55. št. - S. leto Poštnina pavšaiirana. Posamezne številke 1 Din. v LSubSjani, v torek 25. aprila 1922, r*l:ičano do Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para. večkrat popust GENOVSK la gospodarska komisija za odstranitev uvoznih in IZVOZNIH ZAPREK. Genova, 24. aprila (Izv.) Prva pod-Komisija £TOKnn(l?lT*Qlrf» lfnmienft nrlnrlr* LicijaJna knjižnica Ljubljana. JU f£P S “ J2j3S5Z6i2wi Uredništvo: ‘lova ulica 1/1. Telefon 360, Uprava: ,ijin trg 8. Telefon 44( Rokopisi se ne vračajo* ašanjem je priložiti znaffljtg za odgovor. ......... usija gospodarske komisije je glede p-Premembe členov 46 in 49 poročila ndonskih izvedencev izjavila, da se sme ničesar opustiti, kar bi moglo grožati možnost uvoza in izvoza ter a se mora delati, da se omejitve čim o« odstranijo. Izvzeti so monopolni Proizodi in pa taki, ki so potrebni za "sistenco vseh narodov, zlasti ki se anašajo na javno zdravstvo, na mora-,*? m varstvo živali ter rastlin, dalje tu-J11 na sredstva zoper epidemije in bolezni. Podkomisija je nato izročila člen Poročila londonskih izvedencev, ki se tiče portoroškega protokola, redakcijskemu odseku in predložila razprave ^ carinskem tarifa na jutri dopoldne. Genova, 24. aprila. (Izv.) Tukaj se ^edaj najbolj razpravlja o načrtu angleškega ministrskega predsednika LIoyd Georga o obojestranski pogodbi vseh v Genovi zastopanih držav, po kateri naj bi se te države zavezale, da se tekom prihodnjih deset let ne bedo z Orožjem napadle. L!oyd George je baje izjavil, da ne bo zapustil Genove, dokler se ne izvede ta načrt, od katerega je odvisna bodočnost Evrope. GENOVSKA KONFERENCA KONČA 1. MAJA. Dunaj, 24. aprila. (Izv.) Zastopnik dunajskega korespondenčnega urada doznava z diplomatske strani v Genovi, da bo mednarodna gospodarska konferenca v Genovi končana s 1. majem. SOVJETSKA VLADA POSREDNICA MED NEMČIJO IN KAVKAŠKIMI REPUBLIKAMI. Moskva, 24. aprila. (Izv.) Georgij-ska vlada je nemški vladi, še preden je bil sklenjen rusko-nemški dogovor, ponovno predlagala, da bi želela skleniti z njo trgovinsko pogodbo. Sedaj sta se nemški zastopnik pri ruski sovjetski vladi in ruski poverjenik zunanjih poslov Čičerin dogovorila, da bo sovjetska vlada v bodoče posredovala pri sklepanju trgovinskih pogodb med Nemčijo in kavkaškimi republikami. Mala atilMta v iidrega, DRŽAVE MALE ANTANTE ZA SPRAVLJIVO STALIŠČE MED ANGLIJO IN FRANCIJO. London, 24. aprila. (Izv.) Posebni poročevalec Reuterjevega urada javlja Rapalla, kakor je izvedel iz romunskih krogov, da je stališče male antante na genovski konferenci spričo nespo-razumljenja Velike Britanije in Italije jna eni ter Francijo in Belgijo na drugi »trani zelo težavno. Sestanek, ki je bil včeraj dopoldne med voditelji držav tnale antante, je bil sklican, da zavza- me mala antanta enotno in spravljivo stališče, ki je nujno potrebno in da se najde srednja pot v svrho rešitve tega težavnega položaja. Ministrski predsedniki držav male antante skušajo vplivati na Francijo, da se ne stori ničesar, kar bi moglo konferenco ogrožati ali cclo povzročiti njen razpust. Značilno je, da je bil Bratianu pozvan v Rim, da se posvetuje z italijanskim kraljem. i © rapaliski pogodb!. 1 POGAJANJA V ODLOČILNEM NAŠE Genova, 24. aprila. (Izv.) Pogajanja »ned Italijo in Jugoslavijo zaradi rapall-Ske pogodbe so prišla v odločilen stadij, ki pa doslej niso ugodno potekala. Predloženih je bilo več predlogov glede rešitve spornega vprašanja. Italija i« tudi predlagala revizijo rapallskega dogovora. Ta predlog predvideva drug poltični sistem na Reki, kakor pa ga določa rapallska pogodba. Ta predlog tudi znatno omejuje neodvisnost Reke. Ker pa je medtem misel revizije ra-liallskega dogovora in konsorcija propadla, je nastala nova ideja, naj bi namreč Reka dobila upravo baroškega pri-stnišča. To pa ni izvedljivo s položajem tiaše države. Nastala je situacija, ki zahteva nujno rešitev vprašanja v zmislu Popolne izvedbe rapallske pogodbe. Kljub vsem nasprotnim trditvam z italijanske strani, se položaj smatra zelo skeptično glede rešitve spora. Zatrjuje Se, da so se Francija, Amerika in Anglija zavzeli za skorajšnjo rešitev spora. STAD5JU. - TRDNO STALIŠČE VLADE. Zagreb, 24. aprila. (Izv.) »Narodna Politika« poroča iz Beograda: Z ozirom na poročila, ki jih je prejela naša vlada iz Genove in z ozirom na dosedanje postopanje Italijanov proti našemu življu na zasedenem ozemlju je vlada sklenila opustiti dosedanje miroljubno stališče v pogajanjih z talijo. K temu koraku se je odločila zlasti zaradi nastopanja italijanske vlade, ki hoče izigravati vso pogodbo in zaradi njenih zahtev v vprašanju Zadra in Reke. Jugoslovanska vlada se je hotela izogniti neprilikam. To pa ni bilo mogoče. Ker je storila vse, kar ji je bilo mogoče, se je sedaj odločila za radikalna sredstva. V krogih, ki stoje blizu vladi, se zatrjuje, da bo naša vlada predložila zadevo izvedbe rapallskega dogovora zvezi narodov in da stoji neomajno na stališču, da je treba pogodbo popolnoma izvesti. Narodna skupščina. IZVOLITEV 9 ČLANSKE KOMISIJE, 1(1 PREIŠČE AFERO ŽEČEVIČA. Beograd, 24. aprila. (Izv.) Danes ob štirih popoldne se je narodna Skupščina zopet sestala, da izvoli anketno komisijo devetih članov, ki tia preišče afero bivšega vojnega ministra generala Zečeviča. — Po izvršenih formalnostih preide zbornica na dnevni red: izvolitev anketne komisije. Glasuje se v smislu določk poslovnika po D’ Hontovem sistemu z glasovnicami. Predloženih ie šest kandidatnih list. Vsega skupaj glasuje 178 poslancev. Radikalci dobe 45 glasov, vsled česar imajo v tej anketni komisiji tri člane, dr. Momčila Iskoviča, Ljubo Matiča in Stevana Jankoviča. Od demokratov le glasovalo tudi 45 poslancev; nanje odpadejo trije člani, in sicer Jovan Magovčevič, Stojan Stefanovič iu Dušan Števčič. Zemloradniki dobijo petnajst glasov in s tem enega člana, namreč Jeremijo Jeremiča, Jugoslovanski klub 17 glasov, torej enega člana: dr. Janka Šimraka. So-cijalisti in republikanci so oddali 15 glasov, zaradi tega dobe enega člana v komisiji, namreč Etbina Kristana. Samostojna kmetijska in seljač-ka narodna stranka sta dobili 8 glasov, vsled česar nimajo v komisiji nobenega zastopnika. Dve glasovnici sta prazni, en glas pa odpade na republikanca Gjonoviča. Seja se zaključi ob petih popoldne. — Prihodnja seja bo jutri ob štirih popoldne z dnevnim redom: razprava o poročilu zakonodajnega odbora glede zakonske predloge o državnem svetu in upravnih sodiščih. KONFERENCA JUGOSLOVANSKIH KATOLIŠKIH ŠKOFOV V ZAGREBU. Zagreb', 24. aprila. (Izv.) V nadškofijski palpči se je danes oivorila konferenca jugoslovanskih katolikih škofov. Konference se udeležu-ejo skoraj vsi škofje v Jugoslaviji, tevzemši lavantinsko škofijo v Ma-fiboru, ki je vakantna. NOVI PREDSEDNIK ARGENTINSKE REPUBLIKE. Rim, 24. aprila. (Izv.) Listi poročajo iz Argentinije, da je dosegla pri volitvah argentinskega predsednika veliko večino radikalna stranka. Za predsednika je bil izvoljen Marcello Alvear, sedanji argentinski poslanik v Parizu. isplašš!© uradniških draginjsklii eiokSad. Beograd, 24. aprila. (Izv.) Minister financ je odposlal vsem finančnim upravam akt, s katerim se odreja izplačilo uradniških draginjskih doklad za mesec februar in marec. Izplačilo se izvrši dne 1. maja. Draginjske doklade za april in maj se izplačajo po definitivni redukciji uradništva. KRALJ ALEKSANDER V CATRO-CENI. Beograd, 24. aprila. (Izv.) Kralj Aleksander je prišel v spremstvu kraljice Marije in princa Pavla v grad Co-troceni. Govori se, da odpotuje kralj Aleksander v par dneh v Pariz. AVTOMOBILSKA NEZGODA NIKOLE PAŠIČA. Beograd, 24. aprila. (Izv.) Danes ob 3 in pol popoldne je imel ministrski predsednik Pašič avtomobilsko nezgodo, ki bi ga kmalu stala življenje. Ministrski predsednik Pašič se je peljal po Kralja Milana ulici v ministrsko predsedništvo. Na vogalu te ulice in ulice Miloša Velikega je njegov avtomobil trčil ob tramvaj, ki je prihajal s Topčiderja. Dasi je šofer ustavljal avtomobil, se mu to vendar ni popolnoma posrečilo in je tramvaj zadel ob zadnje kolo avtomobila. Sunek je bil tako močan, da je vrgel g. Pašiča ob steno avtomobila in se je precej pretresel in tudi opraskal. Ministrski predsednik se je takoj povrnil domov. Zvečer se je raznesla vest, da so poškodbe g. Pašiča precej resne. Baje si je zlomil eno rebro in je ranjen tudi na nogi. Jutri bodo ministrskega predsednika r5ntgenizi-rali, da natančno ugotove poškodbe. V parlamentarnih krogih se je govorilo, da ima g. Pašič vročino. DR. ŽERJAVOVA DEMISIJA SPREJETA. Beograd, 24. aprila. (Izv.) Povodom demisije ministra za socijalno politiko dr. Gregorja Žerjava bo demokratski klub na svoji .rtaiiašnji seji določil novega politika za to mesto. SPLOŠNA STAVKA V ZAPADNI IRSKI. Dublin, 24. aprila. (Izv.) Ker so se razbila pogajanja med podjetniki in delavci, ki bi imela privesti do resničnega sporazuma, je bila v 24 grofijah za-padne Irske proglašena splošna stavka. NA ANGLEŠKEM USTAVIJO BOMBAŽNE TOVARNE OBRATOVANJE. London, 24. aprila. (Izv.) Ker niso dovedla pogajanja delavstva bombažne industrije radi zvišanja mezd do po-voljnega uspeha, ustavijo tovarne koncem tega tedna svoje obratovanje. POŽAR PETROLEJSKIH SKLADIŠČ V AMERIKI. Washington, 24. aprila. (Izv.) Petrolejska skladišča podzemeljske železnice v Los Angelos so se vnele. Pri tem je izgubilo življenje pet oseb, a 50 jih je bilo težko poškodovanih. JAPONSKE ČETE OSTANEJO V SIBIRIJI. Moskva, 24. aprila. (Izv.) Iz Čite Poročajo: Pogajanja med republiko Daljnega vzhoda in Japonsko so bila dne 16. t. m. prekinjena, ker se Japonci nočejo držati termina za umik svojih čet iz Sibirije. Japonski delegat je izjavil, da ostanejo japonske čete na zasedenem ozemlju, da pa ne bodo dalje prodirale. Delegat republike Daljnega vzhoda je zapustil Dairen. Zasreb. 