GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 21. JUNIJA 1982
S seje predsedstva OK SZDL
r
Kako bomo planirali
Rezultati, ki jih je kamniško gospodarstvo doseglo v lanskem letu, so zaskrbljujoči, usklajeno pa tudi ni razmerje med dohodkom in porabo. V letošnjem letu, kljub nekaterim pozitivnim premikom v začetku leta,zaradi zaostrenih pogojev ne moremo pričakovati boljših rezultatov.
Predsedstvo OK SZDL je na seji osrednjo pozornost namenilo gospodarjenju, predvsem uresničevanju srednjeročnega plana in pripravi na njegove spremembe, saj so ob drugačnih pogojih gospodarjenja, kot so bili ob pripravi tega plana, znatna odstopanja gospodarskih gibanj od predvidenih. Dodatne težave bo
predvsem v preskrbi. Za zagotavljanje preskrbe bo v letošnjem letu namenjenih kar 40 odstotkov sredstev občinskega proračuna, kar pa kljub vsemu ne bo odpravilo vseh motenj v preskrbi. Zbrati bo treba približno 2,5 stari milijardi din za kompenzacije in sovlaganja, da bo zagotovljena kolikor toliko redna preskrba z gorivom, kurjavo, mesom in hrano, za kar je izvršni svet predlagal sprejem ustreznih odlokov.
Razprava je stekla tudi o osnutku novega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985, ki ga je pripravil izvršni svet. Glede na sedanje razmere v kamniškem gospodar-
/--N
Vabilo na spominsko slovesnost
Letos mineva 40 let, kar je nemški okupator v Kamniku in okolici storil strašne zločine - v Kamniku obesil 8 rodoljubov, na Potoku v Črni ustrelil 51 talcev, požgal del vasi Kališe in vas Gradiše ter Hom, v ogenj pa zmetal 12 mož.
Teh tragičnih dogodkov se bomo spomnili:
- v sredo, 30. junija 1982 ob 18. uri s spominsko slove-
snostjo na Trgu talcev v Kamniku
- v nedeljo, 11. julija 1982 ob 14. uri v Gradišču pri spomeniku in ob 15. uri v Črni, na prostoru pri »Jurčku«.
Zveza borcev vabi borce NOV, svojce in druge občane, da se teh slovesnosti udeleže.
OO ZZB NOV občine Kamnik
Ob tem nam mora biti jasno, da bo precej investicij na področju skupne porabe zato moralo počakati na boljše čase, za tiste, za katere se bomo odločili, pa bo treba združevati sredstva. O teh usmeritvah bodo razpravljali delegati na sejah skupščin, stekla pa bo tudi javna razprava po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah združenega dela.
Predsedstvo je na seji razpravljalo tudi o nekaterih spremembah v predsedstvu, saj je po skupščinskih volitvah in volitvah v družbenopolitične organizacije prišlo do vrste kadrovskih sprememb, poleg tega pa so tudi nekateri dosedanji člani predsedstva izrazili željo, da se jih razreši in s tem razbremeni. O tem predlogu pa bodo razpravljali in odločali delegati OK SZDL predvidoma konec junija.
J. Z.
Spremenjeni in dopolnjeni razvojni načrti
Izvršni svet občinske skupščine je svojo sejo, na kateri so osrednjo pozornost namenili uresničevanju družbenega plana ter spremembam in dopolnitvam tega dokumenta, preselil v tovarniško okolje, v prostore Titana. Člani izvršnega sveta so ob tej priložnosti spoznali težave, ki jih skušajo po najboljših močeh odpravljati delavci Titana, da je čim manj prizadeta dohodkovna uspešnost, ogledali pa so si tudi proizvodnjo.
V letu in pol tega srednjeročnega načrta tudi v naši občini ne dosegamo ciljev, ki smo jih zapisali v družbeni plan. Družbeni proizvod ostaja nespremenjen, zapisali pa smo, naj bi se vsako leto povečal za pet odstotkov. Tudi zaposlovanje ne dosega predvidene 2,5 odstotne rasti, ampak se giblje okrog pol odstotnega povečanja. Ne dosegamo izvoznih ciljev: lani smo izvozili namesto planiranih deset odstotkov realno le 0,7 odstotka več kot v letu 1980. Veliko preširokopotezni smo bili tudi pri načrtovanju novih naložb, tako v gospodarstvu, kot tudi v družbenih dejavnostih, kjer se še vedno niso znali soočiti z dejstvom, da je mogoče trošiti le toliko, kolikor ustvarimo.
Vse te ugotovitve torej narekujejo spremembe in dopolnitve družbenega plana za to srednjeročno obdobje, pa čeprav izvoznih načrtov
ne bomo zmanjševali, saj je vključevanje gospodarstva v izvoz ekonomska nujnost in hkrati pogoj za premagovanje sedanjih težav. Prav zato pa bo treba toliko več pozornosti nameniti malemu gospodarstvu, turizmu in kmetijstvu, kjer lahko pričakujemo večjo gospodarsko uspešnost in so tudi že pripravljeni konkretnejši razvojni načrti.
Spremembe so nujne tudi pri načrtovanih investicijah v družbenih dejavnostih. Zaradi obnovitve osnovnih šol v Mostah, Tuhinju, Nev-Ijah in Toma Brejca Kamnik bo nove objekte treba odložiti za kasnejše obdobje. Tudi novogradnjam v otroškem varstvu se bo treba odpovedati, za varstvo otrok v Nevljah bi naj nekaj prostora pridobili pri obnavljanju šole, sicer pa bo treba izkoristiti sedanje zmogljivosti vrtcev in okrepiti družinsko varstvo otrok.
Posebno vprašanje so predvidene investicije v zdravstvu, saj denar, zbran s samoprispevkom, predstavlja le četrtino potrebnih sredstev, zato bo zdravstvena skupnost za javno razpravo morala pripraviti dovolj jasna gradiva, da se bodo ljudje znali odločiti, kako bodo porabljena sredstva samoprispevka.
Stabilizacijsko obdobje bo zavrlo tudi gradnjo Doma varnosti in zaščite, tako da bo v tem srednjeročnem obdobju mogoče zgraditi le nove prostore za gasilce.
povzročilo tudi novo združevanje deviz, saj je izvoz kamniškega gospodarstva daleč pod republiškim povprečjem, večina delovnih organizacij pa je pri nabavi repromateriala vezana na uvoz.
Posebno poglavje predstavljata skupna in splošna poraba, ki nista usklajeni z gibanjem dohodka v gospodarstvu, v večini primerov pa do njih še ni prodrlo spoznanje o tej soodvisnosti in prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo. Povedati je tudi treba, da iz leta v leto narašča delež splošne porabe, ki je namenjen za intervencije v gospodarstvu,
stvu je izvršni svet opredelil predvsem področja turizma, kmetijstva in drobnega gospodarstva kot področja, na katerih je zaradi zaostajanja možno doseči največji napredek. Ob prizadevanjih za povečanje izvoza je razveseljivo tudi to, da so se poleg tradicionalnih izvoznikov z izvoznimi načrti pojavile tudi nekatere delovne organizacije, ki do sedaj niso izvažale. V nadaljnji pripravi planov bo treba posvetiti precejšnjo pozornost predvsem temu, da bodo plani vseh nosilcev planiranja postavljeni na realnih temeljih.
Koncert
mladih
glasbenikov
Ob izteku šolskega leta je Glasbena šola pripravila krajši ansambelski koncert, na katerega so povabili vse starše učencev te šole. Vabilu se je odzval tudi mag. Ivan Justinek. predsednik občinske skupščine.
