132 Razredni pouk 2-3/2016 Iskrice Predstavitev knjige Barbare Bajd Tri dvoživke Kristina Prosen Škofijska gimnazija Vipava Bajd, B. (2016) Tri dvoživke. Ljubljana: Hart. 32 strani cena: 12,90 EUR V slikanici Tri dvoživke avtorice Barbare Bajd spoznamo radovednega Blaža in njegovo babico, ki na skupnih izletih v naravi opazujeta dvoživke: zeleno žabo, navadnega močerada in človeško ribico. Blaž babici postavlja najrazličnejša vpra- šanja, na katera le-ta zavzeto in resno odgovar- ja. Avtorica v treh zgodbah, ki govorijo o izletih vnuka in babice, opiše telesne značilnosti izbranih dvoživk, njihov življenjski prostor, način razmno- ževanja, ogroženost, zanimivosti in posebnosti. Opisani so naravoslovni pojavi in z njimi pove- zane pojmi, ki so izbrani premišljeno ter strokov- no natančno in so jedrnato razloženi na zanimiv, razumljiv in realističen način. Kljub temu zgodba ostaja zanimiva in naravna. Kar predstavljamo si lahko fantiča, ki se sklanja k navadnemu močeradu na gozdni poti ter sprašuje in posluša babico z največjim zanimanjem in otroško rado- vednostjo. Avtorica na več mestih opozarja na napačne predstave in jih poskuša odpravljati. Ob strani besedila so nanizana vprašanja za utrjevanje prebranega, za razmislek, lahko pa tudi kot predlogi za dejavnosti. Slikanico dopolnjujejo nazorne risbe in fotografije, ki bralcu olajšajo razumevanje prebranega. Vsaka od treh zgodb se zaključi s poglavjem Zanimivosti, kjer so zbrana različna dejstva o vrstah, ki pripadajo isti skupini kot v babičini zgodbi predstavljena dvoživka. Sledi pa še poglavje Kaj znam, ki vsebuje različne nalo- ge za mlade bralce.  Poleg staršev in starih staršev, ki bodo o Blaževih dogodivščinah mladim raziskovalcem prebirali doma, lahko knjižico pri svojem delu uporabijo tudi učitelji in vzgojitelji. Mlajši učenci, ki šele vstopajo v svet branja in naravoslovne pismenosti, bodo verjetno potrebovali več podpore učitelja in dejavnosti, ki jim bodo približale dvoživke in omo- gočile tvorjenje pravilnih naravoslovnih predstav in stališč. Starejši učenci pa se bodo ob prebiran- ju zgodb že lahko urili v samostojnem učenju, ob- vladovanju različnih bralno-učnih strategij in tako razvijali kompetenco učenje učenja ter raziskovali svet okoli sebe. Pri poučevanju naravoslovnih vsebin sledimo dvema temeljnima načeloma, in sicer od znanega k neznanemu in od makroskopskega k mikro- skopskemu (Glažar in Devetak 2014). Neposredno opazovanje živali (dvoživk) je pomembna stopnja pri usvajanju celostnega naravoslovnega znanja. Razredni pouk 2-3/2016 133 Samostojno in vodeno opazovanje pa učencem omogoči neposredne izkušnje in porajajo se jim mnoga vprašanja (Tomažič 2014). Pričujoča knjižica je lahko vir odgovorov kot tudi izzivov za nadaljnje raziskovanje. Vse dvoživke so v Sloveniji zavarovane živali. Skladno z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS 46/2004 z dopol- nitvami) lahko izobraževalne ustanove za namene izobraževanja odvzamejo iz narave največ deset osebkov zavarovanih vrst (dvoživk) hkrati. V pri- meru dvoživk je prepovedan odvzem nižinskega urha, navadne česnovke, laške žabe in človeške ribice. Obdobje ujetništva pri dvoživkah naj ne bi bilo daljše od dveh do treh tednov. V zgodbi Blaž prijemlje v roke močerada in žabo. Za varno rokovanje z dvoživkami je nekaj priporočil, ki jih avtorica ne izpostavlja, zapisanih v dokumentu, dostopnem na naslovu www.siit.eu/images/slove- nia/rokovanje-z-dvozivkami_2013-04-03.pdf. Viri in literatura 1. Bajd, B. (2016). Tri dvoživke. Ljubljana: Hart. 2. Tomažič, I. (2014). Od opazovanja do raziskovanj. Zbirka posodo- bitve pouka v osnovnošolski praksi Naravoslovje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: www.zrss.si/digitalnaknjiznica/pos- -pouka-os-naravoslovje (5. 12. 2016). 3. Glažar, S. A., Devetak, I. (2014). Trojna narava naravoslovnih pojmov. Zbirka posodobitve pouka v osnovnošolski praksi Naravo- slovje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: www.zrss.si/ digitalnaknjiznica/pos-pouka-os-naravoslovje (5. 12. 2016).