24. aprila. (Izv.) Na današnji borzi je bilo za efekte malo zanimanja. Ker naše krone ni mogoče dobiti v Curihu niti o tečaju 2.15, so tuje valute devize in valute Se nadalje hitro padle. Le proti koncu so si neznatno opomogle. London ie zadnje dni padel skoraj za 400, dolar za 300 in lira za 4 do 5 kron. Devizi Dunaj in Berlin nista stali še nikoli tako nizko kakor danes. Pričakuje se, da bodo tuje valute še bolj nazadovale. Tečaji današnje borze: Devize: Dunaj 0.75—0.80, Berlin 21—23, Budimpešta 8—S.30, Italija (izplačilo) 300— 308, (ček) 295—0, London (izplačilo) 240— 250, (ček) 240—243, Newyork (kabel) 55— 0, (ček) 54—55, Pariz (izplačilo) 550—600, (ček) 500—525, Praga 110—115, Švica 1100 —1180. Valute: Ameriški dolarji 52.50— 54.50, češkoslovaške krone 0—125, angleški funti 235—240, napoleondorl 225—227, nemške marke 22.50—23, rumunski leji 0—46, italijanske lire 290—303. Curih, 24. aprila. (Izv.) Berlin 1.96, Newyork 514, London 22,73, Pariz 47.95, Milan 27.90, Budimpešta 0.67, Praga 10.20, Zagreb 1.95, Varšava 0.14, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.06875. Kraga, 24. aprila. (Izv.) Dunaj 0.5*25, Berlin 20.05, 275.50, Budimpešta 6.70, Pariz 475, London 225.50, Newyork 50.70, Curih 993, avstrijske krone 0.61, italijanske lire 272.50. jtan,i ■ - V ■ ■ . v jmnass.-vs.-Ai Mn iiMIlkMu«— Ka ras&ssSi«. 16. cpril l. 1922 je brez dvoma najpomembnejši zgodovinski datum po sve-tovni vojni. Na ta dan se je namreč v Genovi podpisala rusko-nemška pogodba. Čičerin za Rusijo in Rathenau za Nemčijo sta imeni na dokumentu. Časopisje piše in ugiba vse mogoče in nemogoče o posledicah te pogodbe, Iz raznih nasprotujočih si sodb je razvidno vendarle eno dejstvo: antanta se cepi. Na eno stran Francija z Belgijo, ki vztrajata pri zahtevi absolutne od• skodnine j smislu versajske mirovne pogodbe, Francija terja še posebej povračilo vseh dolgov carske vlade; na drugo stran, ki se bolj in bolj sprijaz-njujc z Rusijo, in ki bo končno akceptirala tudi rusko-nemško pogodbo, pa gre z diplomatično opreznostjo Anglija in za njo Italija. Amerika je zaenkrat formalno še v ozadju, dasi se pripravljajo znaki, da bodo tudi Zedinjene državš v najkrajšem času sklenile s sovjetsko Rusijo posebno trgovsko pogodbo Ut mogoče še celo tiho protijaponsko vojaško konvencijo. Mednarodni položaj se kaže po rusko-nemški pogodbi v izrazilo novih obrisih. Anglija, ki ima v Indiji svoje velike težave, skrbi v prvi vrsti zato, da imet okrog svojih teritorijev mirne in če le mogoče prijateljske sosede. Ta skrb in pa gospodarska kriza, ki jo ima doma, jo vežeta na Rusijo, mejašico ob Indiji, in pri ogromno kupčijsko bogatinko v bodočnosti. Lloyd George bo gledal sedaj vsaj na io. da izlije za Anglijo vse, kar se v Rusiji še izliti da, kajti sicer preti nevarnost, da postane Nemčija edina trgovska firma v Rusiji. Italija, ki ima v Nemčiji velike interese in pa najpremetenejšo diplomacijo, je zaključila defint« tivno svoje račune in se postavila na tisto stran, ki ima v bodočnosti zase vsa možnosti razvoja in moči — z Anglijo vred gre Italija Rusiji naproti. Znry,ftc je, da je začelo angleško Northcliffovo časopisje naenkrat pisati o japonski nevarnosti na Kitajskem. Kdor ima Kitajsko, ima v rokah vlado nad svetom, tako se gJasi Northeclillova propagandna parola. In če hoče bela ras• ohraniti svojo moč v Kini, se mora zbrati okrog Rusije. Prejkoslej se bodo mo* rale najti v sodelovanju Amerika, Anglija in Rusija. Kina je ogromno tržišče in to tržišče si je treba za vsako ceno zasigurati. Ob tem problemu postajajo vsa danes tako aktualna vprašanja v Evropi problemi druge vrste. V tej svetovni situaciji utegne v doglednem času nastopiti trenotek, ko se bo brez odpora antante izvršila združitev Nemčije z Avstrijo in takrat pride do najtežavnejih zapletov v češkem, poljskem, rumunskem in našem državnem vprašanju, ako se že poprej ne pripravimo za vsako tako možnost. Mala antanta uvideva danes, da se je treba nekam definitivno odločiti. —* Mi smo na razpotju. Na tem razpotju imamo snubca, ki nam kaže edino rešitev v tem, če S0 mu popolnoma pridružimo v zunanji politiki — Francijo. Francoski ekspoze o položaju male antante je tak: t - ...... „ Čim pride do usodne rusko-nemške zveze, pride tudi do priklopitve Avstrije, k Nemčiji. Takrat pa pride na vrsto tudi vprašanje obstoja Poljske in Češke, vprašanje rumnnske Besarabije in vprašanje Macedonije. Zato je edina rešitev male antante v tem, da vodi v vsakem oziru politiko Francije, ki gre za tem, da se germansko-slovanski blok onemogoči in sovjetska vlada ne prizna. Ta francoski ekspoze je glede položaja točen — ni pa seveda za nas edino zveličavna rešitev, ki nam jo Francija predlaga. Kajti, če presodimo moč obeh strani, moramo ugotoviti, da bi bil rusko-nemški blok v zvezi z Anglijo abso* luten gospodar mednarodnega položaja. Francija bi spet ne prišla v poštev. Če se mi v mednarodni politiki naslonimo na Francijo, bomo imeli v omenjenem bloku svojega nasprotnika, ki bo seveda podpiral proti nam vse akcije. Tega se dobro zaveda n. pr. Italija in zato stoji na angleško-ruski strani ter priča-, kuje od te strani podpore proti nam. Kakor se vidi iz tega, bi bile posledice naše frankofilske zunanje politike nedosledne. Mi smo mnenja — kakor smo naglašali vedno — da je treba čimpreje najti pot do Rusije in sporazuma z vsemi sosedi. Naša moč ob Jadranu je mogoča le tedaj, če bomo imeli za sabo ruska ledja, ki nas bodo krila. Pot do Rusije pa vodi skozi Bolgarijo. In tako stopa danes sporazum z Bolgarijo v prvo ospredje. Nuša država je na razpotju, kjer se bo odločilo ali bomo kolonija ali Pa svobodna država. Upravna razdelitev države. 23. OBLASTI. — TAJNOSTI RAZDELITVE. — RAZGLASITEV 27. T. M. Beograd, 24. aprila. (Izv.) Včeraj je posebni komite ministrov, ki izdeluje načrt o upravni razdelitvi države, dovršil svoje delo. Govori se, da bo vsa država razdeljena na 23 oblastij, po drugih verzijah pa celo na 33. Stremeli so za tem, da bi nova razdelitev države izzvala čimmanjoš nezadovoljnost. Nova odredba bo objavljena dne 21. t. m. skupaj s splošno upravo in samoupravami. Vlada drži posamezne določbe razdelitve države na oblastij zelo tajno, vsled česar se ne ve nič gotovega. O razdelitvi bo vlada obvestila klube pred razglasitvijo. Iz finančnega odbora. Beograd, 24. aprila. (Izv.) Finančni odbor je imel dopoldne plenarno sejo, na kateri je nadaljeval razpravo o proračunskih dvanajstinah za meseca maj in junij. Zastopnik finančnega ministra dr. Marnkovič je izjavil, da vlada ne bo izvajala posledic iz tega vprašanja in da bo stavila narodni skupščini predlog o 200 odstotnem povišanju zemljiškega davka. Zarad tega ni razpravljal odbor o prendlogu, kakor tudi ne o določbah glede draginje, tihotapstva in ostalih vprašanj. Ostale določbe o proračunskih dvanajstinah je odbor sprejel. O predlogu poslanca dr. Koruna glede povišanja prispevka za državne bolnice v prečanskih krajih je izjavil minister dr. Marinkovič, da je za te bolnišnice določen kredit še enega milijona dinarjev iz vsote, k' jo predvideva § 11 zakonske predloge. — Nato je prišel v razpravo predlog o povišanju podpore katoliškim ustanovam in onim, ki so treli vsled povodnji. RazvUa se te dalj- ša debata. Na predlog opozicije je finančni odbor sklenil pozvati zastopnika finančnega ministra,, naj se seja dane* popoldne nadaljuje. Beograd, 24 aprila. (Izv.) Ob treli Popoldne je finančni odbor nadaljeval sejo pred sestankom narodne skupščine. Zastopnik finančnega ministra dr. Voja Marinkovič je izjavil, da se vlada strinja s predlogom poslanca dr. Du-libiča, da se v proračun ministrstva za vere vstavi večji kredit mesečnih 7.36 tisoč dinarjev za podporo katoliškim ustanovam. — Po sej narodne skupščine se je finančni odbor ponovno sestal in je dokončal razpravo o proračunskih dvanajstinah in je izdelal poročilo, ki ga bo predložil narodni skupščini. Zagreb, 24. aprila. (Izv.) Včeraj je bil občni zbor zagrebške borze, katerega' se je udeležilo želo dosti borze. Da se ubije javnemu nameščencu še zadnjo trohico samozavesti in ugleda, mora sedaj vsak javni uslužbenec izpolniti neko polo ter navesti zadnji vinar, ki ga morda zasluži v prostem času, da mu potem država odtrga dra-ginjsko doklado. Resničnost podatkov na poli pa morata potrditi še dva kolega, da se prične na ta način medsebojno kontroliranje dohodkov, zavist in stikanje po žepih. Pred vojno smo mnogo čitali o Balkanu in balkanskih razmerah, toda razumeli jih nismo, ker je nehal Balkan pri Zemunu. Danes sega do podnožja Triglava in tamkaj je menda tudi konec evropske civilizacije. Kdaj pride odrešenik naše po naravi tako lepe jugoslovanske domovine?: JAVEN SHOD. NARODNO SOC. STRANKA PRIREDI DANES, V TOREK OB 8. URI ZVEČER V VELIKI DVORANI »MESTNEGA DOMA«. * JAVEN SHOD. m DEVNI RED: NARODNI SOCI-JALIZEM, SLOVANSTVO IN DRŽAVA. — NA SHODU GOVORI SENATOR ČSR. IN VODITELJ ČEŠKOSLOVAŠKE NAR. SOCIJA-LISTIČNE STRANKE VACLAV KLOFAČ, KI JE VČERAJ DOSPEL V LJUBLJANO. DragUroJa raste. Kdo bi mislil 1. 