Učenti-glašbeniki so pripravili uro užitkov ob prijetnih zvokih klavirja, harmonik, kitar, klarinetov in flavt ter izraznem plesa in petju skupin najmlajših. Učenci in njihovi mentorji Rado Rijavec, Veronika Perko-Uk-mar, Martina Bohte, Mara Spa-nič, Ivo Drolje, Jan uš Rasiewicz ter Karla Bemot zaslužijo vso pohvalo za celoletno uspešno delo, ki so ga potrdili z zaključnim ansambebldm koncertom. (Foto: Mira Jančar)
Sedanji izraelski napad na Libanon oziroma na palestinska oporišča v tej državi povsem jasno dokazuje, da ostaja Bližnji vzhod z vsemi svojimi problemi  najbolj žgoče
V tem trenutku je vsaj z vojaškega stališča težko reči, ali se bo sedanji izraelsko-palestinski-sir-ski spopad spremenil v pravo arabsko-izraelsko vojno. Izraelsko ravnanje
spominja na ne še pozabljeni židovski sindrom v nacistični Nemčiji, saj se nemočno civilno prebivalstvo vse pogosteje srečuje z okrutnostjo dobro organizirane izraelske vojaške
da tudi politično ravnanje, bolj ali manj začrtano. Večina arabskih ržav priznava Izraei za svojega največjega sovražnika (če izvzamemo nekatera medsebojna, lahko bi re-
Bližnji vzhod ostaja vroče krizno žarišče
krizno žarišče. Morda se je problem Palestine oziroma Palestincev vsaj za trenutek umaknil s strani časopisja zaradi nekaterih bolj »aktualnih« vojaških dogodkov, a dejstvo ostaja: vse dokler se bo Izrael ravnal po skrajnih sioni-stičnih načelih, miru na tem delu zemeljske oble ne bo, pa čeprav se bo včasih zdelo, da je mogoče s kančkom popustljivosti in ob pomoči velesil vse skupaj primerno urediti.
po skrajnem sionističnem načelu, da naj se »narod brez zemlje naseli na zemlji brez naroda« vsaj v tem trenutku ne dopušča nobenih možnosti, da bi Palestinci vendarle kdaj mirno zaživeli na tleh svoje domovine. Pravzaprav je po svoje paradoksalno, s kakšno okrutnostjo se Izraelci lotevajo uničevanja palestinskih oporišč v Libanonu in drugih arabskih državah. Marsikdaj njihovo ravnanje močno
mašinerije, ki pač ravna v skladu z »višjimi interesi« in cilji izraelske države.
Kaj bodo v sedanjem položaju storile druge arabske države? Vprašanje ostaja brez jasnega in trdnega odgovora, pa čeprav je ravnanje nekaterih arabskih držav prav v tem primeru diametralno nasprotno. Palestinci kot narod brez države ne morejo nikamor in je zato njihovo vojaško, pa seve-
kli sosedska trenja), toda v tem »skupnem« boju proti židovski državi je bila ta enotnost kaj različna. In morda je prav v tem vzrok, da Izrael s tako lahkotnostjo zavrača vse pobude ne samo arabskih držav, pač pa tudi vse svetovne javnosti. Kajti vse dotlej, dokler bo arabska enotnost takšna kot je, dotlej se tudi Izraelu ni bati za svoj obstoj.
J. KOVACIČ
Proslava na Podljubelju
Vsakoletno slovensko proslavo - srečanje taboriščnikov na PODLJUBELJU je letos pokvarila nevihta, Id se je prav v tem čau razbesnela v Karavankah. Kot da bi narava hotela pokazati, kako zelo in kruto je prispevala svoj delež k trpljenju ljudi, ki jim je bilo pred 39-leti usojeno živeti in umirati tu na PODLJUBELJU, podružnici koncentracijskega taborišča MAUTHAU-SEN.
Delegacija intemirancev kamniške občine je položila venec k osrednjemu spomeniku, mladina osnovne šole Toma Brejca, s tovarišem ravnateljem na čelu, pa v baraki spominov. Odpeljali smo se na Koroško in v LEPENI nad Železno Kaplo obiskali PERŠ-MANOVO domačijo, pred kratkim preurejeno v muzej, posve-
čen spominu enajstih članov Sa-dovnikove družine, ki so tu živeli in bili zverinsko pobiti na pragu svobode - 24. aprila 1945. Spomini na ponorele, umikajoče se trupe SS je še premočan, da bi ljudje pozabili; 11 umorjenih-7 otrok, njihova oče in mati, stari oče in teta - so postali simbol za vse prestano gorje Koroških Slovencev v času nacizma.
V muzeju so zbrane fotografije in dokumenti - tri ure rabi obiskovalec, da preštudira razstavljeno gradivo, ki so ga zbrali strokovnjaki po raznih arhivih.
Mi toliko časa nismo imeli, a kljub temu dovolj, da smo ob odhodu z odprtimi očmi podoživ-ljali usodo pobitih in razmesarjenih trupel, razmetanih okoli Peršmanove domačije.     M. B.
OD VSEPOVSOD
• Setveni načrt le deloma uresničen
BEOGRAD - V Jugoslaviji je trenutno zasejanih s pšenico 1,5 milijona hektarjev polj, kar je v primerjavi z načrtovanimi površinami za 3500 hektarjev manj, so ugotovili na zveznem komiteju za kmetijstvo. Ugotovili so tudi, da so letošnje priprave na žetev tekle pod vplivom težav pri nabavi rezervnih delov za kombajne, ki jih je v zasebnem sektorju 14.500 in v družbenem 23 tisoč.
• Zadrege z bencinom se nadaljujejo
LJUBLJANA - Slovenija je v zadnjih štirih letih zmanjšala porabo bencina za 22 odstotkov. Leta 1978 so v Sloveniji porabili 472 tisoč ton bencina, leto kasneje 345, leta 1980 390 in lani 376 tisoč ton bencina. Letos naj bi imela Slovenija na voljo 93,4 odstotka lani porabljenega motornega bencina, kar je približno toliko kot naj bi imeli bencina na voljo tudi še v Črni gori, Makedoniji in BiH. Vsak dan v Sloveniji porabimo okoli 1200 ton bencina, treba pa je povedati še, da si je doslej Slovenija iz materialnih rezerv sposodila že 68 tisoč ton bencina.
• Cene silijo iz začrtanih okvirov
BEOGRAD - V minulih petih mesecih so se proizvodne cene zvišale za 9,6 odstotka, cene na drobno pa za 11,7 odstotka, kar pomeni, da so življenjski stroški v tem obdobju narasli za 15 odstotkov. Številke dokazujejo, da smo pri proizvodnih cenah že porabili 69 odstotkov njihove načrtovane rasti v tem letu, pri cenah na drobno znaša ta odstotek 78, pri življenjskih stroških pa že skoraj 88 odstotkov. Če se bo takšna rast cen nadaljevala še naprej, bo konec leta inflacija dosegla 30 odstotkov, so ugotovili na seji odbora za trg in cene pri zboru republik in pokrajin.
• Dobri izvozni rezultati v petih mesecih
LJUBLJANA - Kot ugotavlja zvezni zavod za statistiko je znašal jugoslovanski izvoz v letošnjih petih mesecih 163 milijard dinarjev in je bil torej za pet odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Pač pa je bil jugoslovanski uvoz za 14 odstotkov manjši in je znašal 224,4 milijarde dinarjev. Jugoslovanska zunanjetrgovinska bilanca v tem obdobju je ugodnejša kot lani. Tako je Jugoslavija pokrila z izvozom 73 odstotkov vsega svojega uvoza. V enakem lanskem obdobju je Jugoslavija pokrila svoj uvoz z izvozom samo 60-odstotno. Precej se je popravila tudi slovenska izvozno-uvozna bilanca, saj je Slovenija v prvih petih mesecih lani pokrila z izvozom okoli 68 odstotkov uvoza, letos pa že okoli 83 odstotkov. Zanimivo je, da se je izvoz po vrednosti najbolj povečal v Črni gori (za 28 odstotkov), zatem v Makedoniji, Sloveniji, Srbiji itd. Uvoz pa se je v tem obdobju povečal samo v Makedoniji in ožji Srbiji, medtem ko se je v vseh drugih republikah zmanjšal, v Sloveniji za približno 10 odstotkov.
• Stihija pri graditvi stanovanj
BEOGRAD - Cene stanovanj se izmikajo družbenemu nadzoru, stanovanjska graditev pa je prepuščena stihiji in samovolji. Zmanjšuje se vpliv tistih, ki prispevajo denar za stanovanjsko graditev, medtem ko dobivajo monopolni položaj razni zavodi in direkcije. Še posebej zaskrbljujoče je, da se ne spoštujejo samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, so opozorili na seji sekcije zvezne konference SZDL Jugoslavije za splošna vprašanja standarda v družbi. Ugotovitve nedvomno potrjujejo tudi podatki, da se cene za kvadratni meter stanovanj v Jugoslaviji gibljejo od 15 do 40 tisoč dinarjev. Hkrati pa za sedanje srednjeročno obdobje še ni bil sprejet družbeni dogovor o skupnih osnovah stanovanjske politike.
Usposabljanje enot teritorialne obrambe
Poleg dobre opremljenosti, idejnopolitične trdnosti, je usposobljenost vsakega pripadnika teritorialne obrambe eden najpomembnejših faktorjev za uspešno obrambno sposobnost enot teritorialne obrambe.
