dva koncerta, ob 16. in 20. uri. V sekciji A (mešani zbori) bodo zapeli obvezno skladbo «Jubilate Deo« p. Mariana Miollija ter po dve po ljubni pesmi. V sekciji B (moški zbori) bodo peli obvezno skladbo Cecilije Seghizzi «Ave Maria« in dve poljubni pesmi. V sekciji E (ženski zbori) bodo peli obvezno skladbo Maria Macchija «Hodie Maria Virgo« in dve poljubni pesmi. Ob 16. url bodo nastopili naslednji zbori: moški zbor «Aquilee» iz Baslliana (Videm), moški zbor «Ja-copus Gallus« iz Trsta, ženski zbor «Capinera» iz Verone, Ktihnev mešani zbor iz Prage, moški zbor «Vi-silij Mirk« s Prosega-Kontovela ((Rondinella«, ženski zbor iz Padove, mešani zbor iz St. Veita (Avstrija) pod vodstvom Helmuta Paka ter mešani zbor «S. Ignazio« iz Gorice pod vodstvom Stanislava Jericija. V soboto ob 20. uri bodo nastopili mešani zbor «Baldassare Do-nato», iz Felter, «KUhnUv mešani zbor« iz Prage, «Moša Pijade« iz Zagreba, ženski zbor iz St. Veita (Avstrija), mešani zbor «Eraies Grion« Iz Tržiča pod vodstvom Al-da Policardija, «Tone Tomšič« 1z Ljubljane pod vodstvom Marka Muniha, mešani zbor S. Maria Mag-giore iz Trsta. Sledilo bo nagrajevanje ter nastop klasificiranih zborov iz sekcij A, B ln E. V nedeljo, 24. septembra bodo nastopili zbori v sekciji C (mešani zbori) in sekciji D (moški zbori) ter zapeli po tri poljubne narodne pesmi svojih narodov. Ob 10. url bodo nastopili moški zbor «Lino Mariani« iz Pule, «S. Cecilia« iz Cadidavida pri Veroni, moški zbor «Mlrko Filej« iz Gorice, mešan zbor ((Giuseppe Schlff« iz Chiprisa-Vlscona, moški zbor «Monte Sabotino« iz Gorice pod Pijade«, mešani zbor iz Zagreba, moški zbor «S. Cecilia« iz Verone ter mešani zbor «Baldassare Dona-to» iz Felter. Ob 15. uri bodo nastopili moški zbor «Soldanella» — CAI iz Adrije, mešani zbor iz St. Veita (Avstrija), moški zbor «Moša Pijade«, moški zbor ((Vasilij Mirk« s Proseka, Ktihnev mešani zbor iz Prage, moški zbor »Antonio Ulersberg« iz Trsta, mešani zbor «Tone Tomšič« iz Ljubljane, moški zbor «Doppelquintett Mlllstattersee« iz Avstrije (Sepp Kolbitsch), «Jacopus Gallus« iz Trsta in moški zbor «Ermes Grion« iz Tržiča. Ob 21. uri bo nagrajevanje in nastop zborov, ki so se klasificirali v sekcijah C ln D, obenem pa bodo nastopili tudi pevci zbora «Seghizzi». Takšen Je program sobotnih In nedeljskih koncertov " Gorici. Prepričani smo, da bodo Slovenci kot vsa poprejšnja leta tudi letos s svojo prisotnostjo pokazali, kako zelo ljubijo zborovsko petje. S tem bodo tudi najboije poplačali velike napore, ki jih v prirejanje tako zahtevnega tekmovanja vlagajo požrtvovalni pevci «Seghizzi». NA GORIŠKEM SAMO SE NEKAJ DNI Vpisovanje v otroške vrtce osnovne in srednje šole V nekaterih slovenskih šolah je že do sedaj vpisanih več učencev kot lani Vpisovanje v slovenske srednje, osnovne šole in otroške vrtce na Goriškem poteka še kar dobro. Vendar pa je še precej zamudnikov, ki še niso vpisali svojih otrok, čeprav gremo z rokom za vpis že proti koncu. Tem priporočamo, naj ne čakajo prav zadnjega dneva in naj pohitijo z vpisom. Po nekaterih šolah in vrtcih so že do sedaj vpisali več otrok kot lani. Zlasti velja to za osnovno šolo v Ul. Randaccio, ki bo imela letos