1918? Vsi smo sa-nfali najlepše sanje o naši nacijOnalni državi, mladi državi, pravični in ljubeznivi materi za vse. Pa so prišli brezvestni ljudje, brez čuta odgovornosti, sebičneži, partizani najnižje kvalitete, Židje in farizeji, med njimi celo možje nečiste jugoslovanske krvi, ki so se polastili države, državne avtoritete in vseh državnih sredstev ter spremenili toliko željeno domovino v hišo nezadovoljstva, žalosti, bede in vsesplošnega propadanja. Med 1918 in 1922 ležijo samo štiri leta in vendar so v tej kratki dobi uničili sedanji politični uzurpatorji na krmilu države vse, kar se je sploh dalo uničiti. Danes propada naš trgovec, obrtnik, delavec in javni nameščene, ki je zlasti sam in s svojo družino na milost in nemilost izročen tem »državnikom«. Uničili pa niso samo materijelnih dobrin, uničili so tudi nravne sile, v^ro v notranjo moč domovine, tedaj najboljši kapital vsake države. Takozvane demokrate prištevamo danes lahko med rušilce naše države, našega življenja in ni čudno, da se pri nas v Sloveniji noben zvest in pošten državljan ne upa javno prištevati med demokrate, razen onih, ki na ta ali oni • način žive od propadanja države. Kako rapidno narašča draginja — celo v Nemški Avstriji gredo že navzgor — tiaj pokažemo le na nekaterih primerih. Cene 1. febr. 1922. 22. aprila 1922. '1 kg sladkorja K 60 K 68 » moke, bele » 24 » 27 » govej. mesa » 40 ».64 » teleč. mesa » 40 » 64 * prašič, mesa » 4 ■ » 84 » masti » 80 » 86 » zelja :> 12 > 36 » čebule 34 ? olja » 90 » 96 A! jajce » 7 » 4 Pri navedenih predmetih je posko-. Sfla cena v jedva dveh mescih za 28 odstotkov, to sc pravi, če si potreboval U. februarja za najnujnejša živila mesečno 3000 K, potrebuješ danes 4000 K Ni pa tukaj vračunjeno mleko in manufaktura, ki se je po novem letu podražila za 300 odstotkov. Kam plovemo? Uradništvu so zvišali plače s 1. januarjem in danes je gotovo, da 1. maja ne dobi že pred meseci zapadlih poviškov. Pri tem pa je najlepše to, da plače tudi z novimi dokladami ne zadostujejo več niti za gladovanje. Javni nameščenci stradajo in si ne vedo pomagati, ker tudi prof. Reisnerjeva organizacija javnih nameščencev molči kot grob, ker je g. Reisner pač demokrat in ima kot narodni poslanec dnevno 720 K. Ali naj mar pošten trgovec, obrt-; nik, kmet, delavec in javni nameščenec živijo od velikih davkov, idealizma in demokratske državotvornosti? ^sšša* iHofai- Vaclav Klofač, senator CSR, ki se nahaja danes med nami, se je rodil leta 1658. v Nemškem Brodu na Češkem, , kot sin proletarske rodbine. Še ne 9 let star je pričel obiskovati gimnazijo in s ; 17 leti se je že vpisal na filozofsko fa- kuiUto Karlove univerze v Pragi 4 V \ d slabih gmotnih razmer pa je moral študije prekiniti in odšel je na deželo kot ljudskošolski učitelj. Kmalu se je pa zopet vrnil' na univerzo, dokler ga ■•.motne razmere ponovno niso prisilile i iz opustitvi s študij. Med češkim dijaštvom je bila takrat še tradicija iz leta 1848., da morata stati dijak in delavec v eni fronti. Kot eden prvih voditeljev tega gibanja je , nastopal dijak Vaclav Klofač, ki je začel takrat bodriti med delavstvom in ga prebujati. Leta 1890. je imel prvi proces radi svoje izobraževalne akcije med delavstvom. Avstrija je vedela, da je dviganje izobrazbe slovanskega delavstva za obstoj habsburške monarhije skrajno nevarno in je zato zasledovala vsakogar, kdor je deloval za po-vzdigo kulturne in znanstvene višine svojega naroda. Kot enoleten prostovoljec v avstrijski vojski je Vaclav Klofač napravil častniški izpit z odliko. Kljub temu pa ni hotel položiti častniške prisege, da ne bo nikdar član kakega tajnega druživa, kar je bil prvi poznan slučai X Senator Klofač i Zapiiu in njegov odhod o Slovenijo. Zagreb, 23. aprila 1922, Včeraj se je z večernim brzovlakorn pripeljal iz Dalmacije senator Čehoslo-vaške republike in vodja čehoslovaške narodno-socijalistične stranke Vaclav Klofač. Na kolodvoru so ga pričakovali pripravljalni odbor narodno-socijalistične stranke za Hrvatsko z dr. Poli-teom na čelu in poslanca Deržič in Brandner. Zvečer se je vršila intimna večerja, nato pa prijateljski sestanek narodnih socijalistov v Zagrebu. Danes, v nedeljo ob 10. dopoidne se je vršilo zborovanje v Union-kinu. Dvorana je bila polna. Senator Klofač je bil ob svojem prihodu prisrčno in navdušeno pozdravljen. Zborovanje je otvoril in vodil dr. Ivo Politeo. V svojem govoru je pozdravil Klofača ne kot gosta, marveč kot našinca, kateri se je boril ne samo za češko, marveč tudi za jugoslovansko svobodo. V Jugoslavijo prihaja brat Klofač po dolgih, težkih letih. Naša sedanjost je črna in pri nas ni vse tako, kakor bi moralo biti. Ni pa črna naša bodočnost, ako bomo delali, kakor se je začelo v smislu načel narodnega soci-jalizma, ako bomo imeli pred očmi, da je narod temelj države in da moč in sila države odvisi od samega naroda. Senator Klofač, ki je govoril deloma češko, deloma hrvatsko, se je predvsem spominjal časov, ko je prepotoval takrat še neosvobojene jugoslovanske pokrajine. Povsod so mu sledili avstrijski in madžarski špijoni. Skupni cilj Jugoslovanov in Cehov je bil takrat: uničiti Avstro-Ogrsko. V zaporu si je podajal roke z Jugoslovani. Češki narod ni zapadel skepsi. Veroval je v dan svoje zmage, ki je tudi napočila. Klofač govori na to o zvezi med Jugoslavijo in Čehoslovaško, ki mora biti čim trdnejša, ker smo Čehom edino mi pravi, iskreni prijatelji Če bi take zveze ne hoteli državniki, jo hoče narod. Dotaknivši se konference v Genovi, pravi Klofač, da moramo Slovani stati oprezno na straži. Nato je Klofač v zelo lepih besedah govoril o načelih in nalogah narodnega socijalizma, ko-jega nacijonalizma si danes ne smemo več tolmačiti v smislu predvojne dobe, marveč tako, da je treba ljubiti zatirani narod in delati za njegov napredek, so-cijalni, kulturni in gospodarski. Dotikajoč se internacijonalnega marksističnega socijalizma, pravi, da ni nikdo soci-jalist, kdor nima ljubezni napram svojemu lastnemu narodu, pa če bi to tudi tisočkrat zatrjeval. Internacijonala je mogoča samo kot federacija narodnih socijalistov poedinih narodov. Marksistični socijalizem je destruktiven, dočim je narodni socijalizem konstruktiven. Inteligenci veli, da mora s konja med pešadijo, med priprosti narod in delati avstrijski armadi. Pri kontrolnem klicanju enoletnih prostovoljcev je pričel znano afero z »zde«—»tukaj«. Ko so se namreč prostovoljci po častnikih imenoma klicali, ni hotel Klofač odgovoriti z običajnim »Hier«, temveč je dosledno na večkratni poziv odgovarjal z »zde«. To je bila prva revolucijonarna bomba, ki jo je vrgel v avstrijsko armado. Vsled tega je prišel v nekolikodnevni vojaški zapor, ki ga pa ni oplašil: šel je naprej svojo pot, ki mu jo je narekovala njegova narodna zavest. Že kot filozofa ga je prof. dr. Gregr, tedanji vodja mladočeške stranke pozval v redakcijo »Narodnih Listov« in ga kmalu nastavil kot tajnika mladočeške stranke, ki je takrat reprezentirala češko demokracijo. Socijalna demokracija Je okupirala pod komando Dunaja narodne mase češkega delavstva in jih pričela vzgajati anacijonalno in protinacijonalno. L. 1897. je ta socijalna demokracija izdala v dunajskem parlamentu proklamacijo y kateri je nastopila proti češkemu državnemu pravu in češki državni samostojnosti. V tem letu je pričelo Klofačevo zgodovinsko poslanje. Zbral je okoli sebe nekaj narodno čutečega delavstva in pričel potovati kot govornik in propa-gator iz mesta v mesto in ustvarjati organizacije narodno zavednega delavstva. Njegovo delo je rodilo uspehe in češko .delavstvo se je začelo zopet za- za njegovo boljšo bodočnost. Razlaga velik uspeh narodnega socijalizma v Čehoslovaški na vseh poljih organizacije in povdarja, da je potrebno poleg materijalnih dobrin, misliti tudi na duševne dobrine. Boljša izobrazba pomeni boljšega človeka, brez katerega si nam ni mogoče zamisliti boljše družbe, kakršno hoče izvojevati narodni socijalizem. Dela se na ustvaritvi slovanskega socijalizma. Samo na ta način je mogoča slovanska solidarnost. Od naroda do naroda, ne od diplomatov do diplomatov. Slovanski socijalisti ne smemo biti več sužnji ne zapada, pa tudi ne Nemčije. Mi hočemo socijali-stično misliti s svojo glavo, po potrebah svojega lastnega naroda, a ne, da bi se pustili komandirati od onih, ki so v vojni pokazali, da so pangermanisti. Ne Berolin, ne Moskva, temveč Praga Ljubljana, Zagreb in Beograd. Toda program ni vse, glavno je praksa. Demokracija ne more biti samo zahteva, nego življenje, delo za narod. Zato je treba organizacijo izpeljati v vseh detajlih. Zato je potrebno, da poleg stremljenja in boja po boljšem materijelnem stanju zahtevamo tudi boljšega človeka. Postavimo novi nacijonalizem in novi socijalizem proti staremu socijaliz-mu. Mi verujemo v novo vero, da bi kot bratje živeli novo življenje. Naj živi močna in neodvisna Jugoslavija! Naj živi češko-jugoslovanska zveza! Naj živi slovanski socijalizem! Referatu senatorja Klofača, ki ga bomo prihodnjič prinesli v celoti, je sledilo veliko navdušenje. Za njim je govoril o razvoju in stališču narodno-socijalistične stranke v Jugoslaviji narod, posl Ivan Deržič, ki je istotako žel veliko odobravanje. Dr. Ivo Politeo je na to zaključil zborovanje, zahvaljujoč se obema govornikoma in povdarjal, da lahko ponese brat senator Klofač, naš voditelj, s seboj zagotovilo, da bomo delali in širili njegove nauke in da nas bo v Jugoslaviji vedno več, ki bomo propagirali ideje narodnega socijalizma. Popoldne so se odpeljali člani pripravljalnega odbora in poslanca nar. soc. stranke skupno s Klofačem na izlet v lepo zagrebško okolico. Zvečer je priredila Češka Beseda v svojih prostorih na čast voditelju čeho-slovaškega naroda Klofaču komerz. Jutri zjutraj se odpelje senatpr Klofač v spremstvu poslanca Brandnerja v Ljubljano. Gospodarstvo. Inoz in uvoz iiiavnB žiuiite v Češko- slovaško. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente na novo regulacijo izvoza in uvoza živine in mesa. Pri izvozu in uvozu živine in mesa se mora postopati na sledeči način: Prošnje za dovoljenje uvoza in izvoza živine in mesa morajo biti vložene pri miinstrstvu trgovine, oddelek bivšega urada za inostransko trgovino Ministrstvo obehodu (Urad pro zahra-nični obehod »merkur« Praha I. Revo-lučni tr. 2.). Izvoz klavne goveje živine se dovoljuje na podlagi resničnega uvoza klavne goveje živine in obratno, in da ni ne izvoz ne uvoz vezan na konmpenzacijo ali kavcijo. Uvoz klavne goveje živine je prost pristojbin, carina pa znaša 180 Kč za kos, pri izvozu se plača ena in pol odstotka zaračunane cene. Pri uvozu klavne živine je treba izpolniti vse veterinarsko-polidjske pogoje, naznanitev teh pogojev je treba zahtevati pred izvršitvijo uvoza pri poljedelskem ministrstvu. vedati pomena lastne narodnosti in lastne svobodne države, čez leto dni se je ustanovila češka narodno-socija-listična stranka, ki je znova budila med delavstvom narodno misel in smisel za državno samostojnost. Klofač je takoj začel odkrit boj proti Dunaju. Njegovo geslo »enakopravnost med narodi, enakopravnost v narodu je prodiralo v čimdalje širše vrste in fronta proti Avstriji je postajala čimdalje ostrejša. Početkom januarja I. 1901. je bil Izvoljen Klofač za narodnega poslanca v dunajski parlament in sicer v dveh volilnih okrajih. Njegov prvi korak v dunajskem parlamentu pomenja pričetek češke revolucije. Klofač je spoznal, da je mogoče češki narod osvoboditi politično in gospodarsko le z nekompromisno politiko in zato se od takrat naprej dosledno ni spuščal v nobene kompromise z avstrijsko vlado, temveč je s svojo taktiko ob vsaki priliki gnal staro Avstrijo h katatrofi. Vedno znova je proglašal, da ne zadostuje samo opozicija v parlamentu, temveč da se mora ta opozicija zanesti med široke ljudske vrste, v armado in inozemstvo. Ta njegov boj mu je naprtil nov proces. V tej dobi se začno njegova pota v Ljubljano, Zagreb, Bosno in Hercegovino, kjer je povsod propagiral antimi-litaristično idejo. Šel je tudi dalje v Čr-nogoro, Srbijo in Bolgarijo, kjer je doživel macedonsko revolucijo. ,V. tej dobi Prošnje morajo biti dopolnjene z vsem! potrebnimi dokazi posebno pa z dokazom, da je importer oziroma izvoznik sam producent, odnosno, da ima obrtno dovoljenje (obrtni list) in razen tega upravičenje do trgovine. Pri uvozu mora biti natančno navedena uvozna carinska postaja, kakor tudi naslovna postaja, kam se bode živina uvozila, z opombo, ali je ta postaja zvezana z dovlačpo železnico s klavnico, kjer se bode živina klala. Uvoz klavne živine in mesa se dovoljuje radi tega, da se cene mesu na domače mtrgu znižajo. Uvoznik mora torej dati zadostno jamstvo, da se bode cenejši nakup živine v tujini pojavil tudi v znižanih cenah mesa v drobni prodaji, kar bo ministrstvo trgovine, kakor tudi prehranjevalno ministrstvo, po svojih organih strogo nadzorovalo. Prosilcem, ki ne dajejo tega jamstva, se uvoz sploh ne dovoli. Za izvoz in uvoz sladkorne pese in sladkorja velja sledeča naredba: Po razlogu Urada za inozemsko trgovino z dne 21. oktobra 1921, č. je imel tudi v avstrijskem parlamentu svoj znani veliki govor, »Avstrijska politika na Balkanu«, v katerem je najostrejše obsodil avstrijsko vladno politiko. Ta njegov govor je vzbudil in pospešil revolucijonarno gibanje y vsej avstro-ogrski monarhiji. Od leta 1904. začenjajo njegovi stiki z Rusijo, kjer je preživel rusko-japon-sko vojno. V parlamentu in delegacijah je dosledno sledil svojim političnim idejam in postal apostol in mučenik revolucionarnega slovanstva, ker tudi takrat, ko so drugi slovanski politiki molčali Klofač ni molčal. Poleg tega pa je vedno gledal razširiti in utrditi svoje vezi med drugimi slovanskimi narodi. Simpatije Poljakov si je pridobil s svojim nastopom v parlamentu proti nemškemu cesarju Viljemu, ki je v svoji Marienbor-ški napitnici cinčno napovedal boj Poljakom. Srbija mu je aplavdirala, ko je napadel avstrijski režim radi carinske vojne s Srbijo. Za Slovence je povzdignil svoj glas, ko je avstrijska soldate-ska streljala na slovensko ljudstvo v Ljubljani. Bil je tudi na svojem mestu, ko je Avstrija proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. Avstrijska vlada se je posluževala proti Klofaču vseh mogočih sredstev. Stalno je pošiljala za njim agente pro-vokaterje, detektive in ustrašila se ni niti aranžiranja osebnih napadov, ki so se dogodili na Dunaju in drugod« 66088, poverjena Je bila Čsl. společnosf pro uvoz cukru, s. r. o. v Pragi, dovoljevati do preklica izvoz in uvoz sladkorne pese, sveže, zmlete pese, sladkorja, sladkornega sirupa, umetne strdi, kandiranega sladkorja, zrezkov in kali Na prošnjo imenovane družbe se regulira izvoz in uvoz tega blaga na ta način, da bo imenovana družba dajala dovoljenje samo za izvoz sladkorja na debelo in drobno, toda da uvoz vsegž blaga kakor tudi izvoz istega, ra. ^ sladkorja, v kolikor se še ne nah fa ” seznamu blaga, katerega izvoz je P* brez dovoljenja in brez pristojna, (zmleta pesa .sladkorni strup, kandiraj sladkor, umetna strd) bode dovoli"'** -prehranjevalni odsek ministrstva trg® Vine, za delokrog bivšega urada stransko trgovino. Izvozno dov< za manjše množine sladkorja do 10 kg daja tudi razen tega, odsek za pi c pri ministrstvu trgovine in delourflft preje Urad za inozemsko trgovine t pobira pristojbina za vsak kg a ICC. 2» Ta odredba je stopila v veljavo d’ ® marca 1922. V tej dobi je govoril Klofač v Ljubljani, Trstu in Pulju, kjer se je seznanil s slovenskim in hrvatskim delavstvom« Ko je avstrijska vlada uprizoril« znano Friedjungovo afero in se je vršil veleizdajniški proces v Zagrebu, j« Klofač aranžiral v Pragi velike protest« in stopil v delegacijah na stran Masa« ryka proti grofu Ehrentalu. Leta 1912. je v balkanski vojni da le najmanje polovico J at -L* mater- ki iščejo pomoči po ljub-rtv»V j zavetiščih in pri Socialnem skrb-•1. loma iz Štajerske. Vedo torej, da iz-, ‘OJnjejo hvalevredno narodno dolžnost, , u=lajo za svoje rojake, ako prispeva--a skupni Dom, ki naj bo pribežališče ..ponižanih in razžaljenih,. Naj bi »o, ‘t-r Celjanke . mnogo, mnogo MVrc DvaI*v- Narodni Ženski Savci, sloven. del. *B ;Z' ,U™rl. J Starem logu pri Kocev« v,s J°Jem nadučitelj Anton Lokar, do-j '» kamniškega okraja, ki pa se je iz-svojemu narodu ter svojih 6 sinov . ; ' Tza nemške nacionalce, ki se obiav-- .c*er- Vkljub temu pa so naše • yimenovale njegovega sina Emila, . "Zuj® "°aje nekje v Avstriji, za nad-H«telja v Mozeliu. biv-:r„,Sni.rtn.a ^osa. V Cerknici je umrl P > r J?JStilnicar Jakob Šega star 64 let. —. pri Dravogradu je umrl lesotržec * ^.pernath, star 74 let. N. p. v m.i V Br,j; ,ngir,an napad na vojaško stražo, loitu s°kpte na nedeljo je javil v Za-Cednnci • stTaz* stoječi vojak, rodom mate dal;^ Clgan (Cincar), da ga je nekdo ajji,: ustrelil v nogo. Strelni strokov- sam s° takoj dognali, da se je vojak •in v?8*relil s službeno puško, da bi mu bilo treba več služiti. 'flnevT - ®oma J’e odšla pred nekaterimi la n, ■j>° letna soproga progovnega čuvana Verdu, čuvajnica 6S0. Ženi se je hip-k- otnracil um, da si domišljuje, da je Kdo11 S£- ^aJduk, ki ga iščejo orožniki. *<^rog k^C opazi1, na5" to takoi J'avi y " Se žrtev velikonočnega 3treljanja. •I ^rapju pri Ljutomeru je posestnik Fcr-Ijll merman na velikonočno nedeljo stre-lL ®. topiče je užigal kar z vžiga- Oah • ' ponovnem strelu mu je ves biln°JnVrE'0 v g*avo. ter mu P°' glave oa--Bil je seve pri priči mrtev. r~ V kočevskem okraju je zadnje ča-y, * vec oseb prestopilo v pravoslavje. Hit)° so.vXe“norna nemški duhovniki, ki Kovati* ukaz nočejo slovensko pridi- Liubliana. Mt ~ vprašanje preosnove porote. Disku-•>Ja o tem se bo nadaljevala in končala na »estanku društva Pravnika v sredo t. m. ob pol 5. uri (točno) popoldne v sodni palači soba št. 79. = Za člana Jugoslovanske akademije v Zagrebu je imenovan naš rojak g. mon-#>*nor Janko Barič, ravnatelj nadškofijske Pisarne. r— Še mrliči nimajo miru. Čevljarski ročnik C. K. se ga rad naleze. To se mu zgodilo tudi pred kratkim. Nalezel se *• Je zopet po stari navadi in vsled tega £“Stal tako pogumen, da je šel na polcopa-M?e,'!sv- Križu in polomil tam 35 nagrob-, zev‘ Za svojo »korajžo« se bo zago-*tial na pristojni oblasti. . = Pogon za nevarnim zločincem. Pre- mif ti1 S0^0^° zvečer sta okolišni nadzor-iVai ^uren* *n detektiv Podobnik pregledo-j ‘a prenočišča v Kolodvorski ulici, kjer let P°naiveč shajajo sumljivi elementi. Na-,'eia sta na nekega Rudolfa Skuka, ki se 2elo sumljivo obnašal in radi tega sta S J njegovo spremljevalko Ano Petrovič t, d prijela in odpeljala na policijo. Skuk (ie?2el s seboj svojo precejšnjo prtljago in yj?nik, med potjo je pa vse izročil Petro-l^evi. Naenkrat je Skuk začel bežati, kar Sa nesle noge, detektiv Podobnik pa za St11- Skuk je bežal po Slomškovi in Ciga-tl °Ti uiici na Dunajsko cesto in od tod pro-Slavnemu kolodvoru. Pred kolodvorom Ved6 05:rl naza' 111 v,deč. da ga detektiv .ono bolj dohaja, je izvlekel samokres in ■skl na Podobnika. Podobnik se je hitro kai?