Tega se dobro zavedamo tudi v občinskem štabu za teritorialno obrambo, zato smo v okviru letnega programa vzgoje in urjenja OŠTO Kamnik izvedli usposabljanje svojih enot. Za uspešno izvajanje vzgoje so prav gotovo najpomembnejše priprave izvajalcev pouka, to je starešin. Zato smo pred vzgojo izvajali te priprave, katere so pokazale dobro pripravljenost starešinskega kadra. Prav strokovna usposoblje-
nost, kakor tudi zavzetost vojakov je vplivala na dobre rezultate usposabljanja. Vsi rezultati dobrega dela so se pokazali v pristnih tovariških odnosih, v dobrem obvladovanju snovi, kakor tudi v dobrem razpoloženju v enotah. Zato smo lahko zadovoljni z rezultati vzgoje, predvsem pa z ugotovitvijo, da med vajo nismo imeli nobenega resnejšega problema. Predvsem razveseljuje dejstvo, da se pripadniki TO zavedajo svojih nalog, odgovornosti za uspešno izvedene naloge, katere stojijo pred njimi. Prav dosledno izvajanje načrtov vzgoje, disciplina v enotah, končni uspehi vaj, pa so edina merila, ki lahko opravičijo porabljeni denar za vzgojo.
Čeprav moramo večino krajevnih skupnosti pohvaliti za prizadevno in vestno delo ter se zahvaliti krajanom, kjer smo noćili, za zelo lep sprejem in odnos do pripadnikov TO, pa moramo istočasno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti. Predvsem gre zamera premajhni aktivnosti odgovornih v nekaterih KS, kjer bi pri zbliževanju in skupnem izvajanju kulturnih prireditev lahko namenili pripadnikom TO več pozornosti, kajti vse premalokrat se zavedamo, da je teritorialna, obramba ena najpomembnejših komponent splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter da je, skupno z jugoslovansko ljudsko armado, oborožena sila SFRJ. JOŽE ARKO
Priznanja najprizadevnejšim
Slovenska izseljeniška matica - podružnica Kamnik--Domžale je izvolila za novega predsednika Matijo Jenka, direktorja Svilanita. Na zadnji seji odbora podružnice pa je mag. Ivan Justinek, predsednik skupščine občine Kamnik podelil visoka državna odlikovanja prizadevnima članoma Marici Brejc, red republike z zlatim vencem in Petru Klavčiču, red republike s srebrnim vencem. Francu Redenšku iz Domžal pa so red republike s srebrnim vencem podelili ob domžalskem občinskem prazniku.
Kamniško domžalska podružnica izseljeniške matice se že pridno pripravlja na organizacijo tradicionalnega srečanja izseljencev in delavcev na začasnem delu v tujini, ki bo 14. avgusta letos v Kamniški Bistrici.
M. J.
■P
"S
Prodana neregistriran osebni avtomobil R 4, letnik 1970. Ponudbe pod šifro »Katrca« na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2.
POPRAVEK
V 11. št. Kamniškega občana nam je v članku Razstava v kamniškem muzeju tiskarski škrat naredil neljubo napako. Stavek se pravilno glasi - v teku šestih desetletij, to je od 1893 pa do zbiralčeve smrti 1952, se je število predmetov povzdignilo na okrog 4000. Za napako se opravičujemo.
UREDNIŠTVO
Kako do telefonskega priključka
Ko smo v Območni SIS za prt promet Ljubljana združeni uporabniki in izvajalci prt storitev (organizacije združenega dela in krajevne skupnosti), v sodelovanju s skupščinami občin in izvršnimi sveti skupščin občin ter z republiško SIS prt prometa Slovenije snovali, kako in kaj bomo novega zgradili v srednjeročnem obdobju 1981-1985, smo ugotovili, da bomo morah* uporabniki zagotoviti 42% vseh potrebnih sredstev, če bomo hoteli načrtovano tudi uresničiti. Temeljne organizacije PTT namreč s cenami svojih storitev kljub notranji racionalizaciji niso bile sposobne zagotoviti več kot 28% lastnih sredstev in najeti za manjkajoč del posojila poslovnik bank, poštne lannMce ter proizvajalcev prt opreme in naprav.
Tako smo se po številnih usklajevanjih med temeljnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi po posameznih občinah in med občinami v okviru samoupravne interesne skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana razvoja prt zmogljivosti za obdobje 1981-1985 zavezali, da bomo teh 42% sredstev za uresničitev celotnega programa zagotovili na naslednje načine:
— z 20% sredstev od cene telefonskega impulza, ki ga plačujejo podpisniki samoupravnega sporazuma,
— s 30% sorazmernega deleža od vrednosti gradnje novega tektonskega priključka v Sloveniji in
— iz sredstev za opremljanje stavbnih zemljišč v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji.
S tem v zvezi smo, tako kot v drugih <4aimčiah SIS prt prometa v Sloveniji in v Republiški SIS ptt prometa Slovenije, ko so bdi sprejeti in postati veljavni samou-naainn njanainn o trmrijih planov, spre joh injijggne dklf jm\ da bi nyuialwnki zace-E opofajevati sprejele finančjie obvezno-
Ljubljana je na podlagi konkretnih izračunov povprečne vrednosti gradnje telefonskega priključka v Sloveniji določila, da znaša sorazmerni delež 21.500 din, kajti ekonomska cena telefonskega priključka znaša po cenah iz leta 1980 65.000 dinarjev.
Ko smo konec leta 1981 in na začetku leta 1982 skupaj s skupščino mesta Ljubljana in izvršnimi sveti skupščin občin ponovno preverjali, kako izvajamo srednjeročni program in kakšne so realne možnosti za nadaljevanje gradnje ptt objektov skupnega slovenskega, območnega in lokalnega pomena, smo ugotovili, da bomo lahko uresničili le 70% prvotnega plana razvoja na našem območju. Črtati smo morali 27. objektov.
Toda tudi tako skrčen program bomo lahko izvedli le, če bomo uporabniki združili 42% potrebnih sredstev, kajti TOZD PTT lahko zagotovijo iz lastnih sredstev in posojil le 60% vseh potrebnih sredstev. Skupna odločitev delegatov skupščine Območne SIS za ptt promet Ljubljana in tudi delegatov zborov skupščine mesta Ljubljane in skupščine občin je bila, da ne smemo dopustiti nadaljnjega 30% krčenja srednjeročnega programa, temveč moramo začeti izvajati že sprejete odločitve o zagotavljanju sredstev uporabnikov po vseh kriterijih.
To pa pomeni, da bomo v skladu z odločitvami skupščine Območne SIS za ptt promet Ljubljana, sklepi in stališči skupščine mesta Ljubljane z dne 15. 5. 1982 plačevali:
- vsi podpisniki sporazumov 20% od cene telefonskega impulza
- vsi interesenti za nov telefonski priključek pa 21.500 din sorazmernega deleža v enkratnem ali petih enakih zaporednih mesečnih obrokih.
Pričakovala telefonskih priključkov, ki bodo plačali gradnjo telefonskega kabla od centrale do posamezne družbeno
usmerjene stanovanjske soseske in po soseski do posameznih blokob v ceni m2 stanovanja ali pa na podlagi samoupravnih sporazumov, bodo plačali le del sorazmernega deleža.
Plačila sorazmernega deleža so povsem oproščeni pričakovala telefonov, ki bodo z lastnim delom in denarjem sami gradili primarno in sekundarno telefonsko omrežje od centrale do skupine naročnikov (razvodišč) po posebnih sporazumih oz. pogodbah med krajevno skupnostjo, OZD in Območno SIS za ptt promet Ljubljana.
Pri vsakem novem telefonskem naročniku bodo najprej ugotovljene tehnične možnosti montaže telefonskega priključka, nato pa bo naročniku naša samoupravna interesna skupnost poslala sporazum in merila o plačilu sorazmernega deleža od vrednosti gradnje novega telefonskega priključka. Interesenti bodo vrnili dva izvoda podpisanega sporazuma in potrdilo o vplačanem sorazmernem deležu oziroma plačilu prvega obroka.
S tem bomo zagotovili v zakonsko določenem roku zgraditev in vključitev naročniškega telefonskega priključka v telefonsko omrežje. Za zgraditev naročniškega telefonskega priključka, kar vključuje stroške izgradnje od telefonskega aparata v stanovanju do razvodišča, pa bo novi telefonski naročnik plačal Podjetju za ptt promet Ljubljana še enotno povprečno ceno izgradnje naročniškega telefonskega priključka, veljavno na dan vključitve. Sedanja cena znaša 12.480 din in je enotna za celo Slovenijo.
