frottnina piacana v gotovinf
Marwor$sa
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 250 Maribor, pondeljek 3. novembra 1930	»
Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 ^•Ija mesečno, prajatian v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce*ta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4-
1915 — 1930
Ko se je ob početku prejšnjega stoletja pričela rušiti moč takrat še velike lurčije, ko so se Srbi, Grki in Rumutii tajno zbirali k ustankom, da si izvoju-J®io osvobojenje, je bil današnji bolgarski narod amorfna masa, katero je tur-“ko stoletno gospodstvo oropalo vsake ‘fadicije in narodne zavesti. Celo bolgarsko ime samo je bilo skoraj pozab-Jteno. V takem stanju je Bolgare našel tedaj v Lvovu v Galiciji rojeni in pozneje v carski Rusiji živeči znanstvenik *van Vanelin, ki je sam prepotoval vse jemlje med Varno, Carigradom in So-tottom. Potoval je v prvi vrsti zato, da ^Ozna stanje pravoslavnih vernikov, a naŠeI je Slovane, zagrebel se v zgodo-y*no in pričel v Rusiji s silno propagan-za osvobojenje Bolgarov in za ustalitev velikega bolgarskega carstva, naj bi po njegovem obsegalo večino °®lkana. Na povratku je vzel s seboj 1. *°27. rojenega Macedonca Števana Ver-*°viča, ki je po Venelinovi vzgoji postal prvi prebuditelj in preroditelj Bolgarov. ,S pomočjo Rusije so v Rusiji studira-n* Bolgari delovali naprej, 1. 1840 že Zahtevali ustanovitev bolgarskega patriarhata in ga trideset let pozneje tudi dobili — na škodo Srbov. Vse, kar je v “°lgariji nastalo in se razvilo do osvo-b°ienja 1. 1878. in še desetletja potem, Vse je bilo delo slovanske in pravoslavja Rusije. Brez nje bi nikoli več ne bito niti Bolgarov niti Bolgarije. Za Ru-je bila ustanovitev nemške dinasti-k v Sofiji sicer grenka pilula, a svoie Pomoči ni odrekla. In tako se je zgodi-to> da je bila Bolgarija do konca balkan-s'fe vojne varovanka velikega Petrograda. Vsakdo bi tedaj pričakoval da bo ta Bolgarija, ki se je imela za vse zahvaliti Rusiji, Šla 1. 1914. ž njo v boj Proti centralnima šiloma Avstro-Ogrski
5n Nemčiji ali da bo vsaj ostala neutral-na.
Zgodilo se ni ne prvo ne drugo, am-pak tretje. Bolgarija je zatajila svoje slovansko poreklo, pljunila je na hva-jszost napram Rusiji, padla leta 1915. Jfez vojne napovedi v hrbet bratski Sr-in napovedala vojno Rusiji in s tem °oojim vsem slovanskim narodom. Stojka je s tem greh in doletela jo je sod-p* Skupina, kateri se je pridružila, je zgubila vojno, zmagala je antanta in gagali so s tem — Slovani. Ustano-so se tri nove velike slovanske dr-,ave: Poljska, Češkoslovaška in Jugo-3vija. V bratskem objemu so se združi Južni Slovani od Triglava do Kaj-^akčalana — samo njih, četrtih, Bolga-ni bilo — izločili so se sami! vendar smo vsa ta leta mislili še . eano nanje. Tiho, rahlo smo se nadeja-’ da jih bo katastrofa iz let 1913 in 1918 J^netovala, da se bodo zavedli, da je sinova boljša usoda mogoča samo v J ezi s slovanskim svetom, s krvnimi *ti, z veliko Jugoslavijo. In priznati jj famo. da ni manjkalo znakov, ki so * budili tiho upanje. Bolgarija odpira *• Bolj^arUa spoznava svojo edino
Pred razorožitveno konferenco
PREDKONFERENCA RAZOROŽITVE NE KOMISIJE SE SESTANE 6. t. m. V ŽENEVI. - POSREDOVANJE AMERIŠKEGA POSLANIKA GIBSONA V FR IANCOSKO-ITALIJANSKEM SPORU. UDELEŽBA SOVJETSKE VLADE NA
KONFERENCI.
odšel še v Rim, kjer je v nedeljo kon-feriral z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Iz razgovorov, ki jih je imel v Parizu in Rimu, je dobil Gibson vtis, da se bodo francosko-italijanska pogajanja kljub dosedanjemu neuspehu nadaljevala in da bodo uspešno zaključena. Iz Rima odpotuje Gibson v Ženevo, da prisostvuje kot predsednik ameriške delegacije seji komisije za pripravo splošne razorožit vene konference. Po njegovem mnenju bo to najbrže zadnja seja te komisije, že davno projektirana splošna razorožitvena konferenca pa se bo vršila začetkom prihodnjega leta.
ŽENEVA, 3. nov. Sovjetska vlada je oficijelno sporočila generalnemu tajništvu Društva narodov, da bo sodelovala na zasedanju pripravljalne konference za razorožitev, ki se bo pričela 6. nov. v Ženevi. Ker sovjetska vlada ne vzdržuje diplomatskih zvez s Švico, je prosila generalno tajništvo Društva za vizume zn člane svoje delegacije. Na čelu sovjetske de legacije bo noriški komisar za zunanje zadeve Letvinov.
RIM, 3. novembra. Razorožitvena komisija Društva narodov, ki že pet let proučuje možnost sklicanja splošne razorožitvene konference in je tudi že izdelala končni načrt za splošno redukcijo oboroževanja, je zlasti radi francosko-italijanskega pomorskega spora naletela na skoro nepremostljive težkoče. Tako britanski kakor tudi vsi ostali dosedanji poizkusi, da se likvidira italijansko-francoski spor, so se namreč izjalovili, ker je Italija trdovratno vztrajala pri svoji zahtevi, da naj se ji prizna in zagotovi pariteta s Francijo. Ravno ta okoliščina je najbolj ogrožala splošno razorožitve-no akcijo in se je že zdelo, da bo za 6. t. m. sklicano zasedanje razorožitvene komisije Društva narodov odgodeno za toliko časa, dokler ne bo rešen ta spor.
Sedaj pa je nepričakovano prišla vest, da je prevzela vloeo posredovalca med Francijo in Italijo ameriška vlada, ki je v to svrho pooblastila svojega poslanika v Bruslju, Gibsona. Gibson je imel že pretekli teden ponovno sestanke z raznimi vodilnimi francoskimi državniki, nato pa je
Velike poplave v Gornji SSeziil
CELE POKRAJINE POD VODO, NASIPI SO POPUSTILI, VODA VDIRA V RUDNIKE.
BERLIN, 3. novembra. Reka Odra je prestopila bregove in pri Vratislavi (Breslau) predrla tudi zadnje zaščitne nasipe. Ogromne množine vode so se razlile preko nasipov v bližnje vasi. Posamezni valovi so bili do 5 m visoki. Vsi poizkusi, da bi zamašili vrzel, so se ponesrečili. Vas Limburg je popolnoma obkoljena od povodnji. Polja in travniki so daleč naokrog pod vodo, železniški promet je močno oviran- Prebivalstvo je v naglici rešilo, kar se je dalo rešiti. Divjačina je skoro vsa poginila v valovih, kjer je videti cela krdela srn. Valovi so vdrli tudi že v mesto Brieg, kjer se vrši promet samo še s čolni. Vsled velike povodnji je ustavljeno tudi delo v rudnikih, ker je voda vdrla v več rovov. V bližini Glogove je nastalo jezero, ki ima 15 km v premeru. Tudi mesto Oppeln je obdano od vode in je ve-
lika nevarnost, da valovi tudi tamkaj uničijo nasipe. Škoda gre v milijone in milijone. V ogroženem ozemlju je nad 20.000 zasilnih delavcev na delu, da zajeze povodenj.