« 1 k tlom >n to mu je rešilo življenje, mu ie Prestrelila klobuk in po-neka] kože in las. V tem hipu je Drih-i f aurLU' KOZe U1 ms. v tem nipu je . nitel od kolodvora drugi detektiv, proti jTreretnu je Skuk tudi oddal več stre-» ne da bi ga zadel. Nato je zločinec iz- =* Obolel Je policijski ravnatelj gospod dr. Al. Guštin. «= Falzifikator pod ključem. V nedeljo se je ljubljanski policiji posrečilo prijeti od policije v Prijedoru pobeglega trgovca Maša Omilinoviča, ki je razširjal ponarejene 1000 lirske bankovce. Pri njem so našli en ponarejen 1000 lirski bankovec in čez 8000 dinarjev v gotovini, = Zeleni .[urij. Včeraj na god sv. Jurija, se je brala zjutraj ob 8. uri v grajski kapelici sv. maša. Navzočih je bilo mnogo Ljubljančanov. = Tatvina na kolodvoru. V noči na 20. tega meseca je bila na glavnem kolodvoru ukradena vreča, v kateri je blo 60 kg riža. O tatu ni sledu. = Popis psov. Lastniki psov se poživljajo, da prijavijo do 1. maja 1922 svoje pse v mestnemu popisovalnemu uradu v svrho popolnitve pasjega katastra z ozirom na pleme (pasma) barvo, spol .starost ter vpo-rabo, pes čuvaj, lovski, policijski, luksusnl pes itd. Oenem je prinesti seboj tudi potrdilo o plačani pasji taksi. Maribor. M*,« ua DI sa zauei. Nato je ziocmec iz-fet • v. nočni temi- Rudolf Skuk je star 32 j? „>n je odsedel že več mesecev ječe, ker ri. kot vajenec okradel svojega gospo-J“)a Hlebca v, Kranju. Upajmo, da pride ^?}u y roke pravici in dobi zasluženo Senator Vaclav KloJač v Mariboru, Jutri, v sredo zvečer priredi narodno-soci-jalistična stranka v Mariboru javni shod, na katerem bo govoril senator Vaclav Klofač. V četrtek opoldne se odpelje Vaclav Klofač s ceh. brzovlakom zopet nazaj v Prago. Jugoslovani — Jugoslovenke! Kakor v vseh ostalih krajih naše drage domovine, sklenili smo tudi v Mariboru, da postavimo spomenik dnevu poroke našega vladarja, Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra L 2 Njeno Kraljevsko Visokostjo rumunsko 'kraljičino Marijo. Kakor so časi, v katerih živimo resni ta težki naj bo tudi ta spomenik resen, odgovarjajoč perečemu vprašanju našega okraja. Sklenili smo, postaviti v Mariboru veliko otroško bolnico, ki bi naj varovala pogube to, kar ima naše kraljestvo najdragocenejšega: naš mladi jugoslovanski naraščaj. Celo bolnice bo dičilo ime prve jugoslovanske kraljice Marije. Potreba otroške bolnice v Mariboru je velika. Naša bolnica nima posebnega otroškega oddelka, ker je bilo pred preobratom iz zdravstvenih ozirov težišče za naše kraje Gradec, za Prekmurje Budimpešta, za Koroško Celovec. Treba je ustanoviti novo središče in sicer tako, ki bo z ozirom na mdaljo vsem prizadetim enako dosegljivo. Po naravni legi nagibljejo se ti kraji proti Mariboru, a naše mesto jim v tem oziru ne more nuditi nobene pomoči. Ker pa nam država ne more v teh gospodarsko tako težki časih priskoči na omoč, treba je, da sežemo po samopomoči. S tem bomo najlepše dokazali državi in vladarju, da pravilno pojmujejo dobo, v kateri živimo in da smo je vredni. Vojna z vsemi svojimi grozami in zlasti s pomanjkljivo prehrano je rušila že v kali zdravje naše dece in polagala v nežni otroški organizem začetke težkih organičnih bolezni. Potom izvlečkov matrike župniških uradov je dokazano, da znaša le v jugoslovanskem ozemlju nekdanje Spodnje Štajerske umrljivost otrok do 1. leta 60 odstotkov, med 1. in 4. letom 26 odstotkov in med 4. in 10. letom 65 odstotkov. V Mariboru samem znaša letna umrljivost 42 odstotkov. Iz Koroške in Prekmurja nimamo točnih podatkov, a že omenjene številke govorijo dovolj jasno. Zato se je v Mariboru ustanovil odbor, ki si je stavil za nalogo, da povzdigne otroško bolnico v Mariboru. Ker pa je to vprašanje tako blizu ženskemu srcu in programu naše organizacije, je sklenilo naše društvo, da posveti s trajnim delom svoje sile tej misli tako dolgo, dokler ne bo stala v Mariboru otroška bolnica. Roko v roki hočemo delati z društvom za zgradbo otroške bolnice v Mariboru in ga podpreti v človekoljubnem cilju. Zato se obračamo z našo prošnjo do vseh tistih, ki so prizadeti in tudi tistih, ki niso prizadeti, da nam pomagajo. Predvsem prosimo vse organizacije, brez razlike strank in slojev, da se nam pridružijo. Obračamo se na občine, da v svojem interesu podprejo naše delo, nadalje na častito duhovščino in učiteljstvo. Posebej se še obračamo na premožnejše sloje, na industrijska podjetja, banke, posojilnice in različne zadruge. Pomagajte vsi, vsak po svoji moči. Darove bomo objavili potom časopisov. Imena darovalcev in seznam darov bodo izročeni Njenemu Veličanstvu Kraljici Mariji. Darove pošiljajte ua »Sklad otroške bolnice«, Posojilnica v Mariboru, nabiraiue pole pa »Mariborskemu ženskemu društvu«. — Odbor ^-Mariborskega ženskega društva«. Stražo v parku opozarjamo, da vodi vsak dan opoldne neka znana nemška gdč. Sch. svojega psa po parku brez vrvice. Pes skaka po nasadih, se zaletava med žično ograjo katero bo danes ali jutri razdrl. L iVaclav Klofač se je izkazal tekom ■Voje politične karijere za najdosled-nejšega slovanskega politika, tako v ~J>najsketn parlamentu, kot v avstro-^£skih delegacijah. Vsled tega je po-■pl izvanredno popularen pri vseh javanskih narodih ravnotako nepopu-in osovražen pa na Dunaju, y “*sti in armadnih krogih. 'd*! preci V0JQ0 v maiu 1- 1911. je v ”®tegacijah v Budimpešti kot edini pro-J^tiral proti vojaSkim pripravam na-?erjenim proti Srbiji in Rusiji. Isto-*sno pa je Klofač psihološko priprav-Češko revolucijo doma. Ko je izbruhnila vojna je bil takoj ^etiran in vtaknjen v ječo, kjer ga je ?vstrijska vlada držala tri leta. Šele j^ncem maja leta 1917. je dobil obtož-ki naj bi se končala s procesom ~®Perjenim ne toliko proti Klofaču kot ?s®bi, temveč predvsem proti jugoslo-: inskemu pokretu za narodno in poli-£no osvobojenje. Obtožba je bila za-, Ovana tako, da bi se proces mogel Ončati edinole s Klofačevo smrtno j ^°dbo. Ko bi v juliju istega leta vo-»ka situacija na frontah, kakor tudi ‘Uacjja v inozemstvu ne prisilila ce-, ria Karla k splošni amnestiji, bi do smrtne obsodbe tudi gotovo prišlo, gg Ko je bil Klofač po treh letih izpu-s..en iz ječe, je takoj prvi dan progla-v časopisih, da se cesarju Karlu za zahvaljuje in da bo ostal zvest idejam in svojemu boju za osvo- bojenje češkega naroda in samostojno češko državo. In zvest svojim besedam je pričel takoj nadaljevati svojo revolucijonarno propagando med narodom. Zopet ga vidimo kako potuje — apostol narodne svobode in socijaine pravičnosti — od mesta do mesta in na enem teh poti se je leta 1918. oglasil v avgustu mesecu tudi v Ljubljani. Rezultati svetovne vojne so prinesli za Klofačevo politiko in njegovo taktiko popolno satisfakcijo. Češki narod je bil osvobojen in največji antimilitarist v Avstriji je postal prvi minister narodne obrane v osvobojeni čehoslovaški republiki, da organizira češko armado za obrambo češke svobode in demokracije, V svobodni češki republiki je bil dvakrat minister. Potem pa je stranka čeških narodnih sočijalistov zahtevala, da se popolnoma posveti vodstvu stranke in zato je Klofač od tedaj naprej dosledno odklanjal ponovno mu ponujano ministrsko mesto. Povojne razmere zahtevajo reorganizacijo stranke in treba je nove orijentacije demokracije in delavstva. Potreben je nov konstruktiven, pozitiven socijali-zem. In tako bivši minister zopet potuje od kraja do kraja, od organizacije do organizacije kot govornik in propa-gator narodno socijalistične misli, zvest svojemu apostolskemu poslanstvu. Tako smo ga lansko leto tretjič videli med amerikanskimi Čehi, kjer je G. Lnclen Tesniere, profesor francoskega Jezika na ljubljanski univerzi bo predaval v soboto, dne 29. aprila ob 18. uri v slavnostni dvorani moškega učiteljišča o novejši francoski literaturi. To predavanje priredi mariborski »cerde francais«, ki se zelo dobro razvija. Ima tudi društveno čitalnico v gimnaziji, ki je odprta v torek, sredo petek in soboto od 18. do 20. ure. Nesreča na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru v Mariboru je pri uvozu skočil nadredar Kralj tako nesrečno, da so mu šla kolesa čez nogo ter mu jo odtrgala. Izgon iz naše države. Policijsko ravnateljstvo v Mariboru je izgnalo iz naše države zobotehnika Emila Niederdorferja iz Gradca. Pasji kontumac je odrejen za celo mestno občino Maribor. Poživljamo merodajne faktorje, da naj strogo pazijo, da bodo nosili vsi psi nagobčnike in da bodo vodeni na vrvici. Kolodvorska ulica v Mariboru je v deževju, kakor kakšen hribovski klanec. Ne pri strani ne po sredi ni mogoče hoditi, ker je vse ena luža. Bi pač morali vsaj eno stran toliko popraviti, da bi bilo mogoče hoditi. Celle. Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri t pondelje predava vladni svetnik g. E. Li-lek o temi »zemljepisne in narodopisne črtice o Bosni in Hercegovini.« Predavanje se bo ilustriralo z zemljepisnimi in narodopisnimi slikami ter vsakovrstnimi predmeti iz domače umetne in hišne industrije, kateri lepi izdelki naših južnih bratov bodo gotovo vzbujali občno pozornost. Po predavanju, ki bo trajalo samo tričetrt ure, bo ogledovanje teh predmetov. _ Oebna vest, G. polkovnik Kerchelich je imenovan za okrožnega poveljnika v Mostar. Gospod polkovnik je bil v Celju med vojaštvom zelo priljubljen. Delavstvo Westetiove tovarne je imelo v nedeljo dopoldne dobro obiskan shod, na katerem je za strokovno organizacijo kovinarjev poročal posl. Tokan iz Ljubljane, za Jugoslov. strok, zvezo pa je govoril dr. Ogrizek iz Celja. Delavstvo V2traja v upravičeni stavki naprej do konca, dokler^ si ne pribori zmage do katere je upravičeno. Tudi invalidska organizacija je zborovala v nedeljo v Celju. Shod je bil protest proti neznosnemu stanju v katerem žive naši invalidi, ker se jim ne izplačujejo še one bore drž. podpore, katere so prejemali dosedaj. Razpravljalo se je na shodu tudi o drugih zadevah tičočih se invalidskih interesov. Rudarska akademija. Listi so prinesli vest, da je ministrstvo za šume in rude sklenilo otvoriti rudarsko akademijo v Mariboru. »Nova Doba« piše k temu 2elo umestno, da bi kot sedež rudarske akademije moglo priti v poštev le Celje, ki je naravno središče n^jvečjih rudokopov v državi. Premogovni bazen Velje, Ye!e-nje-Škale, Zabukovca, Huda jama, Liboje, Trbovlje-Hrastnik-Zagorje, Laško. Stra-nice-Konjice, Rajhenburg, Podsreda, Rogatec kažejo dovolj razločno na kraj, kiei mora. biti rudarska akademija. V rudarski stroki rabi tudi višja šolska izobrazba v neposredni bližini velike rudokope za praktičen poduk. Tudi ostala, posebno železna industrija je v Celju dobro razvita. Vsega tega Maribor nima. Vrhu tega je v Celju tudi drž. rudarska šola Oba zavoda bi.se v marsičem posebno glede učnih moči in pripomočkov izpopolnjevala, tei bi se s tem veliko izdatkov prihranilo. Merodajni krogi naj bi zastavili vse sile, .se .otvori rudarska akademija v Ceiju, ki je in bo postalo središče industrije m rudokopov cele Slovenije. Tudi beograjska »Epoha« piše, da bi bilo Celje za rud. mesto, ker je v Celju že rudarska šola in akademijo v vsaketn pogledu primerno je Celje center rudokopov. Krajevna organizacija IMS8 v Celju bo_ praznik I'maja proslavila z zabavnim večerom v hotelu pri »Kroni«. •— 7. maja pa se vrši izlet somišljenikov in prijateljev k Sodinu v Bukovžlak. Novo stavbo delavnice in stanovanj-za svoje uslužbence namerava na prostoi-nem vrtu pred grofijo zgraditi tvornica »Zlatarka« v Celju. PogreSa se Razboršek Vincenc, pO’ sestnikov sin iz Lejš št. 4, občina Jurklo-šter, rojen leta 1894 v Slivnici pri Celju, oženjen, je odšel dne 4. jan. 1922 v Laško, kjer je bil do 25. jan. t. 1. zaposlen pri Marti Gradt. Po 25. januarju je Razboi-šefc odšel proti Celju ter ni od tega časa o njem nikakega sledu. Kleti prepovedano. Celjski policijski oddelek razglaša: Pokr. uprava za Slovenijo oddelek za notranje zadeve je vsled zadevnega naročila ministrstva notranjih del z razpisom z dne 27. maica ;922, štev. 11839 odredila, da se javno preklinjanje s kojim se izzove zgražanje ali pohujšanje policijsko kaznuje po res. nar. z dne 20. aprila 1854 štev. 96 dež. zak. utrjeval med češkimi političnimi in gospodarskimi organizacijami narodnoso-cijalistično misel in ji gradil pot v bodočnost. Klofač je pred vojno organiziral češki narodni socijalizem. Zdaj je propo-vednik slovanskega socijalizma. V stiku z rusko demokracijo in ruskim pro-ticarističnimi in protiboljševiškimi soci-jalisti nastopa enako proti boljševizmu, kot proti reakciji in nedemokratskemu, površnemu predvojnemu nacijonalizmu, ki neče poznati naroda v njegovih so-cijalnih potrebah. Ustvarja nov nacijo-nalizem in obenem nov socijalizem pri čemer izvaja sintezo med nacijonalnim, kulturnim in socialističnim programom. In v tej misiji se nahaja danes tudi v Ljubljani. Kljub vsem težkim nesrečam, ki so ga zadele v njegovem družinskem življenju — sina so mu ustrelili na italijanski fronti in umrla mu je hčerka, tako da ima danes edinole še eno vnukinjo po ličeri — je vendar ostal Klofač optimist. V vztrajnem in neumornem delu za češki narod in za vse Slovanstvo išče in najde uteho svojim bolečinam. Njegova neomajna vera v preporojeno Slovanstvo, združeno v slovanski soci-jalistični vzajemnosti ga z železno doslednostjo vodi k njegovemu življen-skemu cilju. Kakor je dosegel osvobojenje češkega naroda, tako upamo, da bo doživel uresničenje tudi te svoje velike ideje. Pazite na javne nasade! Nekateri ljudje v mestnem parku nič ne pazijo na lepoto istega. Hodijo poleg potov po travi, da so nastala že cela nova pota, ali pa na razned ruge načine poškodujejo javne nasade. Stražniki bi naj na take brezob-zirneže ostreje pazili in bi se naj taki slučaji kaznovali v prid Olepševalnega društva. Stanovanjsko hišico si je pričel nekdo zidati v gornjem delu mestnega parka pod gričem. Ta novi hišni posestnik gotovo zelo ljubi samoto, da si je izbral tako tih in miren kraj. Pri prijavnem uradu se naj zglasi Ivanc Anton po domače Grebenc, poprej v Sromljah, sedaj nekje v Celju. Umrlo je tekom meseca marca v mestu Celju 8 oseb, v javni bolnici 22 oseb in v vojaški bolnici 3 osebe; skupaj 33 oseb. Roparski napad? Posestnik in lesni trgovec Cencel iz Liboj pri Celju se je v petek z vozom odpeljal z doma. Zvečer bi se imel vrniti, pa ga ni bilo od nikoder Zjutraj pa so konji sami pripeljali voz domov. Na vozu je ležal nezavesten gospodar težko poškodovan. Ker mu je manjkal tudi ves denar, se sumi, da je kdo izvršil na njega roparski napad. Preiskava pa bo stvar bolj razjasnila. Nezgoda. V Levcu pr Celju pelje Jel. proga čez cesto. Preko proge je v hipu ko je privozil savinjski vlak, dirjal neki avtomobil. Vlak je zadel v avto in ga močno poškodoval. Ljudem, ki so se peljali v avtomobilu, se k sreči ni nič zgodilo. Nova banka, V prostorih, kjer je bila nastanjena trgovina mestne aprovizacije v Prešernovi ulici, prične s I. majem poslovati podružnica .^Slovenske banke d, d.« Tako bomo imeli v našem malem Celju poleg več drugih denarnih zavodov, tudi štiri banke. Dobro bi bilo, da bi merodajni činitelji poskrbeli, da bi se vse te nove in stare banke pričele z gradnjo stanovanjskih hiš za svoje uslužbence. Kakor je videti do sedaj, banke tudi letos pri na» v Celju ne nameravajo nič zidati. Da se prične z štabnim delom, je skrajni čas; \ to poklicani krogi naj zadevi posvetijo potrebno pozornosti Mestni magistrat je razpisal nekatera popravljalna dela v Aleksandrovi vojašnici. Istotako razglaša, da proda dražbenim potom mestna hiša nas trelišču za gradom. Popadljivi psi. Zadnje čase je bilo v Celju ugriznjenih več ljudi od popadljivih psov. Da se to vbodoče zabrani, je mestni magistrat izdal razglas, da se morajo taki psi voditi zunaj na vrvici in biti opremljeni z varnim nagobčnikom. Podrobni tozadevni razglas je nabit na oglasni deski mestnega magistrata. Aretacije v Celju. Celjska policija je aretirala nekega Emerika Keuscaa iz Eg-genberga pri Gradcu, ker je osumljen nekega vloma. Tudi ga zasleduje graško policijsko ravnateljstvo. Zaradi potepuStva in goljufije je bil aretiran neki Henrik \Vagner iz Peča. Pliaj. »Petovla« usnjarska industrija d. . * dukom v Splitu (rezultati še neznani). Zagrebški listi poročajo o Slaviji jako ugod* no. Označujejo jo kot izvrsten, prvora*-reden klub s tipično češko kombinacijsko igro in s posebno jako obrambo. Pred« piodaja vstopnic v cvetličarni Wider, Se-lenburgova ulica. Pričetek tekme ob pol 6. uri. Prvenstvene tekme v Ljubljani. Her* mes—Jadran 7:1. V Nedeljo se je vršil« med drugorazrednima kluboma S. K. Hew mes in S. K, Jadran prvenstvena tekma, ki je izpadla z nepričakovano goalno razliko v korist prvega. Hermes je s to zmago dobil prvenstvo drugega razreda in •• bo v jeseni pomaknil v I. razred ljitbljatu skih nogometnih klubov. 2e lani je veliko obetal. Vztrajni trening pa ga je letos postavil v prav dobro formo. V prvi polo« vici se je igra vršila na odprtem igrišču, nakar je Jadran upehal. Jadran je v poslednjem času pretrpel malo notranjo krizo. koje posledice so se pokazale ra nedeljskem porazu. G. Hus je sodil dobro* Ilirija s—Svoboda Moste 4:0. Ilirsko moštvo je kazalo vse vrline prvega ter j« imelo proti Svobodi razmeroma lahko igro. Ilirija 3—Jadran rez. 7:1. I* dosedanjih prvenstvenih tekem drugega razred« in rezerv se jasno razvidijo kiubi, ki so se napotili k resnemu, sistematičnemu ia vztrajnemu delu. Da način dela je predpogoj vsakega napredka pri nogometu. In da je to edini predpogoj zmag in razvoj« se vidi tudi iz dejstva, da razpolagajo poraženi klubi z nič "slabšimi igralnimi močmi, ki se pa malomarno zanemarjajo, T« tekme naj bi bile uspešen opomin, da a« naš drugi razred dvigne iz dosedanjega mrtvila. ers.