Od 15. 5. 1982 bodo za leto 1982 torej stroški izgradnje telefonskega priključka za novega telefonskega naročnika znašali v celoti 33.980 dinarjev, in sicer: sorazmerni delež v višini 21.500 din in enotna povprečna cena v višini 12.480 din.
Kako oblikovati
konference
delegacij
Ob prvih sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti novega mandatnega obdobja je bilo ugotovljeno, da se delegacije v nekaterih okoljih niso dogovorile za skupno sodelovanje v konferencah delegacij in tudi niso podpisale samoupravnih sporazumov, s katerimi bi uredile delo konferenc delegacij.
Ker je to eden od problemov, ki jih bo treba rešiti, je prav, da se nekoliko pobliže seznanimo z njimi. > i Na skupščinskih volitvah so v vseh temeljnih okoljih oblikovali in izvolili delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Glede na svoje potrebe in interese so oblikovali obodisi splošne, združene ali posebne delegacije. Ker pa je delegatskih mest v zborih uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti veliko manj, kot je temeljnih okolij, ki pošiljajo delegate na skupščine, je nujna povezava delegacij v konference delegacij. O tem, kako bodo oblikovane in kako bodo delale konference de-* legacij se dogovorijo delegacije
r
Občinska konferenca SZDL poziva delovne organizacije in posameznike, da ob prazniku borca, 4. juliju, razobesijo zastave.
med seboj; predlog povezovanja je pripravila volilna komisija pri predsedstvu OK SZDL, sprejmejo pa ga skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Ker konference delegacij povsod niso oblikovane, kot bi morale biti, bo treba v septembru v tistih okoljih, kjer konference niso zaživele, postopek dogovarjanja ponoviti.
Vsako temeljno okolje bi želelo delegirati delegata neposredno v skupščino samoupravne interesne skupnosti in ne prek konference delegacij, kar pa ni mogoče. Res pa je, da se pojavljajo težave s sklepčnostjo skupščine SIS, ker nekatere delegacije niso aktivne in ne pošiljajo delegatov, res pa je tudi, da je konferenca delegacij lahko aktivna in uspešna le ob aktivnem delu delegacij, ki jo sestavljajo. Vse te in še druge vidike bo treba temeljito pretehtati v vseh primerih, kjer želijo drugače oblikovane delegacije.
J. Z.
OBVESTILO
Kamniški bazen bo odprt predvidoma od 21. junija vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina bo za otroke do 14. leta starosti, 5,00 din, za odrasle pa 20,00 din Odbor za objekte pri STKS
Tradicionalni pohod po partizanskih poteh
r
Krajani Kamniške Bistrice vsako leto 9. junija praznujejo svoj krajevni praznik v spomin na oborožen napad partizanov na nemško žandarmerijsko postojanko v Stahovici.
V spomin na te težke, a slavne dni naše zgodovine, so tudi letos, kot vsako leto, krajevne družbenopolitične organizacije pripravile spominski pohod po partizanskih poteh mimo spomenikov NOB in skozi gorske vasice, katerih prebivalci so veliko žrtvovali za našo svobodo, mnogi tudi
svoja življenja, svoje najdražje, svoje domove...
Tudi tokrat se je pred osnovno šolo Kamniškega bataljona v Stranjah zbralo okrog 180 udeležencev, nekdanjih borcev, planincev, lovcev, zlasti pa mladine, ki na takih srečanjih lahko najbolj neposredno spoznava izročila našega narodnoosvobodilnega boja.
S prapori in zastavami na čelu so pohodniki krenili po gozdnih poteh in stranskih senožetih skozi Lanišče v Zakal, kjer so se •
ustavili pri Dobovšku v Zakalu. Tu so ob spominskem obeležju počastili spomin na žrtve okupatorjevega divjanja S. januarja 1945, ko so v tej hiši zgoreli mati, sin in hči, trije partizani obveščevalci in sosed Trobevšek. Spomin na dogodek je obudil Mirko Štirn, ki je mladim še posebej prenesel naročilo vseh borcev NOV: »Z vsemi močmi se zavzemajte za to, da se kaj takega ne bo več ponovilo, da bomo ohranili našo svobodo«. Po krajšem kulturnem progra-
Praznik Kamniške Bistrice
Krajani Kamniške Bistrice so v soboto, 5. junija in v nedeljo, 6. junija pripravili prireditve ob praznovanju krajevnega praznika - 9. junija.
V soboto dopoldan je kolesarska sekcija ŠD Jurij Libnik izvedla kolesarski maraton na progi Veliki jez - Kamniška Bistrica in nazaj. Zvečer ob 19. uri so krajani pripravili tradicionalno povorko z vsemi prevoznimi sredstvi. Ob 20. uri pa so svečano zagoreli praznični kresovi na Kamniškem vrhu.
V nedeljo zjutraj so se zbrali številni pohodniki in krenili na pot k spomenikom NOB.
Ob 9. uri se je pričel šahovski turnir za pokal KS. Popoldan ob 15. uri pa je bila v dvorani na Vegradu proslava. Za uvod so učenci OŠ Kamniškega bataljona Stranje zapeli himno. Nato je predsednik KS Kamniška Bistrica, Zdravko Bodlaj pozdravil vse navzoče in orisal težke dni naše
zgodovine. Iz življenja v KS pa je povedal: »Krajevna skupnost, katere praznik praznujemo danes, je doživela v zadnjih nekaj letih velik napredek na določenih komunalnih objektih, kot so: voda, elektrifikacija in cestne povezave. Seveda smo s tem napredkom lahko zadovoljni, toda ne smemo pozabiti, da so nam ostali' nedorečeni in nerealizirani programi, katere bo treba izpeljati z delno pomočjo širše družbene skupnosti, v največji meri pa nas samih krajanov. (Med te do danes nerealizirane programe sodita predvsem rekonstrukcija ceste v Bistričico in telekomunikacijska povezava). Da bomo lahko premagovali ovire na področju komunalnega urejanja, nam je največji vir krajevni samoprispevek, katerega smo izglasovali in s tem dokazali, da resnično pripadamo napredni družbi z željo za napredek in stik z razvitejšimi krajevnimi skupnostmi. Ob kon-
cu mi dovolite, da vam prav iskreno čestitam, vsem udeležencem današnjega spominskega pohoda pa se najtopleje zahvaljujem za vloženi trud, saj tako na edinstven način obujamo spomine in tradicijo vseh tistih,ki so dali svoja življenja in svoje najdražje za to, kar danes uživamo. Vsem tistim, ki so na kakršen koli način pripomogli k izvedbi našega programa se v imenu sveta KS najtopleje zahvaljujem«. Po govoru je sledil daljši recital, zatem pa glasbena točka učencev iste šole. Na proslavi so podelili priznanja OF KO SZDL Kamniška Bistrica za aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti. Priznanja so prejeli: Janko Prelesnik in Jože Šinkovec iz Sp. Stranj, OŠ Kamniškega bataljona Stranje in LD Stahovica. Po proslavi je bilo tovariško srečanje,ki ga je organiziralo ŠD Jurij Libnik.
VERA MEJAČ
mu, ki so ga izvedli mladi iz stranjske osnovne šole, je pohod krenil naprej po gorskih poteh proti partizanski vasici Slevo pod Kamniškim vrhom. Vasica, ki šteje le tri domačije, je zapisana v zgodovini slavne Zidanškove brigade. Sredi hude zime, 8. januarja 1945, je tu v boju s sovražnikom padlo 10 borcev te brigade. V njihov spomin je spet zadonela partizanska pesem iz mladih grl in odmevala med strmimi vršaci kamniških planin. O neenakem boju borcev in o pomenu našega vseljudskega odpora je spregovoril Stane Brozovič. Še častni streli iz lovskih pušk in po kratkem okrepčilu so pohodniki krenili proti naslednjemu spominskemu obeležju v vasi Okroglo.