VRATISLAVA, 3. novembra. Poplave Odra so preteklo noč dosegle tudi Vra-tislavo. Poplavljena je cela okolica. Potok Ohle, ki je navadno širok samo 3 metre, dere sedaj v širini 4 km. Več predmestij Vratislave je popolnoma preplavljenih. Tudi v pruski Šleziji so zavzele poplave velikanske dimenzije, njive so 4 do 5 m pod vodo. Mnogo krajev je poplavljenih ali popolnoma odrezanih ■od sveta. Škoda, ki so jo povzročile poplave, se za enkrat še ne da preceniti. Velika škoda je tudi na divjačini, ki je bila brez pomoči izročena valovom in je je na tisoče potonilo.
možno pot. Varali smo se. Zopet je v Sofiji zmagala ona zlovešča skupina grobokopov bolgarske sreče in kakor I. 1915., tako se je tudi 15 let pozneje, 1. 1930. odločila oficijelna Bolgarija za ono politiko, ki stremi za oslabljenjem in uničenjem Slovanov. Ponižala se je na stopnjo male necivilizarane Albanije, zato je njena bodoča pot jasna, kajti pregovor, star in preizkušen pregovor pravi, da gre v tretje rado. Po letu 1913. in 1915. še leto 1930.
Samostojna in suverena je Bolgarija in sama zase odgovarja, ako se znova odreka svojemu Slovanstvu. In če danes obžalujemo njeno odločitev, je ne
obžalujemo iz bojazni za svojo bodočnost, v katero gledamo danes z večjim zaupanjem kakor kdajkoli prej, obžalujemo jo kot zablodo brata, za katerega se bojimo. Kajti bratski bolgarski narod naj se zaveda, da bi pomenila vsaka katastrofa Slovanov tudi katastrofo Bolgarov. Oni, ki so se jim laskali nekoč, so se jim le zato, ker so jih rabili; kadar bi jih ne bili rabili več, bi jih bili zavrgli in šli preko njih, morda celo s prezirom. In kakor so bili že takrat samo orodje, tako so tudi danes, samo da so orodje še manj značajnih in matij vrednih. Bodočnost bo v polni meri to dokazala.
Izjaue kancelarja Bruninga
PARIZ, 3. nov. »Petit Parisien« objavlja senzacijonalen razgovor svojega berlinskega poročevalca z nemškim državnim kancelarjem dr. Bruningom, iz katerega je razviden kurz bodoče nemško politike.
Dr. Briining je v svoji izjavi označil kot najvišji cilj nemške politike, da se zopet pribori nacijonalna svoboda in enake moralne in materilaine pravice, za katere se bo, kakor doslej, delalo mirnim potom. Izpraznitev Porenja je važna etapa osvobodilne politike, vendar je prišla prepozno, da bi bila prišla nemškemu narodu do popolne zavesti.
Zadnje parlamentarne volitve se ne morejo in ne smejo smatrati kot vojna grožnja, ampak kot izraz do skrajnosti deprimeranega, a močnega naroda, ki se bori za svojo bodočnost.
»Petit Parisien« dodaja k svojemu poročilu o teh izjavah dr. Briininga, da ie pcliilka Nemčije revizijonistična, politika Francije in ostalih signatarnih sil pa an-tirevizijonistična, kar bo tudi vnaprej ostala. Vendar pa je med obema nasprot nikoma še vedno prostora za mirno sodelovanje in odkritosrčen sporazum, ako bodo dr. Briining in njegovi nasledniki se zavedali pravih interesov Nemčije in ako Nemčija ne bo poslušala apela norcev, ki jo hočejo pognati v pustolovščina
Občinske uolitue u Rnglijl
Izgube delavske stranke.
LONDON, 3. nov. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Angliji je delavska stranka doživela velike izgube. Izgubila je v celem 64 mandatov, ki jih je dobila konservativna stranka. Slednja je odnesla iz volitev 360 man* datov napram 236 volitvam delavske stranke. Liberalci so izgubili 8 man* datov, neodvisna delavska stranka ja dobila 4. V političnih krogih se ti rezultati zelo komentirajo in se delajo na njih podlagi zaključki za prihodnje parlamentarne volitve.
Aretacija sovjetske vohunke v Bukarešti.
BUKAREŠTA, 3. nov. Tu je bila aretirana vohunka sovjetske vlade, ki je nastopala pod imenom miss Graige in vodila široko razpredeno vohunsko organizacijo. Imela je zveze v najvišjih krogih in bila povsod znana; kot izredna lepotica. V krogih visokih rumunskih častnikov je imela celo vrsto oboževalcev. Njena aretacija je naravno vzbudila ogromno senzacijo.
Zgodovinsko društvo v Maribora
Ima dne 9. novembra ob 10. uri v čitalnici »Študijske knjižnice« svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je odborovo poročilo o društvenem delovanju ter volitev novega odbora. Opozarjamo naše izobraženstvo na to važno obmejno znanstveno institucijo, da j) posveti nekoliko več pažnje.
V	AvstriH aretiran tatinski parček. 181etna Marija J. je v družbi delavca Albina V. iz Studencev dne 13. okt. izvršila tatvino pri neki stranki na Koro* ški cesti 90. Odnesla sta perila in drugih stvari za krog 1000 Din. Takrat sta pobegnila v Avstrijo, kjer sta pa bila nedavno na Dunaju aretirana in 31. okt. odgonskim potom prepeljana v Maribor ter oddana policiji. Pri Albinu V. so našli tudi še precej nov par nizkih rjavih boksovih čevljev, na katerih so gotovi znaki, ki kažejo, da jih je Albin nekomu »sunil«, ki je spal ali pa bil do nezavesti piian. Parček je bil oddan sodišču.
Stran 2
£!{>r>hnrcM V (■ i' i‘ k M I K l»<ra
iu a r i
b o i u, '. --
Naši onstran granice
Dan mrtvih! Za naše primorsko ljudstvo posebno grenak. Razgnani na vse strani mislijo mnogi v dalnji tujini na svoje drage v domači grudi in koliko Primorcev je že zajela tuja zemlja! Pri spomin:: na mrtve nam vstrepeta srce pri imenih naših mučenikov:	Vladimir
Gortan, Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš, Fran Valenčič, Drago Bajec, Berce, Rubinič, Tušar, Kerševan, Babič, Štrancar, preprosti naš kmet, ki je omahnil, zadet na mostu pri Šturi-jah... Leto dni že trohni nekje pri Puli Gortanovo mladeniško srce, katero so prebodli italijanski streli, ker je goreče ljubilo svojo rodno istrsko zemljo in Jugoslavijo... Pogumno so stopali na morišče tržaški mučeniki in Bidovec je obrnil s ponosom glavo proti vzhodu, odkoder so prihajali prvi prameni vzhajajočega solnca, noseči mu pozdrave osvobojenih bratov, pa je zaklical s krepkim glasom:	Živela Jugoslavija!
Dol s tirani!... Josip Kukec je padel v boju z obmejno stražo... Ogromno je število naših mladeničev, deklet, mož in žena, katere je vrgel v prezgodnji grob fašistični teror. In koliko naših čaka zadnje ure po ječah in konfinacijah! Strašno je naše trpljenje. Primorsko bol pa občuti vse jugoslovenskd ljudstvo in ž njim sočustvujejo poštene duše vsega kulturnega sveta.