-a^e in dasba. Repertoir narodnega gledališča. Drama: Sreda, 26. aprila 1922. »Otok in St ni« ga«. Proslava 70 letnice drja. Ivana Tavčarja. Slavnostna predstava. Izven. Četrtek, 27. aprila. »Hamlet«. Izve«, Petek, 28. aprila. »Tlevizor«. Dijaška predstiva. Znižane cene. Začetek ob 3. url popoldne. Izven. Sobota, 29. aprila. »Otok in Struga. K Nedelja, 30. aprila. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Delavska predstava* Polovične cene. Izven. Ponedeljek t. maja. »Otok in struga v Abon. B. Torek, 2. maja. Zaprto. Opera; Sreda, dne 26. aprila 1922. »LuSza«. C, Četrtek, 27. aprila. »Hoffmannove pripovedke. Gostovanje ge. Vesel-Pola iz Zan greba. B. Petek, 28. aprila. »Werther«. A. Sobota, 29. aprila. »Bajaja«, D. Nedelja, 30. aprila. »Faust«. Izven. Ponedeljek 1. maja. Plesni večer gd8, Lidije Wissialcove. Izven. Torek, 2. maja. »Bajaja«. C. Iz gledališke pisarne. Proslava »e« demdesetletnice dr. Ivana Tavčarja. Ka* Todno gledališče v Ljubljani proslavi 704 letnico najodličnejšega slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja v sredo, dne 26, aprila v dramskem gledališču. Vprizori se slavljenčeva novela »Otok in Struga«, katero je dramatiziral pokojni Ignacij Borštnik. V glavnih vlogah nastopijo go« spe Juvanova, Šaričeva, Medvedova, Wim trova in gospodje Peček, Kralj, Plut In drugi. Režijo vodi g. Osip šest, ki je razdelil vprizoritev v osemnajst slik. Izpre« membe se vrše na odprtem odru. Konce1 dejanj označuje zastor. Odmor Je le po tretjem dejanju. Predstava traja približno dve uri. Vsi prijatelji in častilci slavnega pisatelja so vljudno vabljeni. Cene obin čajne. Društvene vesti. Opozarjamo na izredni občni zbor »Nabavljalne zadruge« javnih nameičen-cev in vpokojencev v Ljubljani, ki se vrli dne 27. aprila 1922 ob 20. uri v dvorani Mestnega doma. Društvo stanovanjskih najemnikov n Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 26. aprU la t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestne« ga doma. Društvena pisarna o»jc elanom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. ia, pritlično desno. .vUdnjiertie jugoslovanskih inženjer-jev in arhitektov —■ Sekcija Ljubljana va* bi svoje člane k ciklu predavanj g. univ, pioiesorja ing. dr. Milana Vidmarja o »gospodarskih problemih iz elektrotehnik kt.« Prvo predavanje se vrši / petek on« 2t>. aprila t. 1. ob 20. uri v Univerzini dvorani deželnega dvorca. 1 Pristop dovoljen tudi po članih upeijanim gostom. Dragocenost vsake hiše je Ije-karaarja Fellera prijetno dišeči >E1« safluid«, najboljše sredstvo za drg-nenje hrbta, rok, nog, in celega telesa, kot kosmetikura za negovanje zob, zobnega inesa, ust, glave Itd. Močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamo-tom in poštnino za 70 kron pošilja: FVgx? yr/£ller’ Šubica donja, Elza trg st. 357 Hrovaško. ce C. N. In A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Bila je precej siromašna sobica, docela podobna Petersonovi, le da je visela na vratnih kavljih ženska obleka, po stolih, postelji in toaletni mizici pa so bile malomarno razmetane najrazličnejše ženske stvari: klobuki, rokavice, ovratniki in ročna torbica od steklenic in jeklenih biserov. Klo si je dejala, da se je moralo stanovalki zelo muditi, ker je pustila torbico doma. Odprla jo je ter si v naglici ogledala njeno vsebino. Našla je umazano denarnico od švedskega usrija, v kateri je tičalo par dolarskih bankovcev ter nekaj papirjev. Ni jih utegnila prebirati, a upala je, da najde v njih kaj nadaljnih podatkov. Na vratih je viselo več jopic, vsiljivih bluz in kričeče pisanih kril; v Klojino žalost se je izkazalo, da nima ta obleka niti enega resničnega žepa. V komodi, ki je bila čisto enaka Petersonovi, je ležalo nekaj perila, bogato obšitega s čipkami najcenejše vrste. V drugem predalu so bila svilena spodnja krila z raztrganimi nabirki, v tretjem črevlji in brezpet- I niki. Nikjer niti najmanjšega koščka z imenom ali ,vsaj z monogramom. Kit, dasi bahavo koketna v svojem vkusu, je bila očividno zanikarna v svojih navadah. Klo si je ni več predstavljala tako velike, moške in odločne, tigre v ženski podobi. Zdaj si jo je mislila gibko in mačjo, krepko sicer (— da je mogla zadati strašni udarec!), toda vse prej nego mišičasto velikanko. Pet minut je gotovo zdavnaj minilo, preden je Klo dovršila svoj ogled, a telefon -Je molčal še vedno. To se je zdelo dekletu slabo znamenje: pa ne da bi se bila prikazala Kit osebno na drugem koncu žice? Utegnilo je tudi pomeniti, da so že nastavljene mreže, v katere naj se vjame Kitina dvojnica. »Ako se pojavi ona tam in jim pove kako in kaj, me ne morejo pustiti žive odtod: zvedela sem več, nego je zdravo zanje,« si je zatrdila Klo. »Skrb za lastno varnost jim bo velevala, da me prestrežejo, preden jih morem pogubiti — zlasti ako mislijo, da sem policistka, ki je našla Petersonovo truplo. Saj ne vedo, kdo sem in počeniu sem tu! Še minuto počakam: ako dotlej ne zazvoni, jo moram popihati. Štejmo do šestdeset in glejmo, kaj se zgodi.« XXII. POGLAVJE. Glas, ki se Ji ni zdel tuj. Zgodilo se je to, da je telefon pozvonil v sosednji sobi, pri Petersonu. Klo je bila naštela baš do štirideset. Upala je, da ji ne bo treba več nazaj k mrliču. Zdaj je videla, da mora. Torbica od steklenih in jeklenih biserčkov je že visela na njeni lehti. Klo je utrnila elektriko in stopila na mostovž. Preden je doštela do šestdeset, je bila spet zaklenjena v Petersonovo sobo. Tako trdno je bila prepričana, da začuje spet tisto tujo govorico, da je malone izpustila siu-šalo, ko se je odzval njenemu »Halo!« drugačen glas. Drugačen — da; a tuj? Ko je vprašal: »Kdo tam? Gospod Peterson?« — se je Kloji močno zazdelo; da ga je že slišala. Vsekako ni bil tisti, ki je prej ogovarjal »Kit«, marveč je zvenel presenetljivo znano in domače. Popolna gotovost, s kom govori, je bila zgolj vprašanje kratkih trenotkov. »Soba je gospoda Petersona,« je odgovorila. »On je — doma. Pravi, da naj govorim jaz namestu njega.« »Če je tako, vam moram najprej povedati, da govorim za gospoda Johna Herona. Povejte to gospodu Petersonu, in naj presodi, ali ne bi bilo morda bolje, da pride sam k telefonu. Klo se je razveselila odloga. John Heron je bil tisti, ki ga je omenil Peterson, ko je danes drugič govorila ž njim. Rekel je, da je Roger Sands »delal za Johna Herona«, ko je srečal Bever!ey na vlaku; in ona — Klo — je začutila ob tem imenu trepet, ki ga sama ni razumela. Kolikor je vedela, .ji je bilo neznano; in vendar se ji je zdelo, kakor bi ga bila slišala v sanjah — v žalostnih sanjah o nekom, ki je p laka 1 v mraku nesrečen in zapuščen. Sredi napornih prigod današnjega dne si ga je ponavljalo dekle vedno iznova, od hipa, ko je padlo prvikrat s Peterso-novih ustnic, pa do zdaj. Ugibala je sama pri sebi, ali naj se drzne vprašati Angela, kdo je John Heron. Bodi si kjerkoli, John Heron je moral biti v nekakšni zvezi z Beverleyino skrivnostjo, drugače ga Peterson ne bi bil omenil pri tisti priliki. In odgovorila je mirno: »Gospod Peterson pravi, da lehko govorim jaz.« »Dobro,« je rekel glas, »Gospod Peterson je prejle telefoniral gospodu Heronu, da mu lehko poceni proda ovratnico iz lepih biserov za njegovo gospo. Menda je bil zvedel, da se gospod Heron zanima za sere; predlagal mu je sestane!jo spod Heron ni osebno dobil te* sporočila. Ni se počutil dobro, ko_J prišlo, in zastopala ga je gospa ne-ronova, ki pa ni mogla obvezno odgovoriti v imenu svojega soproga. Gospod Heron mi naroča, nrvj povem gospodu Petersonu, da ga bo veselilo pogledati n;‘egove bisere, ato so res posebno lepi, toda ne nocoj, marveč jutri zjutraj ob desetih, v Dietzovem hotelu.« _ »V Dietzovem hotelu!« je vikniia Klo. »Zdaj vem, kdo govori. Vi st? Justin 0’Reilly!« Ta vzklik ji je ušel nehote in n* bil namenjen oddaljenemu sobesedniku. Toda po neprevidnosti je držala govorilo pred usti, in mož na orem koncu žice je slišal njene besede. «ln vi sie moja vlomilka! Bogme* zdelo se mi je, da poznam ta glas! Ali ste udeleženi tudi pri tej kupčijir Nemara je gospa Sandsova poverila vam in nekemu Petersonu, da bi prodala njene bisere? Zdaj se rn| svita! Hotela se je pogoditi za bt« sere že z menoj, toda jaz sem odi klonil, v Heronovem in v svojerrt imenu. Kam meri njena igra zdaj, ko se nima več za kaj poganjati, ker ste mi vi vrnili papirje?