Ob spomeniku petim padlim partizanom in požgani vasici Okroglo aprila 1942, je spregovoril predsednik KO SZDL Andrej Kregar. Obudil je spomin na žalostne dogodke, ko so Nemci napadali Okroglo, kjer se je ta dan zadrževalo okrog 40 partizanov, požgali vas, domačine pa odpeljali v taborišča. Spet so zapeli mladi pevci, odjeknile so častne salve, nato pa so udeleženci pohoda posedli po travi in se z domačini pogovarjali o njihovih doživetjih med NOB in tudi o njihovem sedanjem življenju in težavah. Preprosti in skromni so ti ljudje. Zadovovoljni so, da so pred leti z družbeno pomočjo zgradili cesto, ki jim je približala kraje v dolini in olajšala delo in življenje. Med pohodniki je bilo slišati misel, da bi se jim morali spomniti pogosteje, ne samo ob proslavah. Kolona je spet krenila naprej proti svojemu cilju, na Vegrad, kjer je bila osrednja proslava ob krajevnem prazniku Kamniške Bistrice. F. S.
Diploma in nagrada »Franca Nebca« Zadružni enoti Komenda
Zadružna enota Komenda delovne organizacije Emona Kmetijska kooperacija je prejela visoko priznanje in nagrado Franca Nebca v znesku 100.000 din za izredne dosežke pri razvoju kmetijske tržne proizvodnje na področju živinoreje in poljedelstva.
Od skupaj šestih v.adružnih enot DO Kmetijska kooperacija, je zadružna enota Komenda že vrsto let najbolj napredna in uspešna. Enota, ki je bila ustanovljena v začetku sedemdesetih let, je v svojem desetletnem obdobju oziroma razvoju dosegla na področju proizvodnje mleka, mesa in poljščin nadpovprečne rezultate. Tržni viški, ki so bili npr. v letu 1981 prodani Kmetijski kooperaciji so naslednji: 1.350.000 1 mleka, 200 ton pitanih govedi in 700 ton krompirja. Če primerjamo te rezultate s tržnimi viški izpred desetih let ugotavljamo, da je bila tržna proizvodnja v preteklem letu najmanj dvakrat večja. Iz kmetijskega okoliša, kjer se je prej prideloval kot manjši tržni višek samo krompir, se sedaj prodaja predvsem mleko, pitano govedo in tudi krompir.
Preusmeritev in uspešen napredek so kmetje kooperanti s tega področja dosegli zato, ker so se znali samoorganizirati in prisluhniti sodobnim tendencam kmetijske zadružne proizvodnje. V tem obdobju združevanja so
osnovali 11 strojnih skupnosti za skupno porabo kmetijskih strojev. Na novo so zgradili ali modernizirali več kot 1000 stojišč za govedo in skoraj 5000 m3 oz. prostorninskih enot za siliranje krme. Vzporedno s temi investicijami so uredili tudi zbiralnike za mleko s hladilnimi bazeni in druge prostore in naprave, ki so potrebni pri sodobni kmetijski proizvodnji. Vse te investicije so uresničili predvsem z lastnimi sredstvi in krediti, ki so jih dobili iz občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva sredstev HKS in kreditov LB podružnice Kamnik.
Večina kmetijskega območja ima zelo intenzivno obdelovane, svoje kmetijske površine. Zato ni redka kmetija, ki pridela več kot 500 q silažne koruze, več kot 10 ton sena in 30 in več ton krompirja na hektar.
Zaradi teh uspehov vedno več mladine ostaja na kmetijah in se hkrati tudi odloča za poklic kme-tijca. Interes za občasno dopolnilno izobraževanje je vedno večji. Zato imajo pospeševalci DO Kmetijske kooperacije na področju Komende vedno bolj zahtevne in hvaležne poslušalce.
Ali drugače povedano: ta enota ni trenutno samo najboljša, ampak tudi zelo perspektivna.
čeprav so vsi kooperanti zaslužni za ta napredek, se moramo ob podelitvi nagrade spomniti na prve pionirje kot so Marko Zadrga in Maks Lap iz Komende,
Boštjan Korbar iz Klanca pri Ko-  čeno za svoja prizadevanja pre-mendi in Andrej Zarnik iz Most.  jema ZE Komenda, naj bo spodbudna za naprej tudi drugim. Nagrada, ki jo povsem upravi- j k
Tomaž Perko razstavljal v Frankfurtu
Kamničani že dobro poznamo slikarja Tomaža Perka, saj je v svojem domačem mesta že večkrat razstavljal in vsakokrat so njegova tihožitja in portreti pritegnili precejšnjo pozornost. Pred kratkim so zaprti njegovo razstavo v Frankfurtu, kjer je razstavljal pod okriljem nemške podružnice Ljubljanske banke. Njegova platna so med obiskovalci zbudila precejšnjo pozornost, čeprav prireditelj ni poskrbel za pravočasno reklamo. Pri tem je treba omeniti predvsem Perkova tihožitja, Id vsakokrat znova presenetijo s kontrasti in svežino zamisli. Njegova dela so v celoti realen odsev sveta, obenem pa izražajo slikarjev smisel za iskrivi humor, s katerim se zna po norčevati iz avtomatizirane in brezdušne sodobnosti.
Tomaž je obljubil, da bo tudi v Kamniku še razstavljal in menda bo obljubo tudi kmalu izpolnil.
noJH.
Spomin na okupatorjeve žrtve
Največ ljudi hkrati so Nemci obesili 12. februarja 1945. leta v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem na Štajerskem, ker so partizani iz zasede v avtomobilu ubili nacističnega okrožnega voditelja in deželnega svetnika Antona Dorfmei-stra. Obesili so jih 98, enega so ubili pri poskusu bega, stotega pa pomoti niso pripeljali iz zapora in so ga ustrelili čez tri dni.
Na Gorenjskem so le v Kamniku hkrati obesili; osem domačinov. Človek bi nehote pomislil, da so se nacistični voditelji za to obliko kazni odločali le v primerih, ko so sodili zares »huda« dejanja proti okupatorju. Kamniški primer to zanika.
Nemški letaki so tedaj objavili:
»Ob priliki raznih bojev med policijo in neko komunistično tolpo, ki je v preteklih tednih v
stopili proti policiji, bili so soudeleženci pri raznih umorih in roparskih napadih ter niso delovanje banditov prijavili prisotnim oblastem.
Njih usoda naj bo v pouk tistim, ki so in še mislijo, da se z umori in roparskimi napadi morejo upirati nemškemu redu. To velja posebno za tiste, ki so nasedli vabam banditov in se jim priključili; slej ko prej jih bo doletela njih usoda, če ne bodo našli poti nazaj in se prijavili oblasti. Kdor se ne strinja s terorjem banditov in se njim odpove, bo zaščiten.«
S tem letakom so Nemci skušali zakriti resnico; 40-letni Miha Preklet, 31-letni Franc Jeras in 42-letni Anton Balantič so tisto poletje drvarili na planini Dol pod Veliko planino. V hajki na partizane so jih Nemci junija 1942 zalotili pri drvarje-nju in odpeljali v begunjske zapore. Ti trije torej niso bili par-
srezu Kamnik izvršila razne roparske napade, je bilo v zadnjem času 18 banditov v bojih ubitih in večje število ujetih.
Od ujetnikov so bili 30. junija 1943 v Kamniku javno obešeni:
1. Zorko Rebernik, rojen 31- 8. 1921, stanujoč v Zago-rici; <
2. Erjavšek Franc, rojen 23. 10. 1923, stanujoč Županje njive;
3. Osenar Julij, rojen 6. 7. 1920 v Nevljah;
4. Grabne r Janez, rojen 15. 12, 1901 v Nevljah;
5. Jeras Franc, rojen 29. 9. 1911 v Stahovici;
6. Balantič Anton, rojen 17. 1. 1900, stanujoč v Godiču;
7. Preklet Miha, rojen 5. 1. 1902, stanujoč v Kamniški Bistrici;
8. Kregar Karel, rojen 22. 4. 1916, stanujoč v Stahovici.
Obtoženi so z orožjem na-
tizani, kot so Nemci zapisali na letaku.
Na vabilu Nemcev, naj fantje zapustijo partizanske vrste, sta se dva od omenjenih obešencev sama javila nemški orožniški postaji. Nemci so namreč tisto poletje zganjali veliko propagando, da so partizani povsod razbiti, razha j kancem pa se ne bo nič zgodilo, če se sami javijo. Obljubo so požrli in povratnika obesili. Le trije so bili ujeti partizani.
Nemci so obsojence pripeljali v Kamnik okrog pol petih zjutraj. Neki mizar je moral dan prej postaviti stojali s prečnim tramom, na katerem je bilo osem klinov. Mučeniki so viseli v opozorilo od ranega jutra do sončnega zahoda. Neznan amater je prizor slikal od daleč in tako nam je ohranjeno nekaj, na žalost, neuspelih fotografij tega zločina.