*
°oročali smo, kako je pravična italijanska vlada napram prebivalstvu na Dodekanezu, skupini otokov v Egejskem morju, ki je prišel definitivno pod italijansko oblast po zaključku svetovne vojne. Tam žive Grki, Turki in Španci. Italijanska oblast upošteva jezik in vse pravice domačega' prebivalstva, katero ima vsled tega tudi svoje šole. 'Arabcem v Libiji otvarja Italija šole v domačem jeziku in zraven se uče italijanščine. V gorenji aostski dolini ob meji Pijemonta živi okoli 70.000 francoskega prebivalstva, katerega jezik ima polno pravico v šoli in v uradih. V Primorju pa tako nasilno ubijanje vseh pravic slovanskega prebivalstva, ki ga je nad pol milijona.
*
Italijanske novine in oblastni govorniki so k zadnjim dogodkom na polna usta zatrjevali, da ni bilo z italijanske strani od okupacije dalje sploh nikakih nasilstev nad »drugorodci«. Za danes iih spominjamo le na nečuveno divjanje fašistične druhali po Istri ob prvih državnozborskih volitvah. Takrat so požgali fašisti v Škofih pri Oprtlju tri kmečke hiše, v Čežarjih šest, v Mačkov-ljah štiri, oplenili so 15 kmečkih domov, v Sv. Petru pri Piranu so oplenili sedem posestnikov, jim zažgali seno in iztočili vino. V Črnem Kalu, na Oprtalj-Sčini in Buzetščini so gorele hiše, pretepali so župnike in oropali župnišča. Povsodi so nastopali skrajno divje proti našim ljudem in jih surovo napadali. Mnogo je bilo težko ranjenih. Požigov in ropov je bilo dalje polno v Zrenju, Moščenicah, Kringi, Pobegih in še mnogih drugih krajih. Nasilstev, izvršenih nad našim ljudstvom, je nebroj.
*
Stremljenje po splošni izobrazbi in po gospodarskem napredku se je bilo v predvojni dobi med našim ljudstvom že visoko razvilo. Po vaseh so delovala društva z velikim uspehom. V vsaki kmečki hiši so bili časopisi in knjige. Društvene knjižnice so naraščale. Pevski zbori so kazali ubrano izvežbanost, prireditve so imponirale. Italijani so ubili slovenska kulturna društva. Slovenci sedaj nimajo več svojih izobraževalnih središč, ni časopisja, ni knjig, ni prireditev, na vasi ni več lepega petja. Mladina tava okoli in ne ve kaj početi v prostem času. Pot do izobraževanja ji je zaprta, odprta ji. je le krčma. Nekdanjega fantovskega ponosa ni več, mladina živi v strahu, ki ga ji je ustvaril fašizem. Režim tira ljudstvo v ne-rednost in surovost. Zato mu je dal laške šole in zato je v kulturnem oziru izenačil Julijsko Krajino s starimi provincami.
*
Občine lezejo v vedno večje dolgove. Občinski proračuni se dvigajo do neverjetnih vsot. Podeštati so gospodje, ki hočejo imeti okoli sebe celo krdelo uradnikov in slug in poslovati hočejo ji le-
pih občinskih domovih. To stane mnogo denarja, zato pa naj drugorodec toliko bolj gara in se muči! Mussolini je sicer naročil, da se mora v občinskem gospodarstvu do skrajnosti štediti, ali v Julijski Krajini se za to nihče ne zmeni. Poti so po vseh občinah strašne. Občinski načelniki pravijo posestnikom: če hočete imeti poti, pa si jih naredite! Ljudje robotajo in popravljajo, ali vse to nima trajne vrednosti. Za regulacije, za roko, za sto drugih občinskih potreb ni niti centezima. Občine propadajo in slovenski kmet strada. Tuja gospoda pa se dobro zabava na občinske stroške in tudi romani, ki jih čita, so naročeni iz občinskega denarja.
*
Spomladi 1931 se bo vršilo ljudsko štetje. Obenem se opravijo poizvedbe o stanovanjih v občinah z nad 20 tisoč prebivalci. Po vsem Primorju se utrjuje mnenje, da bodo statistični podatki služili za naložitev novih davščin. »Cor-riere Istriano« pravi, da ne govori o novem obdavčenju v zvezi z ljudskim štetjem samo navadno ljudstvo, ampak tudi inteligentni sloj po mestih. Zato je pričakovati ovir zoper točno izvršitev ljudskega štetja.
*
211etni Josip Rolih in 221etni Pij Bordon, oba z Reke, služita pri 2. inf. polku v Čedadu. Neki večer ju je pozval poročnik Montemagno, da naj se vrneta v vojašnico, ko sta stopala v neko gostilno. Reška fanta sta se mu uprla. Potem ju je dobil še dvakrat na ulici, pa sta mu vselej zbežala, slednjič sta bila aretirana. V vojašnici sta oba na vse grlo kričala, suvala s pestmi v obraz dva poročnika in narednika, zahtevala sta, da naj ju ustrele, če imajo kaj poguma, rekla sta, da nočeta več služiti in zabavljala sta na vse pretege. Te dni sta sedela Rolih in Bordon pred vojaškim sodiščem v Trstu. Za insubordinacijo je določena stroga kazen. Pa je malce nerodno ostro soditi fante iz tako občutljive Reke! Branitelj je predlagal za oba obtoženca psihiatrično opazovanje in sodni dvor mu je takoj ugodil.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 3. novembra. Zaprto.
Torek, 4. novembra ob 20. uri »Dnevi našega življenja« ab. C.
Sreda, 5. novembra. Zaprto.
Četrtek, 6. novembra ob 20. uri »Sveti plamen«, ab. B. Kuponi.
Iz gledališča.
V torek, 4. t. m. se bo vršila prva repriza igrokaza Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«. Letošnjo pre-mijero tega dela je sprejelo občinstvo kar najtopleje in se pričakuje tudi pri nadaljnih predstavah velik obisk. Ab. C.
»Lutka« je zelo zabavna in melodijoz-na opereta znanega komponista Audrana ter se šteje med klasične operete. Njena premijera na mariborskem odru se bo vršila v najkrajšem času. Režira g. Tr-buhovič.
Ljudska univerza v Mariboru.
Drevi nadaljevanje cikla »Rodbina in otrok« s predavanjem o telesni vzgoji otroka v predšolski dobi. Predaval bo priznani strokovnjak na polju telesne vzgoje meščansko-šolski učitelj g. Ivan Lavrenčič iz Maribora. Vse vaje bo proizvajal fantek te starosti. V petek 7. novembra »Francoska pesem«, poje g. Pugelj iz Ljubljane.
Tečaj češkega jezika v Mariboru.
Od začetka novembra do konca aprila se bo vršil pouk češkega jezika v tečajih češkoslovaško-jugoslovanske lige. Prijav je že toliko, da bo treba najmanj 6 sporednih tečajev. Udeleženci se vabijo, da se zberejo jutri, v torek, 4. t. m. ob 18. ur na II. dekliški meščanski šoii v Cankarjevi ulici, da se dogovore glede ur. — Odbor JČ. lige v Mariboru.
Zimsko-sportno predavanje
o Korošici — smuškem raju Savinjskih alp, bo drevi ob 20. uri v Zadružni gospodarski bani/
uno o. A i.
* m dnemi drohii
Suečanosti na pokopališči
Naši grobovi so bili te dni pozorišče tihega romanja in tihih molitev, ki so prihajale iz globine duše. Priroda sama je še povišala turobno razpoloženje. Oblačno, jesensko Čmerno je bilo vreme oba dneva, popolnoma v štilu velikih dni, ki so posvečeni spominu mrtvih. Čimbolj je legal mrak, tembolj je prihajala do izraza pijeteta napram mrtvim. Tisoči in tisoči lučk in svečic so čarobno razsvetljevali mrtve božje njive, ozračje je bilo polno vonja cipres, krizantem in drugih cvetlic. Ogromne povorke so se pomikale od ranega jutra proti božjim njivam. Vsi so prišli, da pomolijo vsaj pri kapelici za duše onih, katerih grobovi so daleč, daleč. Mestno avtobusno podjetje je naravnost sijajno uredilo avtobusni promet, ki se je vršil z veliko naglico in brez vsakih incidentov.