vseh pet razredov in kjer iz-gleda, da se bo število otrok v primeri z lanskim letom podvojilo, ter bo nujno potrebna še ena učna moč, za katero je šolski skrbnik že zaprosil za pooblastilo, da bi jo lahko namestil. Za zamudnike naj še enkrat navedemo rok za vpisovanje na posameznih šolah: Slovenske nižje In višje srednje šole bodo zaključile vpisovanje v ponedeljek 25. t .m. dopoldne. Starši naj se zglasijo na tajništvu posameznih šol v Ul. Croce in v Ul. Randaccio in naj prinesejo s seboj predpisane dokumente. Slovenske osnovne šole na Goriškem zaključijo z vpisovanjem v soboto 23. t. m. dopoldne: vpisuje- vodstvom Giullana Pečarja, * povprašal, kako je v mojim zdravjem in hipoma se Je vse spremenilo.« Nekajkrat se je med pogovorom povrnil k Stalinu. «Tovariš Stalin mi je zaupal armado. Saj smo semkaj vendar prišli iz Jasne Poljane — mar nismo Skoraj začeli svoje poti pri zadnjih moskovskih hišah in šestdeset kilometrov smo prehodili naglo, ne da bi zaustavili. Tovariš Stalin me je poklical in se mi zahvalil...« Marsikaj je kritiziral: ('Vzgajali so slabo. Spraševal sem rdečearmejca, kdo poveljuje njegovemu bataljonu, pa ml odgovarja ((rdečelasec«, celo pri’ imek ne pozna. Niso vzgajali spoštovanja. Vidite, SuvoroV pa je znal...« Ce je hotel karkoli pohvaliti, je ponovil: ((Kulturno, dobro.« Ko ml je pripovedoval o dekletu, ki so j° obeseli Nemci, je psoval: «Jih bomo že dobili v pest....« Kmalu nato je rekel: «Pri njih se imamo tudi kaj učiti. Ali ste videli postelje v bunkerju? Privlekli so jih iz mesta. Kultura. Pr* njih sleherni vojak spoštuje svojega poveljnika in ti ne odgovori ((rdečelasec«.,.« Ko je govoril o vojaških operacijah, j® dostavljal: «Jaz pravim vojakom: ne mislim vas popijlovati, hočem vas obvarovati. To razumejo...« Sredi noči se je razburil: Nemci so z raketami razsvetlili nebo. Z letali dovažajo rezerve. Jutri bodo seveda spet zavzeli sotesko...« Pogosto je med razpravljanjem uporabljal pregovore in domislice, ki jih do takrat nisem poznal; enega sem si zar pomnil: «Vsak Fedorček ima svoj zagovorček«. In še je Pra' vil, da je najpomembnejša — zvestoba; o tem je razmišljal, ko je bil v obroču: ((Vzdržali bomo — zvestoba nas bo podprla...« (Nadaljevanje sledi) (lRKllNiai VO- rasi - UL MONTEUCHl 6, U, TELEFON 93 808 ln 94 638 - Poštni preda 559 - IOHKU2NK A GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1. Telefon 33-82 - UPRAV Al TRST - UL. SV FRANČIŠKA It. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna «00 ur - vnaprej, Antrtietna 2 250 ur polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 ur - SFRJ posamezne s te vliita t tednu ln nedeljo Mi para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči rafun: založništvo tržaškega tiska Trat U 5374 - 13 ctbi adiT )*S Llubljana. Stari trg 3/1, tek-on 22-207, tekoči račun pri Narodni na n to v LtuM|anl - SOI-3-270/j ogi.isi (.ena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi «0 Ur Deseča - Oglasi tržaške ,r “ ’ ' ’ gortške pokrajne se laročalc pn upravi - I* vseh drugih pokrajin Italije prt »Soctetk Pubbllcitk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir tlaka Založništvo tržaškega rtskn Trst