Književnost in umetnost. Tehniški slovar ,,Slovenske Matice". Odsek za izdavanje »Tehniškega slovarja« je imel preteklo sredo pod predsedstvom načelnika, ravnatelja I. Šubica, svojo šesto sejo. Tajnik je poročal o sklepih zadaje seje in povedal, kako so bili rešeni. Sklenilo se je nabaviti Deinhardtov ilustr. tehn. slovar, ki izhaja v šestih jezikih pri Oldenburgu v Monakovem. Akad. slov. tehn. društva v Pragi, na Dunaju in v Gradcu je naprositi, da bi prevzela ekscerpiranje cenikov, deželnih in pa državnih zakonov tehniške vsebine. Prošnji, da bi poslale svoje cenike odseku na razpolago, da jih da ekscerpirat, sta se odzvali tvrdki: Majdičeva v Celju in Schneider & Verovškova v Ljubljani, kar je odsek hvaležno vzel na znanje s ponovno prošnjo do drugih tvrdk tchniške smeri, naj bi storile isto. Ko se vzame še na znanje poročilo o stanju ekscerpiranja Wolf Pleteršaikovega slovarja, se seja zaključi. Knjige ,,Hrvatskega pedag. književnega zbora"- za 1. 1905: 1.) »Pedagogijs ka enciklop edi j a«, 11. zvezek; ta zvezek obsega članke od »koncentracije pouka« do »ljubavi in mržnje« ter šteje 64 strani. — 2.) Druženjeučitelja sa školskom mladeži«, napisao Davorin Trstenjak. — 3.) »Ružice. Priče i pripovijetke za mladež. Napisao Ivan E)evčič. Devčičeve »Rožice« so vzklile iz zemlje, ki krije v sebi mnogo zanosne preteklosti; hrvaška zemlja jih je rodila in njena prošlost. Naša slovenska mladinska književnost skoro ne pozna zgodovine in (osobito v zadnjih časih ne) narodnostnih ozirov; internacionalna je prav tako kakor so te »Rožice« hrvaško-nacionalne. Devčicevim »Rožicam« treba samo še umetniške poglobitve, pa bi bile vredne, da za vzamejo odlično mesto v naši mladinski književnosti; tem važnejše bi bilo to mesto posebno pri nas Slovencih, kjer nam nemški »Amtsbruder« dan na dan trobi o potrebi gojitve »Volkstuma« pri vseh šolskih predmetih. Mi, žal, često ne čujemo vpijočih — v Sloveniji. Združitev hrvaških in slovenskih posebnosti bi dala naši mladinski književnosti edino primeren značaj. Trstenjakova knjiga ni teoretizovanje, marveč je plod istinitih izkustev in življenja; slike raznih učiteljev in učiteljic so to, ki so zares živeli ali še žive. Baš zaradi tega nimajo tako žive barve, ker govore o živih ljudeh, ne o bledih stvorih fantazije, ki često deluje v takih spisih in usum delphini. Sredi šolskcga delovanja nam knjiga predstavlja vel. župana Budisavljeviča, učiteljico Fabkovičko, učitelja književnika Stipca (Bogdana Krčmariča), ki je počel svoje prosvetno delo ob bosenski meji brez vsega kulturnega aparata, a z jakostjo sveže duše — ni bilo n. pr. več prostora v šoli skoro niti za učitelja, privedel pa je še en oče otroka, da ga sprejme, ter prosil učitelja: »Znaš li kaj, gospodine blagi, vzemi ti njega v šolo, prosim Te, po Bogu brate, a jaz mu naredim stol, pa tudi Tebi enega, da lahko sediš, kakor je pristojno;« — dalje govori knjiga o »dijaškoj majki«, milem slovenskem rojaku prof. Vambergerju v Karlovcu, ki je »prava pjesnička narav, čovjek srca i zanosa«, pa o popu Bogdanoviču, ki je kakor narod pravi, »človek in pol«, velikan po stasu in rasti, velikan po poštenju in dobroti (»Ljubi svoj narod, pa vidi i u onom nesretniku, storo potamni od zabluda i krivnje, svijetlo božje«) itd. itd. — Kdor hoče videti ognjemet idealizma, utrinke lepote in dobroteTFaj se ozre po tej knjigi! V uvodu bo čital besede: »Tuja kultura nam je onečistila našo in nam prinesla tisto družabno napetost, ki nas toliko tišči in človeka tako oddaljuje od človeka . . . To se protivi ne samo naši slovanski čudi in kardinalnemu, demokraškemu in krščanskemu načelu, pa je treba, da se mi učitelji prvi borimo proti temu.« Kot člani »Slovenske Šolske Matice« morejo slovenski učitelji dobiti knjige »Hrv. ped. zbora« za 1 K, reci: eno krono, na leto! To krono je plačati dotičnemu poverjeniku »Slov. Šolske Matice«. To je zares neznaten znesek. J. R-r.