« Hrobii. * Slepec obtožen umora. Pred berlinskim sodiščem se je zagovarjal neki Feliks Mehr, ki je oslepel v svojem 18. letu ter *e potem kot slepec oženil. Imel je trgovino v Fosenu. Po porodu drt'g ■ Jim je umrla žena na španski bolezni in tedaj je moral slepi mož opustiti trgovino ter se preseliti v Berlin. Sedaj se je začelo pomanjkanje in to ga je spravilo v ebup. Nekega večera, ko sta otroka že trdno spala, je odprl plinove cevi. Zjutraj so našli vse tri v nezavesti. Končno so jih spravili k zavesti in nesrečni oče je moral pred poroto. Toda porotniki so *;a enoglasno oprostili, poslušalci pa so nabrali veliko vsoto ter mu jo darovali kot prvo pomoč zanj in za njeoova < troka. * Rabijatni Kinez. Na Potsdamskem trgu v Berlinu je neki Kinez najel avto-tnobil. Ko ga je šofer pripeljal na določeno mesto, je prišlo do prepira, ker se je gdela Kinezu cena previsoka. Med prepihom je Kinez izvlekel revolver in ustrelil Šoferja v roko. Med tem, ko so pritekli na pomoč šoferju, se je Kinezu posrečilo pobegniti. Sedaj ga policija pridno išče, toda ta posel bo težak, ker so vsi Kinezi enaki. * Obsodba ministrskega predsednika. Prejšnji ministrski predsednik v Braun-schwcigu Sepp Corter, je radi podkuplje-vanja obsojen na »tiri mesece zapora. * Bilz — umrl. Blizu Dresdena je umrl v 8o. letu svetovno znani propagator naravnega zdravljenja I. Bilz. * Brzojavna poroka. Neki ameriški častnik se je koncem vojne zaročil z neko francosko deklico v Parizu, ter je po končani vojni odpotoval domov. Sedaj je pozval Svojo zaročenko, naj pride v Ameriko, kjer se poročita. Toda ameriški konzulat ni smel izdati dovoljenja za potovanje. ker obstoji zakon, po katerem ni dovoljeno vseliti se deklici, da poroči ameriškega državljana. Častnik gre k sodniku, razloži mu celo zadevo ter ga prosi, da gre z njim na brzojavni urad. Tam je sodnik zaročenca vprašal, če prizna svojo nevesto za svojo zakonsko ženo ter brzojavno stavil isto vprašanje tudi nevesti. Odgovor je bli kmalu tu in nato je sodnik »izdal potrdilo, da sta zakonito poročena. Nevesti je bil poslan poročni list, na kar je takoj dobila dovoljenje za potovanje. * Najnovejša Marconijeva iznajdba obstoji v tem, da se prenese radio-brzo-javke avtomatično na žice. Na ta način bo mogoče brezžične brzojavke oddajati na take postaje ki nimajo sprejemnega aparata. Vsled nove iznajdbe bo mogoče direktno govoriti iz Evrope prekmorski-mi deželami, pri čemer se prihrani mnogo časa in osebja. * Cavaileria rusticana. Iz Rima poročajo, da je umrl ondi znani pisatelj Gio-vanni Varga, star 82 let. On je avtor sicilijanskega romana »Cavaileria rusticana«, katerega vsebino je uporabil Mascag-ni za svojo opero istega imena. Varga je bil pred dvema letoma imenovan senatorjem. * Zagoneten prstan. Britski muzej je dobil te dni redek dar. Sir Rider Haggard mu je poklonil nenavaden zlat prstan o katerem se pripovedujejo čudne pripovedke. Prstan je našel v Peruju pred^ kakimi 60. leti neki potnik ter ga je prišedši na Angleško podaril svojemu prijatelju. Pri tem mu je pripovedoval, da je na poti skozi Peru naletel na neki grob, v katerem je bilo 13 mumij, od katerih ena je imela ta prstan. Kakor hitro ga je potegnil s prsta mumije, so se vse mumije spremenile v prah. Prstan je zlat ter ima čudne reliefe, ki niso podobni drugim najdeninam južne Amerike in tudi ne orijentalnim rezbali-jam. Na vsak način je ta prstan interesantna zagonetka. * Strah pred otroci. Pred sodiščem v Miinchenu se je započela razprava proti 84 ženam in deklicam, ki so dale usmrtiti svoj že započeti plod. Največji del obtoženih žensk pripada delavskim slojem. Operacije je izvedel dr. Maier, ki je tudi obtožen. Na razpravi so se obtoženke trdo zagovarjale s tem, da so take opcracije dopustne, ako jih izvršijo zdravniki in ako dajo možje v to pismeno dovoljenje. Dr. Maier je računal za vsako operajcijo 50 do 300 mark. Od te razprave so poslušalci izključeni. * »Gledališče za vse.« V bodočih dneh bo v Berlinu otvorjeno njovo gledališče pod imenom »Alhambra«. V tem gledališču se bodo predvajali filmi, drame, opere in operete. To gledališče bi se moglo nazivati »gledališče za vse.« MALI WM. OGLAS 1« m 1 rt wmitri ■m 1. in I TT r iti ~i- PRODAJA: POSESTVO z 7 orali jjive, travniki in gozd x rso premičnino in živaljo pri Mariboru v i.ohovij Hočah, Fnitor št. 3. -_______________ 730__ —POZORI l’o d jako ugodnimi pogoji kompleten stroj za pokalice in »Jfon izdelovati z vso k ttemu spadajočo pripravo v najboljšem stanju s potrebnimi steklenicami, ki-»Iino, omizjem in vozom. Vpraša se pri J. Beranlč, Jtrnišče pri Ptuju, žel. po-rtaja Sv. Lovrenc, Drav-iko polje. 739 IŠČEM pridnega in poštenega krojaškega učenca za takoj. Ivan Udrih, krojač, Loke 372, Trbovlje I. 728 IŠČE se samostojna, poštena gospodinja v starosti 25 do k let k samskemu gospodu. Ponudbe pod .tGo-spodinja« na upravo Hita. 725 "AMERIKANCI! Kdo ffame v najem ali zamenja ■a dolarje kompletno opekarno z drvami in nakopano zemljo, stanovanje s pohištvom v lepem kraju. Zraven je 5 oralov zemlje, fodna moč, velika' hiša kovačnica. Velike vrednosti za podjetnega moža! Mihael Zore, Bistrica 28, Bleiburg. KSrnten. 713 HUP! Z IZPRAŠAN STROJNIK, kurjač in izučen strojni ključavničar, 29 let star oženjen, išče primerne službe. Ponudbe pod »strojnik« na upravo lista. 731 KORE5PONDENTINJA, vešča strojepisja in pisarniških del, išče mesta, najrajši pri kaki večji trgovini.1 Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »trgovina« na upravo lisia. 726 2E RABLJENA železna blagajna št. 3, 4 ali 5. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod št. 718. »HERDERS Konversati-ons Lexicon«. Cenjene ponudbe z navedbo cene je nasloviti na soboslikarsko in pleskarsko tvrdko Brata Rožič. Ljubljana, Vegova ulica 8._________________ 719 J RAZNO aooo K tistemu, kdor preskrbi stanovanje z dvema ali eno sobo in kuhinjo v mestu ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pod »Nujno« na upravo lista. 722 1000 K nagrade onemu, ki preskrbi mlademu zakonskemu paru stanovanje obstoječe iz kuhinje in I ali dveh sob v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe se prosijo pod »Mlad par«, na upravo lista. "24 LOKAL na glavnem trgu v Ljubljani (Mestni trg) pripraven za vsako obrt. tudi za banko, se odda v najem. Prednost imajo veletrgovci. Pismene ponudbe pod »Zlata jama«, poštnoležeče Ljubljana, glavna pusta. 727 SLUZBS: STROJEPISKO izvežba-no, perfektno v nemškem jeziku in nemški stenografiji se sprejme takoj pri Mednarodnem odpremni-čtvu Emil Franki i dr. Zagreb, Ciglana 20 a. Ponudbe z zahtevo plače na gorenjo firmo. 711 PROTI DOBRI PLAČI se sprejmeta takoj dva pe-čarska pomočnika. Istotam je v zalogi več peči. štedilnikov itd., ter se jih odda po najnižjih cenah. 709 tolste potrebščine za člane, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka UtSIllEllE Uufoijana, Mestni trs 10. "I JOSIP DE PflULIS MIRA DE PflULIS roj. BERGANT POROČENA. LJUBLJANft 23./1V. 1922. SV. DUH O Ssaiovrsfne obleSfB najnovejši modi in kroju franc bumak Horjul 74 pri Vrhniki. Pišite dopisnico, pridem meriti tudi na dom! Krasna stanovanjska hiša v Grazu v bližini Jako-miniplatz, sedaj na novo renovirana, je proti gotovini za prodat. R. Gallent, Graz, Mor llenfeldgasse 12. Razno perilo za dame, gospode in dec© priporoča tvrdka 1. S E. 5HBBERHE Ljubljana, Mestni trs it 10. POZOR! POZOR! Šivalni stroji so dospeli v vseh opremah za rodbinsko in obrmo rdbO, istotam za čevljarje in krojače. 30SIP PETEUNC Liubljana, Sv. Petra nasip. Dl T V globoki žalosti naznanjajo podpisani pretresujočo vest, da je njih iskreno ljubljeni in nepozabni stari oče, oz. svak in stric gospod &mm PERNATH lesotržec dne 21. aprila 1922 ob l/iQ. uri v 74. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni preminul. Pogreb dragega ranjkega se je vršil v nedeljo 23. aprila 1922 ob 5. uri pop. iz hiše žalosti Meža št. 24, kjer se je truplo slovesno blagoslovilo in na krajnem pokopališču položilo v družinskem grobu k večnemu počitku. Sveta maša zndušnica se bo služila v pondeljek, dne 24. aprila 1922 ob 8. uri v farni cerkvi v Dravogradu. Meža, dne 21. aprila 1922. Roman Seyfrled, zet. Lina kammerer, svakinja. Vse nečakinje in vnukinje ter ostali sorodniki. - " 1 '• *• 'S»• i; \r•!• ►‘ 1 ^ v z... :. ..v- '?•1."• 1 Premog in cement prodaja najcenejše H. PETRIČ. Ljubljana, skladišče Balkan. • ©©•©©© Velika zaloga Kanditov Keksov Čokolade. Josip Vitek, Ljubljana, Krekov trg 8. Glavno zastopstva-tvrdke , .Orion" Maršner Praha. Na debelo* Na debelo Venci, šopki in cvetlice za neveste. Žico, svilen, krep, taiet in cigaretni papir Aba-die zlata znamka, Altesse, Golub, Stročnice št. 2 in 3. Cmilo la, IIa. Razglednice itd. Uran - Papirnica Ljubljana, Mesini trg številka ©©©©&© ©«»©©••• W1 I I3ax perem zastonjl brez ropota. brez krtače Vaše perilo v dveh urah sneino-belol 3ax Vam prihranim iezo In mukot Kajti laz sem nesebičen In neutrudljiv. 3az prihranim čas In denar. ka]ii Jaz delam sam In ne zahtevam nobenega plačila t 3as prlStedlm milo, ohranjam perilo In se z enim samim pranjem ie Izplačam, kajti jaz sem helson-fontAn w avtomatični pralni stroj. 'V® Predstavljanje In poskusno pranje, ne da bi trebaEo kupiti pri živalske slike za malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. S Zn hniigami Ljubljana, Marijin tr|8- HEISOM, Wien Vi., Chwa!lasasse 2 za hotelom Knmmer. Mariahllfcrstrasse, dnevno od 4*6 ure popoldne. Točen Izvoz. Telefon 909,/VI«« Zastopstvo za SHS še za oddati. 3uaoslovanshi Mitni zavod d Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici. obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. i®; Podružnica v Murski Soboti. čistih brez odbitka rentnega davka. FPjSMRgiS Neposredno pod državnim nadzorstvom. m (Jlavni in oduovorni urednik Zorko fakin Izdaja konzorcij dnevnika »Jugosiaviia*. liska »Zvezna tiskarna« v Liubllsni.