Žalnim svečanostim na čast mrtvim, ki so se vršile v nedeljo, je prisostvovala tudi četa inž. podoficirske šole in oddelek 45. pešpolka. Molitve je opravi! kaznilniški kurat, g. Zavadlal, združeni pevski zbori pa so zapeli dovršeno in z vso pijeteto »Oj ta soldaški boben«, »Oj Doberdob« in »Oj spavaj vsako srce drago«. Šele pozno v mraku, ko so pričele umirati čarobne lučice ljubezni, so se božje njive izpraznile.
■Jesensko umiranje. — Useh uernih Čuš dan
Jesen razgrinja povsod sive pajčolane, hirajoči listi padajo v poslednjih zdih ljajih. Kmetič je vse požel in pospravil. Vse hira kakor v pregnanstvu. Koder nas vodi samotna pot, povsod srečavamo umiranje, starko smrt. Potoček beži v hladni dol, iskajoč miru in zaščite pred ledeno smrtjo — zimo, ki se mu bliža z brzimi koraki. Izgubljen je za letos zem-ski raj. Popotnik se zamisli, obstane, po gled se plazi čez trudne poljane. A kod gre naša pot, kam?... Pot nas, ki smo v jeseni? ... Kaj smo sejali, kaj bomo želi? Sami sebi ne moremo prav odgovoriti, žalost nam pada v srce. Povsod se zategujejo zadnje stopinje življenja. Grič, polje in log vse si postilja rdečo, postelj, orošeno s solzo v slovo, kakor da žge v srcu rdeča kaplja bolesti, ki mora izteči... Tih in nem gre popotnik naprej, drhtel bi vso noč, a zjutraj vzhaja solnce, da zopet zahaja. Tudi solnce zatone v noč, da se zopet pokaže v svita veličanstvu. Pomlad, mladost se zabava, žari, pa skrivaj preteče, umira in umre... v jesen,... v zimo... Ko se misli ljuba neeskrbnost na vrhu svoje srče, zabesni usoda in ž njo poguba... Popotnik omahuje ... Kje izhod iz Trepeta nad breznom minljivosti, sraga ga zaliva. Eno je gotovo, ker je dokazano: Človek, prah si in v prah so, povrneš!
Jesenska sapa se zdi kot ena sama ihteča molitev, naj nam dobrotljivi Oče na novo odpre sreče porušene kraj... Upanje hodi pred nami od rojstva do poti s sveta... do »Vseh vernih duš dneva« ... in to upanje nam poda palico v roko v oporo, ko nas tare breme na rami, ko leži megla mraka pred nami... Marsikatera goljufiva sreča-nesreča nas rani v srce, pa nam ob enem vlije upanje vanj in rana polagoma zaceli. In za ta najboljši dar — upanje — moramo biti Bogu nad vse hvaležni. — Tam na grobovih pa se še spominčice upirajo smrti — do »Vernih duš dne«, da jih naberemo v šopek, da nam pomlajuje spomin i dviga upanje — v združenje v večni pomladi, kjer ločitve v veke ni... Ali na solznem svetu vse je nič? ... Tesno je ob (premišljevanju umiranja jeseni, pa saj čaka vsakega človeka še vse tesnejši dom enkrat... Daj mi Bog moči, da me najde propast moža!... Ko spet njive vzcveti, škrjančki zapojo, ko bukve zagorč, gabri zažare, žar, šum v hlad — vse Iz smrti prirode, pesem cvet livad — vse iz mrtve neme spet v pomlad, pa vzkliknem:	Solnce, veliko ti
imam povedati, še več te vprašati. Soin-ce, ti ostaneš, jaz zginem ko rosa!... v »Vernih duš dan« ... —
Popotnik iz Slov. goric.
zrno
 Grajski:	—
Do vključno srede. Senzaciionelen spored. Junaki zraka:
SEDEM ORLOV
V pripremi: Tango ljubezni. V glavni
vlogi Willy Forst in vsi igralci iz filma »Dva srca v % taktu«.
Union:
Danes zadnjikrat:
VELIKO HREPENENJE
100% nemški govoreči in zvočni film-Govori in poje 36 najznamenitejših igralcev.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19,. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19, in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blagajni. XXVI
&POLO KI1«©
V soboto 8. in v nedeljo 9. novembra: KOMEDIJANTSKA LADJA
Veliki nemi film. Laura La Plante. Joseph Schildkraut. Znižane cene.
„Na Ozlju graču“
Bleda mesečnina se razliva po hrvatsl.1 zemlji, mir vlada naokrog. A to ni srečnega naroda, pritajeno ječi hrvatska zemlja, peza robstva jo tlači. Kakor strl velikan stoji nemo na višini Ozalj, gra° Zrinjskih in Frankopanov. Bučni slap Korane ga drami iz spanja in mu prip°* vedujoč vzbuja spomine na dobo nekda* nje moči in slave. Vila se vzpenja iz ŠU' mečih pen ter plaka nad težko usodo svojega naroda. Tedaj se vzdrami du® Zrinjskih in Frankopanov ter tolaži vi* lo. Ne plakaj, hčerka, nad svojim trpe* čim narodom, nego rajši moli, da ^ kmalu osvobodimo jarma! Vsak narod da svojo kri za svobodo, tudi naš narod se bo žrtvoval za njo in zopet bo zas*' jalo solnce sreče. — Vila izgine potolč žena, šumi slapa pa se združijo z zbO' rom duhov v mogočen koral:	O Boz{
vječni, Bože silni, nek padne dušmatt doma bies!
To balado je spesnil za časa avstrji' skega jarma pesnik Mihovil Nikoli mojstrsko pa jo je uglasbil Fr. Vilhar' Kalski za moški zbor, sopranski in ha* ritonski solo. Izvajala jo bo »Drava« 113 svojem koncertu v soboto, 8. novembra pri Unionu.
t Šolski upravitelj Josip Golob.
Davi, ob 8. je umrl v Vuzenici v sta' rosti 44 let tamkajšnji šolski upravitelj' g. Josip Golob. Podlegel je zavratni bo* lezni, za katero je bolehal že več let. f pokojnim Golobom je preminul eden naj' agilnejših narodnih delavcev v VuzenJ' ci, ki je užival velik ugled med lju®' stvom. Od ustanovitve Sokola je bil nie‘ gov agilni blagajnik, nad 13 let je tajnik Gasilnega društva in odboru1’ mnogih drugih narodnih in humanital'' nih društev. Zapušča ženo in enega fle' preskrbljenega otroka. Pogreb se bo vf' šil v sredo, 5. novembra, ob 15. uri. Vr* lemu narodnemu delavcu in ljudske«10 vzgojitelju bodi ohranjen blag sponi'11' žalujočim naše sožalje!
TRENCHOATI, površniki, hubertusplašči, usnjeni jop^j’ kože, pliši, snežni čevlji, snežni škort«^ galoše, kakor tudi razno manufaktur« blago na obroke. ORNIK. Maribor, K j roška cesta 9.	________
Predstojništvo mestne policije v Mar' boru	„ t.
sprejme v službo 8 policijskih straž ^ kov. Reflektanti, ki so dovršili v?a3allj razredno ljudsko šolo ter imajo na,I?fl0-168 cm telesne višine, naj se z kis e ročno pisano prošnjo čimpreje zS pri poveljstvu varnostne straže v ^ boru, Koroška cesta 12, I. nadstr. 1	,
cer na delavnik med 8- in 10. uro.	.