JOŽE VIDIC
Slavje pevcev upokojencev
Minulo soboto je bil Kamnik prizorišče 8. srečanja pevskih zborov društev upokojencev Slovenije.
Že pred osmo uro zjutraj je bil Kamnik kljub dežju poln vrveža in slovesnega razpoloženja. Kamniške zastave in pozdravni napisi ob cestah, ki vodijo v središče, so dajali mestu še bolj prazničen videz. Mračno in deževno vreme ni moglo zmanjšati povečanega utripa in hotenja vseh organizatorjev prireditve, da bo to enkratno pevsko srečanje v Kamniku v celoti uspelo.
Kamnik še ni bil gostitelj tako velikega števila pevcev, saj se je srečanja udeležilo nad 1000 nastopajočih pevk in pevcev iz vseh krajev Slovenije. Sodelovali so pevci: Gorenjske, Primorske, severne Slovenije, širšega celjskega območja, Dolenjske in okolice Ljubljane. Na koncertu so pokazali svoje pevske sposobnosti, moški, ženski in mešani zbori, za zaključek pa so nastopili vsi pevski zbori skupaj.
Športna dvorana šole Frana Albrehta je komajda sprejela vse pevce in poslušalce, ki so prihiteli od blizu in daleč, da bi slišali lepo slovensko pesem.
Že ob uvodnem nagovoru predsednika občinske skupščine Kamnik Ivana Justineka je bilo čutiti polno zanosa in zadovoljstva, da je ta prireditev v Kamniku, v mestu z bogato kulturno in revolucionarno tradicijo.
V letu 1982 se Kamnik spominja 60 letnice dela Tita v Titanu, v tem letu praznuje 100 letnico svojega aktivnega dela prvo slovensko pevsko društvo LIRA iz Kamnika. Letos praznuje 100 letni jubilej tudi gasilsko društvo Kamnik.
Srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije daje tem jubilejem še večji pomen in priznanje Kamničanom za vse dosedanje delo, napore in dosežene uspehe.
Avgust Batagelj, predsednik društev upokojencev Slovenije je pozdravil vse nastopajoče in poslušalce ter povedal, da je bil za letošnjega organizatorja srečanja društev upokojencev Slovenije, Kamnik izbran preudarno, in je svoje naloge zelo dobro opravil.
Med poslušalce se je poskusil neopazno pomešati naš priznani dirigent in umetnik Radovan Gobec, ki so ga poslušalci in pevci prisrčno pozdravili.
Pozdravno pesem Emila Adamiča VASOVALEC so upokojencem zapeli pevci LIRE, ki so viharno pozdravljeni stopili na prizorišče v polni dvorani.
Dosedanja srečanja pevskih zborov društev upokojencev so bila že v: Ljubljani, Trbovljah, Titovem Velenju, Krškem, Celju, Mariboru, Sežani in sedanje osmo v Kamniku.
Letos maja se je na področnih koncertih - ti so bili za Severno Slovenijo v Kidričevem, za širše celjsko področje v Laškem, za Gorenjsko na Javorniku in za Primorsko v Idriji - predstavilo okrog 60 zborov. Kako dejavni in zagnani so pevci upokojenci nazorno kaže tudi dejstvo, da so lani peli na več kot 1000 različnih občinskih, krajevnih in drugih prireditvah in slovesnostih in da so imeli kar 88 samostojnih koncertov po vsej Sloveniji.
Nastopi pevskih zborov so z izborom pesmi prav tako pa tudi z izvedbo in kvaliteto v celoti zadovoljili vse poslušalce v dvo-
rani. Spontani aplavzi so samo potrdili, da je naša domača pesem zelo dobro zapisana v srcih ljudi. Vsi zbori so se predstavili z izbranimi pesmimi, med seboj prepletajočimi, ki so vzvalovali kri še tako neobčutenemu poslušalcu. Ploskanje kar ni moglo ponehati, na vrsti pa so bile že nove pesmi. Bil je enkraten občutek, ki ga je z besedo teško opisati. BILO JE ČUDOVITO.
Dobri dve urici trajajoč program bo ostal globoko zapisan v srcih vseh poslušalcev, ki se bodo vedno radi spominjali tega srečanja v Kamniku.
Nad 1000 grl iz več kot 50 zborov je zaključilo nastop s pesmijo STOJI STOJI UUB-LJANCA, skladatelja Slavka Mihelčiča. Dvorana je bučala. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja.
Organizator, Društvo Upokojencev iz Kamnika, se je s priložnostnim darilcem spomnil nastopajoče najstarejše pevke Ane Pleterski iz Celja, stare 82 let in Karla Rakoše iz Maribora, starega 87 let, ki sta bila te pozornosti zelo vesela. V imenu društva je darila izročil Peter Klavčič, predsednik organizacijskega odbora.
Med najstarejšimi poslušalci pa je bila Antonija Albret, stara 97 let, iz Kamnika in Simon Žau-bi, star 102 leti, iz Tuhinjske doline. Oba sta prejela šopke cvetja z iskreno željo, da bi še dolgo poslušala našo pesem.
Srečanje je kar prehitro minilo. Polni zelo lepih vtisov se ga bodo poslušalci še dolgo spominjali, saj si takih in podobnih prireditev še kako želijo.
STANE SIMŠIČ
Gostovali smo v deželi tulipanov
Zamisel se je porodila v letu 1979, ko smo praznovali 750-letnico mesta Kamnika. V počastitev jubileja je bila med drugimi tudi prireditev »Dan narodnih noš«, katere soorganizator je bila tudi naša folklorna skupina. Med nastopajočimi gosti je bila tudi folklorna skupina l I VI 11 AMUDAI iz pobratenega mesta Ulfta iz Holandlje.
Čeprav smo govorili različne jezike, smo vendar našli skupnega - pesem, ples in prijateljstvo. Ob obisku pri nas so bili zelo zadovoljni in povabili so nas, da jih v letu 1982 obiščemo in s tem vrnemo obisk - prijatelja - prijatelju. Zelo lepo in prisrčno so sprejeli nas in našo kulturno dediščino, ki smo jo le delno uspeli pokazati ob tem kratkem obisku, pa vendar dolgem, da smo znova spoznali, da je najlepše takrat,
ko tisoče kilometrov stran od doma najdeš prijatelja, ki ti s stiskom roke in toplim objemom prepodi domotožje.
Domov smo se vračali polni lepih vtisov in spominov ter pozabili na veliko vloženega dela in truda, preden smo se podali na tako dolgo in odgovorno pot.
Posebno zahvalo dolgujemo delovnim organizacijam, ki so. nam na našo prošnjo priskočile na pomoč z denarjem. Ob tej priložnosti naj se iskreno zahvalimo: KIK, Svilanitu, Titanu, Kočni, Stolu, SGP Graditelj in Uslugi. Še posebno pa se za izdatno denarno pomoč zahvaljujemo tovarni Menina, SOB Kamnik, Zdravstvenemu domu, občinskemu sindikalnemu svetu in ZKO Kamnik. Zelo smo bili veseli in presenečeni, ker smo nale-
Praznovali smo dan Doma upokojencev
Spet smo se zbrali k praznovanju 25. maja, ki je naš domski dan in obenem jubilejni praznik za vse tiste oskrbovance, ki so ali bodo v tem letu dopolnili petletnico bivanja v Domu. Pripravili smo kulturni program s podelitvijo plaket jubilantom in manjšo razstavo ročnih del ter izdajo 5. številke Glasila.
Odziv je bil lep. Med udeleženci in gosti smo opazili predse-
doprinesli svoj delež k bogatitvi življenja.
Naj ponovimo, da smo skrbi za starejše občane sledili tudi pri nas v vseh sedmih letih, kar obstaja naš dom, in še več bomo dosegli s povečanjem kapacitet, z dograditvijo prizidkov in dopolnitvijo, ki je predvidena. Število postelj se bo povečalo od dosedanjih 147 na 213, večja bo zmogljivost kuhinje, ambulante,
teli pri vseh na razumevanje in pomoč, kajti brez njih ne bi mogli izpeljati turneje.
Ko smo, se s holandskimi prijatelji pogovarjali o tem, kako in kdo nam je pomagal pri organizaciji potovanja, so bili navdušeni, ko smo povedali koliko delovnih organizacij nam je pomagalo.
