Kosov dvoboj. ^j^^f^fei. ^vo/ kljun šegavi kos pogleda: K>)Mci% ^Jfi) »I iaz sem pesnik in junak, '|P I ®t&r ¦ iHf) ^°'S nos imam zato seveda li|l Jf\ B IM kot Cyrano de Bergerac!1 ^m $M ^Lif Moj kljun je viteška odlika, ^^¦^ ilft ^tL njegov dovtip kot mečev mah, kot mečeva ostrina sika, vsem tekmecem zapik in strah. Priroda nam taji vsebino, z lupino šareno slepi, prikrij duha, srca praznino v slepeči blesk besed i ti! Umetnost moja se razvija, oblači se v poslednji kroj. A kaj občutek, domišljijal Modernost — prvi je pogoj. V moj spev je časov vseh ubrana lepota kakor v zadnji cvet, saj iz Shakespeareja2 in Rostanda posrebal sem najslajši med. 1 Cyrano de Bergerac (čitaj: Sirano de Beržerak) je bil francoski vitez, pesnik in pretepač (1619—1655). Njegov dolgi nos je izzival tedanjo družbo. Vsi so se norčevali iz njega, tako da je prestal zaradi svojega dolgega nosu več nego tisoč dvobojev. Nazadnje ga je nekdo zavratno ubil s polenom. E. Rostand (Rostan), slavni moderni francoski pesnik (1868—1918), je opel njegovo usodo v junaški komediji istega imena. 2 W. Shakespeare (čitaj: Šeksplr) je največji angleški pesnik (1564—1616). 28 F XXVI— 1 in 2 ZVONČEK Kar pevcev diči naše dole, I kar našo jih slavi goro, I vsi so prišli iz moje šole I in vsi moderno zdzj pojo. Samo škrjanec domišljavi Zapik, utihne naj za vedno po starem pesemce drobi, škrjahca starokrojni golk! po starem kroži po višavi, Zapik, škrjancu naj nevredno moderne šole mar mu ni. ime na vek ubije molk! S preproščino starinsko skruni Zato na dvoboj ga pokliči, umetnosti nebeško slast, o kos, naj meč mu skrajša vrat! v izbrenkani njegovi struni Sicer zasluži spak, da piči uporna roga se pošast. le kamen v robcu ga odzad!« Na stare dni — kaj vidim reva? »Na boj! Ze čakam, kos junaški,« Komar je jačji nego slon. škrjanec vikrte iz neba, Glasneje kienka in odmeva »ne kamen po navadi vaški, iz stolpa zvonček nego zvon. naj meč me viteški konča! ,¦ Nazaj lepoto kliče staro Poglej neskončne te višine, | častilec starodavnih muz, bojišča lepšega ni več, napredek sramoti s prevaro, in ves naj svet zadivljen zine, i s prevaro novi naš okus. kako zmaguje kosov meč! ZVONČEK XXVI—1 in 2 Med zvezdami se tu košatil, preslavni zmagovalec, boš, s svetovi večnimi se bratil, do konca dni nesmrtni možl Le više! Ne pozna nebo zvijače. Zakaj po grmju le skakljaš? Le malo više od krastače, junaških dvoje kril imašl Letalec prvi si na svetu, glavo imaš prebrisano: v visokem zaigraj poletu komedijo nepisano! Ostavi, kos, nižin livado, kaj plah motriš nebeško stran? Zvrti se na visokem rado? Saj res, ah, čakam te zaman. Le dalje ti strahuj nižavo, le dalje ti za slavo poj. Ljudem jaz pojem le v zabavo, njih radost je zaslužek moj. B XXVI—linl_______________________________________________ZVONČEK l Ti v zarjo slave se oblači, moderne spretnosti prvak, le z dolgim nosom ti prvači, naš Cyrano de Bergeracl Kdo muham bežne mode sUdi? Ze jutri danes ne velja. | Po starem, večno novem redi obrača se kolo sveta. I Po starem, kot srce veleva, I le pojem jaz in bodem pel, do zadnjega poslušal dneva I po starem človek bo vesel.« Sava Radič-Mirt