šnii, ki jo je kolkovati s 5 dinarskim kom, je priložiti krstni list, domov zadnje šolsko spričevalo, nravs spričevalo ter vojaško izkaznico.
V	M a r i b o r u, cine 3. XI. 1933.
Mariborski V t C E R IM I K Jutra
Sietm 3. "
Kako ostanem mlada in lepa!
To vprašanje zanima večino današnjega ženskega sveta. Rešitev njega pa za' hteva mnogo časa in truda, kar pa človek rad žrtvuje, ako hoče doseči svoj cilj. To stremljenje je dandanes nekaj razumljivega in se ga ne obsoja, kakor je to bilo v prejšnjih časih; nasprotno, v novejšem času je priskočilo mnogo resnih znanosti ženski na pomoč.
. Največja želja žene je biti lepa, mlada ter tako očarljiva in privlačna za može. Ako pa ni, potem njena duševnost trpi, žena postane osorna in življenje sanjo nima več pravega smisla. Ni pa to samo inidividualna, takorekoč duševna zahteva po lepoti, temveč zahteva to vsakdanje življenje. Lepim in dobro ne-sovanim ženam je tudi v poklicu mnogo lažje; zlasti v specijelnih ženskih poklicih se gleda mnogo na njeno zunanjost. Čeprav se tudi pri ženah cenijo njih notranje kvalitete, se vendar gleda pri presojanju vedno tudi na zunanjost, ki je cesto tudi odločilna. Mnoge žene so dandanes tako zaposlene, da se jim zdi, da nimajo časa, ki bi ga žrtvovale za negovanje telesa. Toda vsaka žena bi niorala najti toliko časa, da bi zadostila zahtevam telesne nege. Razumljivo je, da se lahko pri tem postopa ekonomski i s časom i z denarnimi sredstvi in vendar doseže zaželjeni cilj. v Prva zahteva telesnega negovanja je čistota. Umivaj si vsak dan vse telo z vodo in milom, ter ohraniš na ta način zdravo kožo, ki lahko izvršuje svojo nalogo. Po umivanju kožo posuši, namaži s kako milejšo kremo; pri tem jo masiraj, s čimer pospešiš cirkulacijo krvi in zvišaš presnavljanje. Naravne kopalne
soli, ki jih dodaš vodi za kopanje in umivanje, zvišajo ta učinek. Zdravju zelo koristne so tudi zračne in solnčne kopeli; vendar je treba biti pri solnčnih kopelih previden, ker lahko te slabotnim in bolehnim ljudem škodujejo, posebno če se jih poslužujejo v preveliki meri.
Važno poglavje je tudi negovanje intimne toalete žene, ki se ji žalibog često posveča premalo pažnje- To negovanje ne nudi ženi samo sigurnega občutka doma in v družbi, temveč reši organizem različnih odpadnih produktov in pospešuje na ta način celotno zdravje, tako ostane telo sveže in mlado.
Gibanje telesa, šport in hribolastvo ohranjuje zdravje in mladost. Velike važnosti za lepoto so pa tudi notranji organi in njih zdravstveno stanje. Mnoge kožne bolezni so posledica slabe prebave. Nekatere slabe barve kože pripisujemo bolanim jetram. Treba je torej, da so notranji organi vedno zdravi, kar dosežemo z zmernim uživanjem hrane in pijače, kakor tudi s harmoničnim izmenjavanjem dela s počitkom. Zelo važno za prebavo je tudi stanje zobov, ki jih moramo že zaradi estetike imeti vedno v redu. Ako trpi vaša lepota radi kake napake, pomislite na to, da se je posrečilo moderni kozmetiki mnoge napake odstraniti, ali vsaj zboljšati. Zaupajte se v takem slučaju strokovnjaku, ker so mnogokrat uspehi presenetljivi. Vedno pa pomislite na to: Prava lepota ni samo prirojena, temveč se jo lahko doseže tudi s pravilnim negovanjem telesa.
Forčoua modrouanja
V	najnovejši Fordovi knjigi »Moving Porvvard« najdemo med drugimi sledeče sentence;
»Visoko plačano industrijsko delo mo-ra biti inteligentno od zgoraj do spodaj to tu ni mesta za moža, ki pije. Ako bi se zopet uvedla svoboda alkohola — seveda te nevarnosti ni —, bi se od nas 28rajenl industrijski sistem zrušil«.
»Industrija ni za to, da bi nudila de-to čim več ljudem, ampak za to, da nudi čim več ljudem dobro plačano delo.«
»Dolžnost tovarnarja je, da stalno ce-ne svojim izdelkom znižuje, mezde pa
zvišuje.«
»Moramo se končno otresti predsodka, da smo mi sužnji gospodarstva, in moramo končno spraviti gospodarstvo 113 njegovo pravo mesto kot našega slugo.«
»Naš delavski razred mora postati baš luksuzni razred, ako naj našo ogromno produkcijo spravimo v ravnotežje s konzumom.«
Nenavaden poskus roparskega umora u Istri
Tržaški »Plccolo« je nedavno objavil sledečo značilno vest;
V	neposredni bližini Bala v Istri živi stara vdova. Nedavno je dobila od države penzijo po sinu, ki ji je padel v voj-bi- Ker je prošnjo vložila že pred mno-leti, je dobila sedaj tudi zaostanke za *eč let nazaj, vsega skupaj 10.000 lir. dvignila je denar na pošti in šla domu. Ravno se je spravljala spat, ko je potrkal nekdo na vrata. Bil je drugi njen ®m» ki služi pri vojakih v Pulju in je pri-*el na dopust. Mati se ga je razveselila to ga pogostila, nato pa sta oba legla jtoat. Komaj sta zaspala, je nekdo potrkal na vrata in prosil vode. Starka ni ho-tola buditi sina, ki je utrujen od dolge k°ie trdo zaspal, in je šla sama odpirat Vfata. Ni še prav odprla, sta skočila dva toaskirana neznanca k njej in zavpila: ■tonar ali življenje! Očividno sta mislila, 5? J® starka sama. Njun krik pa je vzbu-l' sina, ki je skočil iz postelje, in hitel materi na pcmoč. Ko je videl, za kaj gre, j® Potegnil revolver in ustrelil proti cm. Oba maskirana razbojnika sta se Jpudila. Nato je sin pohitel do karabinjer jke postaje v Balami in prijavil slučaj. a*el je na postaji samo brigadirja, ki a sprva ni hotel z njim, češ da mora j.0(-akatl predpostavljenega marešala. 0,er Pa tega vendar dolgo ni bilo, se e °°rožil in šel z mladeničem na lice me-
sta. Tam sta našla še trepetajočo starko, na tleh pa mrtva oba maskirana razbojnika. Brigadir je strgal krinko prvemu razbojniku in se zaprepastil: bil je njegov predpostavljeni marešal. Strgal je krinko še drugemu: bil je — poštar. Po-lakomnila sta se starkinih 10.000 lir in mi sleč, da je sama, sta jo hotela oropati. Bog je hotel, da je baš ta večer prišel starkin sin, in da sta svoj zločin plačala z glavo. Oba sta Sicilijana.
Šport
POKALNE TEKME MEDKLUBSKEGA ODBORA.
Včeraj so se odigrale na igrišču ISSK Maribora tekme za pokal MO. Sodelovali so vsi štirje klubi in je trajala vsaka tekma le en polčas. Vse tekme so bile v splošnem zanimive, toda igra posameznih klubov ni bila na višini prvenstvenih tekem. Točno ob 14. uri sta nastopila
ISSK Maribor:SK Svoboda 5:0.