Vsi skupaj smo spoznali, da so vezi med Kamnikom in Ulftom postale še močnejše. Spoznali smo, da je prijateljstvo med narodi lepo in da solza slovesa ni grenka, saj z njo ostaja trdna vez.
Prepričani smo, da smo dostojno zastopali in predstavili naše mesto in našo domovino Jugoslavijo. Trudili se bomo, da bomo našo kulturno dediščino še naprej ohranjali in krepili vaše zaupanje.
FOLKLORNA SKUPINA KAMNIŠKA BISTRICA
dnika skupščine socialnega skrbstva Matevža Koširja, v. d. vodje centra za socialno delo iz Kamnika, Ivarjko Jermanovo, upokojence iz občine Kamnik, tovariša Petra Kladnika, bivšega direktorja Doma, nekatere svojce in druge.
Pozdravne in uvodne besede je povedal direktor Janez Pernuš, ki je dal poudarek temu, da je starejši človek pomemben član družbe, ne samo zaradi minulega dela, ampak da mora s svojo vitalnostjo in ostalimi sposobnostmi vplivati na mlajše generacije in prenesti svoje skušnje nanje.
Ko življenjske funkcije opešajo, naj bo dostojno in kulturno oskrbovan v institucijah, da ohranja življenjsko vitalnost in s tem življenjsko dobo. To je zagotovljeno tudi v našem domu, za naprej pa bo z novimi kapacitetami in izpopolnitvijo doma možno doseči še več in boljše.
Po uvodnem govoru smo se spomnili, da to leto praznujemo mednarodno leto starejših, ki so ga razglasili Združeni narodi. Vodilo letošnjega dneva zdravja 7. aprila je bilo: »Dodajajmo življenje letom,« zato so bila podana izhodišča za načrtovanje in nadaljnje delo na področju varstva in skrbstva za starejše. Tudi drugi jugoslovanski gerontološki kongres je poudaril, da mora biti skrb za starejše taka kot za druge skupine prebivalstva. Vsem v »tretji življenjski dobi« naj bi bilo omogočeno primerno živeti, v dobro urejenih prilikah, saj so
terapevtskih in drugih prostorov. Z delom bodo začeli jeseni. Potem bo moč pritegniti še zunanje upokojence in jim nuditi potrebne usluge.
Sledila je poimenska predstavitev jubilantov, ki jih je letos enajst. Prišli so iz raznih občin, poleg kamniške in okoliških še iz
Ljubljane, Škofje Loke in iz Krškega. Dvanajsta jubilantka bi bila naša delegatka Ivanka Burja, doma iz Most pri Kamniku, ki pa nas je v začetku leta zapustila, umrla je in ni dočakala jubileja. Bila je Sivčeva, teta znanega pisatelja Ivana Sivca; tudi sama je bila zelo načitana in razgledana, da je lahko prizadevno sledila dolžnostim delegata na sejah sveta Doma. Ostala nam bo v lepem spominu. Od enajstih slavljencev se jih pet ni moglo udeležiti slavja zaradi slabega zdravja in so sprejeli čestitke po sobah.
Sledil je kulturni program s pevskimi točkami našega zbora in recitacijami pesmi. Pet pevcev je ob spremljavi kitare, ki jo je igrala Mirni Turšičeva, zapelo nekaj živahnih, narodnih pesmi. Peli so pod vodstvom socialne delavke Mojce Remsove, Tudi recitacije pesmi so bile uspešne, dve sta bili lastni pesmi Mercedes Budau in ena Kosovelova: Drevo v pomladi, ki jo je povedala Marija Korenč.
Sledila je podelitev plaket navzočim slavljencem, z bonboniero in rdečim nageljnom jih je izročil direktor. Nato smo si šli ogledati razstavljena ročna dela, ki jih to pot ni bilo veliko, vendar so za svojo pestrost žela pohvalo. Tudi tu naj omenimo zaslugo naše Mojce in Iva, fizioterapevta, ki sta se ob razstavi zelo potrudila.
M. LAVRIČ
Novosti v kamniški knjižnici
Blot J.: Svetovljani, Lipa, Koper, 1982; Kramar J.: Marezige, Lipa, Koper, 1982; French M.: Ženske 1. in 2. knj., Lipa, Koper, 1981; Silič-Nemec N.: Javni spomeniki na Primorskem 1945-78., Lipa, Koper, 1982; Merimee P.: Colomba, Prešernova družba, Ljubljana, 1982; Oraić D.: Urlik Amerike, Liber, Zagreb, 1981; Švob N.: Putovi afričke književnosti, Liber, Zagreb, 1981; Schreiber H.: Kriza srednjih let, Državna založba Slovenije 1981; Čolaković R.: Pripoved o neki generaciji 3 knj., Državna založba Slovenije, 1981; Tišler M.: Organska kemija, Državna založba Slovenije, 1982; BrodeurP.: Kaskader, Državna založba Slovenije, 1981; Lokar D.: Burja pred tišino, Lipa, Lj., Koper, DZS, 1982; Ingolič A.: Obračun, Lipa Lj., Koper, DZS, 1982; Štupica J.: Šah skozi stoletja, Državna založba Slovenije, 1982; Špendal M.: Razvoj... slov... samospeva, Obzorja, Maribor, 1981; Hafner P.: Ta dobra stara kuhinja, Cankarjeva založba, 1982; Zahoder B. V.: Sivček, Mladinska knjiga, 1982; Hofman B.: Tonka Paconka, Mladinska knjiga, 1982; Lukič D.: Otroci in velikani, Mladinska knjiga, 1982; Aškenazv L.: Ukradeni mesec, Mladinska knjiga, 1982; Pirnat Z.: Vrtoglavi škrjanček, Mladinska knjiga, 1982; Bernatzkv A.: Vrtni koledar, Mladinska knjiga, 1982; Voss A.: Pečenje na žaru, Mladinska knjiga, 1982; Musset A.: Lorenzaccio, Mladinska knjiga, 1982; James H.: Obrat vijaka, Mladinska knjiga, 1982; Osla jahaš, osla iščeš, Mladinska knjiga, 1982; Destovnik K-Kajuh: Markacije, Mladinska knjiga, 1982; Predpisi o izumih, Uradni list SRS, Lj., 1982; Smole J.: Sodobni tokovi v delavskem gibanju, Zavod za šolstvo SRS, LJ., 1982; Šinkovec J.: Družbeno planiranje, Gospodarski vestnik, Lj., 1982; Zbirka predpisov o graditvi, Urad. list, Lj., 1982
0
Se vedno prevladuje ekstenzivno zaposlovanje
Od konca- decembra 1980 do konca decembra 1981 je zaposlenost v nasl občini porasla za 175 delavcev ali 1,7%. Povečanje je sicer pod začrtanim z resolucijo, vendar pomembno v primerjavi s preteklim srednjeročnim obdobjem, ko se je število zaposlenih povečalo letno poprečno za 114 delavcev. V družbenem sektorju se je zaposlenost povečala za 165 delavcev (1,7%), v privatnem pa za 10 delavcev (2,3%) tako, da je bilo v naši občini konec leta zaposleno 10.572 delavcev.
. V družbenem sektorju je zaposlenost hitreje naraščala v negospodarstvu, kjer se je število zaposlenih povečalo za 45 delavcev ali 4,5%. V gospodarstvu je število zaposlenih poraslo za 120 delavcev (1,3%), od tega največ v industriji. Manjše število zaposlenih smo zabeležili le v gradbeništvu.
Delovne organizacije so pri skupnosti za zaposlovanje prijavile 1.628 potreb po delavcih (dodatne, nadomestne, ter potrebe zaradi fluktuacije), od tega največ po delavcih brez strokovne izobrazbe (55%), kar pomeni, da se nadaljujejo ekstenzivni procesi zaposlovanja. Pokritih je bilo 1.258 potreb, 57% z delavci brez strokovne izobrazbe.
Struktura zaposlenih v celoti se prej poslabšuje kot boljša. Na to kaže tudi podatek, da je bilo med zaposlenimi na novih delih in nalogah celo 62% delavcev brez strokovne izobrazbe.
Zaposlitev je prek skupnosti za zaposlovanje iskalo 322 oseb ali četrtina več kot preteklo leto. Največ jih je bilo brez strokovne izobrazbe (167). Zaposlilo se je 268 iskalcev, 37 jih je bilo izločenih iz evidence. Tako je bilo konec leta v naši občini 120 nezaposlenih oseb, kar je za 17 več kot v enakem obdobju leta 1980.