Tekma se je odigrala le v kazenskem prostoru Svobode in odgovarja rezultat poteku igre. Sodil je g. Bergant.
Ob 15. uri sta nastopila drugi par
SK Železničar :SK Rapid 1:0.
Rapid, ki je nastopil z nekaterimi novimi močmi, je predvajal za oko lepo, toda jako nekoristno igro in je zlasti pred golom docela odpovedal. Železničarji so bili z vso resnostjo na delu in so zasluženo zmagali. Tekma sama je bila zelo živahna. Na obeh straneh se je polagala največja pažnja na razdiranje napadov, tako da je igra trpela glede lepote. Zelo motilo je tudi, da sta oba nasprotnika nastopila z enakimi dresa-mi. Sodnik g. dr. Planinšek je imel igro ves čas v rokah in je sodil v zadovoljstvo obeh moštev.
Zmagovalca iz obeh tekem sta nato odigrala odločilno tekmo.
SK Železničar:ISSK Maribor 3:2.
»Maribor«, ki je nastopil v običajni postavi brez vratarja Korena, je iznena-dil. Napad je sicer stalno ogrožal nasprotnikova vrata, toda odlična forma vratarja Železničarjev je zavrnila vse vehementne napade belo-črnih. Pri Mariboru je bila edina slaba točka vratar, ki nosi vso krivdo na porazu. Pri Železničarju se je zlasti odlikovala ožja obramba z vratarjem na čelu, ki je bil včeraj najboljši mož na polju. Sodil je šibko g. Nemec.
Ruski HolIyujood
Ameriški Hollywood je že prekoračil zenit svoje slave, sedaj nastaja novi filmski dorado — v Rusiji. Z ogromnimi stroški se gradi velikansko filmsko mesto, ki bo gotovo koncem 1935. Najvažnejša poslopja so začeli graditi najpo-prej. Glavni atelier bo gotov že letošnjo jesen in bo pričel v njem tudi že obrat. Zraven spada cela vrsta postranskih poslopij: operaterske in režiserske j hiše. montažne hišice, fotografski labo- j ratoriji, dekoracijska skladišča itd. Gra- ■ di se tudi že drugo poslopje, ki bo tudi j že to jesen gotovo. Koncem 1. 1931 pa j bo gotovo veliko skladišče za negative, | zanimiva in komplicirana konstrukcija, | in izročeno prometu. 50% načrta je že izvedenega. Rusi so zelo ponosni, ker so vse izvršili poprej, nego predvideva petletni gradbeni načrt. Novo rusko ki-no-mesto bo eden najlepših in najbolj popolno opremljenih filmsko-produkcij-skih krajev sveta.
LAHKOATLETSKI MITING ISSK MARIBORA IN SK RAPIDA.
Včeraj dopoldne se je vršil na Rapi-dovem igrišču lahkoatletski miting, ki sta ga priredila ISSK Maribor in SK Rapid. Rezultati so naslednji:
Tek 100 m: 1. Monderer (SK Rapid) 12.2; 2. Mesareč (R) 12.3; 3. Muhleisen (R) 13. Met diska: 1. Wagner (SK Žel.) 27.63 m; 2. Ogrizek (R) 25.90 m; 3.
Monderer (R) 24.65 m. Tek 800 m: 1. Hoffer (R) 2:10:3; 2. Jeglitsch (R) 2:15:4; 3. Heller (Ž) 2:21:3. Skok v daljavo z zaletom: 1. Monderer (R) 5.86 m; 2. Jež (ISSK Maribor) 5.77 m; 3. Arko (ISSK M) 5.67 m. Tek 3000 m: 1. Podpečan (Z) 10.12; 2. Straup II (Z) 10:33; 3. Straup I (R) 11:21:3. Met kroglje: 1. Arko (ISSK M) 10.20; 2. Peischl (R) 9.42; 3. Gala (ISSK M) 9.12 m. Tek 200 m: 1. Mesareč (R) 25.2; 2. Muhleisen (R) 26.2; 3. Jeglitsch (R) 26:3. Skok v višino: 1. Jež (ISSK M) 1.55 m; 2. Arko (ISSK M) 1.55 m; 3. Hoffer (R) 1.50 m. Štafeta 4X100 m: 1. SK Rapid; 2. SK Železničar.
ISSK Maribor m!ad.:SK Rapid mlad.
2:0 (1:0).
Ker »Maribor« v prvenstveni tekmi ni nastopil, je zmagal par forfait Rapid 3:0. Igrala se je le prijateljska tekma, ki je končala z zasluženo zmago »Maribora«. Sodil je dobro g. Vesnaver.
Tekmovanje za državno prvenstvo.
Predzadnje kolo državnega nogometnega prvenstva ni prineslo nobenega presenečenja. Rezultati so bili sledeči:
V	Splitu: Hajduk:BSK 3:1 (0:1); v Zagrebu:	Concordija:Slavlja	(Sarajevo)
3:0 (1:0); v Beogradu: Jugoslavija Flavija (Osijek) 5:0 (2:0).
Stanje tabele po včerajšnjem kolu je naslednje: 1. Goncordia 13; 2. BSK 12, 3. Jugoslavija 12; 4. Hajduk 12; 5. Sla-vija 5; 6. Slavija (Osijek) 0 točke.
Ostale nogometne tekme:
Ljubljana: pokalne tekme LNP: Gra-fika:Jadran 2:2 (2:2); Svoboda:Hermes 5:2 (3:0). Prijateljske tekme: Grafika; Grafičar (Zagreb) 5:2 (3:0); Ilirija :Že-lezničarji (Zagreb) 4:3 (2:1).
Sarajevo:	prvenstvene	tekme	Sašk:
Hajduk 3:0 (2:0).
Novisad: Vojvodina:Gradjanski (Zagreb) 2:0 (1:0)!
Čakovec: prvenstvena tekma SK Čakovec :Varaždinski SK 2:0 (0:0).
Praga: Prva finalna tekma za sred* njeevropski pokal. Rapid (Dunaj) :Spar-ta 2:0 (1:0)! Prijateljska tekma Slavija: Wacker (Munchen) 7:0.
Dunaj: Prvenstvene tekme: Admira: Austria 3:0 (0:0); Vienna:WAC 1:1’ (1:1); SportkIub:Slovan 2:1	(0:0);
Wacker:FAC 3:3 (1:1).
Gradec: Prvenstvene tekme: GAK: Sportklub 3:0 (2:0); Kastner & čhler: Hakoah 2:0 (0:0).
Najnovejše.
Nova moda prihaja iz Amerike. Mlada dekleta poklanjajo svojim zaročencem ne samo svojo fotografijo, temveč tudi Rontgenovo sliko, torej sliko svojega skeleta. Ali naj bo to morda svarilo na minljivost mesa, ali pa priznanje sorodstva med ljubeznijo in smrtjo? Pa kdo bi si delal radi tega skrbi, saj ustva-ritelji te »mode« gotovo sami ne vedo, kaj so s tem hoteli.
16 žen in 50 otrok kot dedič enega moža in očeta.
V	Lagosu, v afriški državi Nigeriji, je pred nekaj meseci umrl Irec, po imenu Doherty, ki je bil tam naseljen. Zapustil je nič manj nego 600 tisoč angleških funtov (krog 165 milijonov dinarjev). To imetje je v oporoki zapustil 16 črnkam-ženam in 50 njihovim otrokom. Vse te žene so bile zakonite soproge tega izrednega evropskega kolonista. Sodišče ie oporoki priznalo veljavnost.
Uradniško zadružništvo
V	Beogradu se je vršila anketa Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev pod predsedstvom predsednika Zveze dr. Dušana Letice, prvega pomočnika ministra financ. Anketa je ugotovila, da se je z odtegovanjem od uradniških plač za zadruge, ki mora po uredbi trajati tri leta, zbralo v dveh in pol leta 20 milijonov dinarjev. Večina ankete se je izjavila za predlog, naj bi se ti triletni odtegljaji pretvorili v stalne, Pogoj za članstvo v uradniški kreditni zadrugi je članstvo v nabavljalni zadrugi. Zahteva se obvezna in stalna štednja. V okrilju zadrug naj bi se organizirala tudi pomoč za slučaj smrti kakega rodbinskega člana in pomoč za pogreb.
Le ne preveč občutljivosti!
V	Frankfurtu izhaja resen tiskarsko-strokovni list »Klimschs Druckerei-Anzeiger«, ki je pred tedni med noticami poročal tudi o izpremembi oz. uradnem poimenovanju raznih mest, posebno v nasledstvenih državah. Kakor pa je razvidno iz zadnje številke z dne 24. oktobra, so ta nedolžna preimenovanja, do katerih ima v svojih mejah vsaka država pravico, izzvala v vrstah tkzv. »Auslandddeutschtuma« veliko razburjenje, ker mora urednik v posebnem članku pojasnjevati, da prva notica ni imela namena, da bi odobravala ta preimenovanja, nego da je bila le konstatacija znanih dejstev. »Seveda,« pristavlja list, »se lahko še vedno rabijo tudi stara znana imena, ker morajo po mednarodnih poštnih konvencijah pošte dostavljati pošiljke, na katerih se da kraj tudi le približno ugotoviti!« Tako torej! Ra-
dovedni smo, kam bi nemške pošte dirigirale pošiljko n. pr. za Dresden, ki bi imela samo naše ime »Draždane«, aJl mesto Munchen Monakovo itd. Oni, ki niti svojim slovanskim manjšinam v La-žici, v vzhodni Prusiji in drugod ne dovoljujejo porabe lastnih, od nekdaj slovanskih imen, pač nimajo pravice, se zavzemati za to, da se naj po vsem svetu rabijo za kraje nemška ali s silo po* nemčena imena!
O	urednikih In pisateljih.
Neka gospa je izročila uredniku večjega ženskega lista daljše delo. Ker je imela z uredniki slabe izkušnje, ker so ji večinoma vračali rokopise, je zlepila 70. in 71. stran, da bi pri vrnitvi lahko dognala, ali je urednik sploh bral njeno delo. Čez nekaj dni dbbi vrnjen svoj rokopis z urednikovo pripombo; »Prihodnjič začnite z lepljenjem kar pri drugi strani!«
* »
Mlad pesnikovalec pride v uredništvo in vpraša urednika: »Ali ste sprejeli moje zadnje pesmi?« — Urednik mu vzradoščen seže v roko: »Oh, to me pa veseli. Torej ste se le spametovali? Torej smemo upati, da so bile to res Vaše zadnje pesmice!«
Enako stari:
71-letni sivolasi vdovec je pričel nekega dne dvoriti 17letni lepotici.
— Kaj si neumen — mu pravi znanec — mar ne vidiš, za koliko je gospodična Mlajša od tebe?
= Ni res, mi smo enako stari.
— Kaj, kako?!
= Cisto točno! Moja leta in leta gospodične se pišejo z istimi številkami!
51T*B t,
V M a r
mtiKSOL. -w ...
1	Tl' o r 11. 3n«f '* VT 103&
KOMPOLJSKI.
Mutasto kolo
Zgodba Iz življenja naših obmejnih Slovencev v polpretekli dobi.
Kljub vsemu temu pa sem bil seveda z rešitvijo najvišjega sodišča silno zadovoljen. Saj bode sedaj vendar že en* krat konec te stvari, ki se je vlekla skoraj tričetrt leta. In kolo mi mora sodišče vrniti! Zakaj, nikamor ne more več napraviti kake pritožbe proti odločitvi najvišje instance. Torej upravičeno lahko pričakujem vsak dan vrnitve kolesa.
No, tistega užitka pa le nisem imel, da bi bil sam videl na lastne oči, kako se ml kolo vrača. Slučaj je nanesel drugače. In menda je bilo bolje tako.
14.	Vrnitev zarubljenega kolesa.
Nekaj dni po dostavitvi razsodbe najvišjega sodišča na Dunaju sva se z ženo odpeljala v Maribor po opravkih. Treba se je bilo preskrbeti z obleko in obutvijo za bližajočo se zimo. Zato sva uporabila pouka prosti četrtek ter se odpeljala z jutranjim vlakom in pustila deklo z o-tročiči samo doma.
In ravno tisti dan mi je sodišče vrnilo kolo.
S kakšnimi občutki je davčni izterjevalec rinil kolo po cesti iz Marenberga na Muto, mi seveda ni znano. Najbržeje bil to prvi tak slučaj, da je moral zarubljeno blago sam vračati imetniku. Morda se je celo spomnil na ono mojo opazko pri rubežnl, da naj dobro pogleda, odkod vzame kolo, ker ga bode treba vrniti. Posebno prijetnih občutkov gotovo ni imel, dasi ni bil on sam prav nič kriv pri vsej tej zadevi. Še manj je p.t seveda slut-1, kakšen križev pot ga še čaka na Muti.
Bilo je popoldne, ko je pritiščal kolo na Muto v slovensko šolo. Tu poizvedu-
je po meni, a mene nikjer. Dekla mu je povedala, da sva se z ženo odpeljala v Maribor. On pa bi moral seveda prinesti sodišču podpisano potrdilo, da mu je kolo vrnil. Kaj sedaj? Ali me naj čaka do devete ure zvečer, ali naj kolo pelje nazaj, da ga drugič zopet lahko rine na Muto?
Mož je bil res v nemali zadregi.
»Pa Vi podpišite potrdilo,« reče dekli. »O, jaz pa že ne!« ga ta zavrne. »Zakaj ne? Saj vendar poznate, daje od Vašega gospoda.«
»Podobno je res, podobno,« pravi dekla in ogleduje kolo. »Če je pa ravno tisto, pa ne vem. Saj ga že nisem videla skoro pol leta.«
»Čigavo pa bo vendar? Kar podpišite, pa je!«
»Nič ne podpišem. Ali počakate, da se vrne gospod, ali pa ga odpeljite in ga drugič vrnete.«
»Še tega se manjka! Saj imam že itak dovolj sitnosti s tem — vragom. Mislite, da je kolo prepeljavati tako lahko, če Človek ni kolesar? In jaz nisem.«
»Napravite kakor hočete. Jaz ne podpišem na noben način. Ravno zdaj vidim, da kolo nima zvonca. Kolo našega gospoda pa je imelo zvonec. Saj sem večkrat ž njim zvonila in motila otroka, če je bil siten. Zdaj ga pa ni. Nič ne podpišem.«
Pa je odšla na vrt in pustila ekseku-torja samega s kolesom.
Ta je nekaj časa stal in premišljal, kako bi sl pomagal iz zadrege. Pa se napoti s 'kolesom k slovenskem trgovcu, ki je imel svojo prodajalno v isti hiši.
Naš slovenski trgovec je bil docela priprost mož že pri petdesetih in samec. Živel je svoji trgovinici, za drugo se pa ni dosti brigal, dasi je bil seveda prav zaveden. Če tudi je bil trgovec, vendar ni imel nikoli dosti posla s sodnijo. V tuje stvari pa se sploh ni hotel mešati.
Tega je naprosil eksekutor, da naj
prevzame kolo in podpiše.
Seveda je ta kratkomalo odklonil, češ, da noče imeti s takimi sodnijskimi stvarmi prav nikakega posla. Naj ga izroči občini, če ga noče peljati nazaj v Marenberg.
Pa gre eksekutor s kolesom v občinsko pisarno. Pisarna pa je zaprta.
Kje je občinski tajnik?
Poizveduje in poizveduje. Ta ga je videl pred pol ure, ko je odšel iz pisarne z nekimi papirji v rokah. Šel je tod ir. tod; najbrže kaj dostavljat, če ga ni v tej ali v oni gostilni.
In tako je revež s kolesom iskal občinskega tajnika po vsej Muti. Seveda je moral marsikateremu radovednežu pojasniti vso zadevo z zarubljenim kolesom. Nad eno uro je kolo prepeljavni po Muti. Takrat je bil mož gotovo jezen name, na sodnijo in na vse skupaj, dasi je bil drugače prav miren in vljuden. Ker je bil vesten v službi, si tudi ni upal dati kolesa iz rok dokler ne dobi podpisa na potrdilo. Zakaj dokler nima podpisa, je za kolo in za vsako morebitno poškodbo on odgovoren.
No slednjič je bilo tega njegovega križevega pota pa le konec. Občinski tajnik je prišel od nekod, pa sta kolo zapeljala oba v mojo vežo in sta odš>a.
15.	Kolo je res mutasto.
Pozno zvečer se vrneva z ženo iz Maribora. Najvažnejša novica je bila seveda vrltev kolesa. Naša dobra Micka je o tem pravila prav na dolgo in široko.
»Kolo menda pa le ni Vaše, ker nima zvonca,« je pristavila na zadnje.
Dekla pripelje kolo v prostorno kuhinjo in ga ogledujeins od vseh strani. Dasi je bilo na neprostovoljnih dolgih počitnicah nekoliko zarjavelo, vendar smo takoj ugotovili, da je kolo moje. Ugotovili pa smo obenem žalostno dejstvo, da je kolo res mutasto, ker nima
zvonca. Zabavljali smo vsi trije kar pov prek črez marenberško sodnijo, ki tako skrbno hrani zarubljene stvari. Torej še pri sodniji ni človek varen, da bi ne bi* okraden. No, pa bomo že poiskali tisti zvonec.
Sladko sem spal tisto noč v prijetni zavesti, da je vsaj v glavnem končana ta sitna in dolga pravda o ravnoprav-nosti slovenskega jezika.
Drugo jutro sem pa precej samoza* vestno sedel k mizi ter pisal sicer vljudno, a vendar precej popoprano pismo marenberškemu sodišču. Potrdil sem, da se mi je kolo vrnilo. Pač pa pogrešani zvonca na kolesu. Kako se je mogel zvonec zgubiti pri sodišču, mi je nepojmljivo. Radi tega zahtevam, da se mi tekom osmih dni vrne še zvonec, ali pa zanj plača odškodnina deset kron. če sodišče ne ugodi moji zahtevi, ga bom pač prisiljen tožiti.
»Kar tožil bom, pa je,« sem samoza* vestno dejal sam sebi, ker sem bil uver* jen, da marenberško sodišče ne bode u-godilo moji zahtevi.
Ko sem pa oddal pismo že na pošto, sem začel pa venc r-le razmišljati, kako bom sodišče tožil. To menda ni tako enostavno, kakor pa, če tožim navadnega človeka. Prvič sodišče ni človek, drugič pa, kje naj pa tožim in kako, da bode prav. Še nikoli nisem slišal, da bi kdo tožil sodišče v sličnih zadevah.
Čim bolj sem premišljal o tem, tem bolj sem uvideval, da sem s pismom m grožnjo ustrelil prav čednega kozlička. Potreba pa mi je take-le blamaže in ravno na zadnje, ko je že vsega konec in še tako dober konec! No, pa kar je, to je. Izpremeniti se ne da prav nič. Sa* mo gledati »r.oram, da se iz te zagate izmažem še kolikor to!«o dobro in & ima vsaj videz, da sem imel prav.
(Nadaljevanje sledi-)
 .......   N-ririr*
Hyacinthe In tulipane v veliki izbiri in la velikosti, priporoča M. Berdajs, Maribor. 3133	Elektrolnštalaclie, montaže vi!, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tlchy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII	Lepo opremljeno sobo, zračno, solnčno, oddam takoj. Vprašati v trafiki Tržaška cesta štev. 44.
<3oizerce, nepremočljive ima najceneje v zalogi Brzopotplata. Tattenbachova ul. St. 14 XXXVII.		Učenko poštenih staršev s primerno šolsko na-obrazbo, takoj sprejme modna inma-nufakturna trgovina F. Mastek. 3134
Vzamem dva gospoda ali dijaka na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Ve-čemika«. 3000	Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami išče mirna obi-telj v mestu. Cenj. ponudbe na upr. VeČernika pod »Mirna obitelj«. 3142	Premog Peklenlca 4750 kalorij, brez smradu, žlindre In kamenja, malo pepela. Din 38.— fran-ko. B. Guštin, Cankarjeva 24. 3053
Razna knjlgoveška dela
dobro, hitro in ceneno prevzarn® papirnica — knjigoveznica Novak. Gosposka ulica 9. Na zalogi tudi knjigoveške potrebščine. XXX*
Reven dijak
išče skromen zaslužek, bodisi z M' strukcijo nižješolca, bodisi z vsako-vrstnim prepisovanjem. Cenjene po* nudbe na upravo pod »Ponižen«.
zdravnik Dr. FR. DEL^K
začne ordinirati s 4. novembrom:
9.—12.    2,—4.
KOROŠČEVA UL. 2U.
Sadno drevje:
Jabolke, hruške, slive, črešnje, orehe itd. dobite v Drevesnici JOSIP ROSENBERG, MARIBOR, Tržaška cesta št. 64. Brzojavi: Rosenberg, Maribor. Telefon interurban št. 23—01.	3140
ZAHTEVAJTE CENIK!
Kdor reflektira na dobro in solidno blago, kupi urno originalno švedsko garancijsko blago znamke
8143
»Viking«
Samoprodaja za Maribor:
Trgovina s čevlii
JJaiMr naslednik, v. Vrem
Maribor. Slovenska ulica 6
Stavbeniku gospodu Franjo V r a b 1 u v Mariboru, Radvanjska cesta 20, se zahvaljujem za njegovo nesebično in solidno izpeljavo gradnje moje nove hiše v Pekrah št. 13, ter ga kot strokovnjaka in zavednega slovenskega podjetnika toplo priporočam.	3144
Pekre, dne 3. novembra 1930.
Peter Zorko, gostilničar.
Kartonažna tovarna
..HERGO"
Maribor, Raičeva ul. 5
Telefon 2472
Prevzame vsa v to strogo spadajoča dela.
Pondeliek In torek, dne 3. in 4. novembra ob 9. url se bo Vršila na postaji Maribor gl. kol.
najdenih predmetov.
m.
rokavice, pletenine tet vse druge modne P0^ trebščine v modni trgovini
Anton Paš,
Maribor, Slovenska ul.
i Vsak dan, dokler je še zaloaa: l
i »
i; Pralni barhent mtr d ;; Dobro češko sukno mtr
j Velour za ženske plašče mtr k
>
\; Ne zamudite prilike. Dnevno od 9.
Din 7*50 Din 69‘— Din 55-
12. in od 2.-5. ure
Meljska c
■
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik; FRAN BROZOVIČ v Maribom. Tiska Mariborska tiskarna 4 d., predstavnik STANKO DKl
« Mariboru,