Več kot polovica jih je brez strokovne izobrazbe. Vzrok, da se kljub velikim potrebam po teh kadrih ne zaposlijo, je v njihovi težji zaposljivosti; kar 60 oseb velja za težje zaposljive.
Število nezaposlenih kljub porastu ni zaskrbljujoče. Skrb pa povzroča dejstvo, da gre porast števila nezaposlenih izključno na račun mladih iz šol. Da se možnosti za ustrezno zaposlitev mladih strokovnih kadrov zmanjšujejo, kaže tudi podatek, da je od 49 mladih, ki so se zaposlili po končanem izobraževanju, 13 sprejelo zaposlitev, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe.
Obseg pravic, ki so jih uveljavile brezposelne osebe v skladu s kriteriji, opredeljenimi v zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter statutom skupnosti, je bil naslednji:
Pravico do denarnega nadomestila je imelo vsega 21 oseb ali 6,5% vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve. Pravico do denarne pomoči je pridobila le ena oseba, ki se v času do izteka pravice do denarnega nadomestila ni uspela zaposliti. Torej še zdaleč ni res, da bi imel nadomestilo za primer brezposelnosti »vsak, ki ne dela«, kot se govori med občani. »
Pravico do priprave na zaposlitev, ki zajema razne oblike uspo-
sabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti brezposelnih oseb, da bi se čim hitreje zaposlile, je pridobilo 31 iskalcev zaposlitve. Vseh 31 iskalcev je bilo sprejetih v delovno razmerje, skupnost pa je delno ali v celoti krila stroške usposabljanja na konkretnih delih in nalogah.
V okviru skupnosti za zaposlovanje je bilo v preteklem letu vključenih v usposabljanje z delom od 11 oseb s statusom 9 invalidnih oseb. Uspešno je usposabljanje zaključijo 5 oseb, vsi so se zaposlili.
Tesno povezano z zaposlovanjem . je tudi vključevanje v usmerjeno izobraževanje in na drugi strani štipendiranje. V usmerjeno izobraževanje se je vključila večina generacije. Razmerje med vpisom v proizvodne in neproizvodne programe je 63:37 v korist proizvodnih, kar je pomemben napredek. Kljub temu je še vedno premalo vključitev v programe za lesarja, gradbinca II. in kemika, tako da kadrovske štipendije ostajajo neizkoriščene. Za fante so zanimivejši poklici v kovinarski in elektro stroki, dekleta pa se iz subjektivnih, pa tudi objektivnih vzrokov še premalo vključujejo v proizvodne usmeritve, na drugi strani pa se jih preveč odloča za programe v pedagoški, zdravstveni in tekstilni usmeritvi. Na področju štipendiranja zaskrbljuje podatek, da število razpisanih kadrovskih štipendij iz leta v leto upada. Tako je bilo za šolsko leto 1980/81 razpisanih 349 štipendij, za šolsko leto 1981/82 le še 208, za šolsko leto 1982/83 pa samo še 181 štipendij.
V šolskem letu 1981/82 prejema kadrovsko štipendijo 235 štipendistov ali 2,3% glede na število zaposlenih, kar je pod republiškim poprečjem, ki znaša 4,5%. Največ štipendistov se izobražuje za poklice širokega profila.
Štipendijo iz združenih sredstev prejema 270 učencev ali 2,5% glede na število zaposlenih, kar je nekoliko nad republiškem poprečjem, ki znaša 2%. Za republiko velja, da j* razmerje med kadrovskimi šti-
Nenadzorovan potok
Skozi vas Krivčevo teče potok Volovljšica. V njem je bilo do nedavnega veliko rib - postrvi. Ker potok ni pod nadzorom ribiškega društva, je tu veliko divjih lovcev - ribičev, ki zaplenijo vsako ribo sproti. Občan, ki stanuje v neposredni bližini, žalostno gleda v potok in ugotavlja, da na vsako ribo čaka tudi po deset zlikavcev. Kaj lahko stori ribiško društvo, da bi tej drznosti prišla do konca? Opomniti velja še, da poleg nedovoljenega ribolova ljudje delajo še škodo na bližnjih travnikih in njivah. Dvomimo, da bo ta opomin učinkovit, in se bo 'vse nadaljevalo dotlej, dokler ne bo uveden nadzor s kaznijo.
V. M.
pendisti in štipendisti iz združenih sredstev 69:31, v naši občini pa 47:53. To kaže, da kadrovsko štipendiranje še vedno ni temeljna oblika štipendiranja, čeprav smo se tako dogovorili s samoupravnim sporazumom o štipendiranju. Spričo tega moramo v občini s političnimi in ekonomskimi ukrepi preprečiti nadaljnje upadanje kadrovskega štipendiranja, saj so še vedno organizacije združenega dela, ki svoje kadrovske reprodukcije ne rešujejo s štipendiranjem, ampak z zaposlovanjem že izoblikovanih kadrov.
V resoluciji za leto 1982 je načrtovana bistveno nižja rast zaposlovanja kot v preteklih letih. V družbenem sektorju naj bi se povečala 0,5% ali za vsega 50 delavcev. Natančneje pa smo politiko zaposlovanja opredelili v samoupravnem sporazumu o zaposlovanju v občini Kamnik v letu 1982, s katerim se organizacije združenega dela zavezujejo za takšen obseg in strukturo zaposlovanja, ki vodi k večji produktivnosti, boljši kadrovski strukturi, intenzivnejšemu zaposlovanju mladih strokovnih kadrov ter zmanjšanem obsegu pogodbenega in nadurnega dela in daje prednost pri zaposlovanju usposobljenim invalidnim osebam in ekonomskim ter tehnološkim viškom delovne sile.
V prvem tromesečju se je v primerjavi s stanjem konec leta 1981 število zaposlenih v združenem de-
lu povečalo za 44 delavcev ali 0,4%: v gospodarstvu za 37 delavcev (0,4%), v negospodarstvu pa za 7 delavcev (0,7%). V zasebnem sektorju beležimo hitrejšo rast in sicer se je število delavcev povečalo za 15 (3,4%).
V prvih treh mesecih so OZD prijavile za petino več potreb kot v enakem obdobju lani. Od 425 potreb jih je bilo 64% po delavcih brez strokovne izobrazbe, kar ne kaže na premik k izboljševanju kadrovske strukture. Nekoliko ugodnejši so podatki o kritju. Kritih je bilo 269 potreb, od tega le 49% z delavci brez strokovne izobrazbe.
Ugodni so podatki o zaposlovanju. V enakem obdobju lani so se zaposlili le 4 pripravniki, letos pa kar 16.
Število nezaposlenih se je zmanjšalo na 114 oseb, vendar je to v tem obdobju normalen pojav, saj število nezaposlenih naraste z zaključkom šolskega leta, ko išče zaposlitev nova generacija. Pričakujemo, da se bodo dodatno zaostrile gospodarske razmere spričo nadaljne-ga zmanjševanja uvoza in s tem slabše preskrbe z reprodukcijskimi materiali ter surovinami in težav pri oskrbi z energijo, prej ko slej odrazile tudi v omejevanju zaposlovanja, kar bo seveda vplivalo na gibanje brezposelnosti v drugem polletju.
STROKOVNA SLUŽBA SIS ZA ZAPOSLOVANJE OBČINE KAMNIK
Pojdimo na letovanje s prijateji, sošolci
Šolske naloge, testi, spraševanja za ocene - uh, uh - toda kmalu bo tudi vse to za nami in spet bomo imeli počitnice. A že zdaj nam misli uhajajo naprej: v gore, na morje, na taborjenje... Pogovarjamo se, kam bomo šli, kako ih s kom, za koliko časa - starše pa predvsem zanima, koliko bomo vse to stalo.
Če se še niste odločili, kam boste šli letos, pojdite z nami, s prijatelji, s sošolci!
Tudi letos, kot že mnogo let poprej, organizira Občinska zveza prijateljev mladine Kamnik letovanja za šolske otroke v dveh letoviščih - na Debelem rtiču in v Savudriji.
V obeh letoviščih imamo organizirano življenje in nismo prepuščeni sami sebi. Vodijo nas vzgojitelji - več ali manj pedagoški delavci ali pa študentje Pedagoške akademije.
Po jutranjem vstajanju, telovadbi, umivanju in pospravljanju postelj ter zajtrku, gremo na plažo, kjer se neplavalci učijo plavanja in mnogi med njimi do konca letovanja tudi splavajo. Opoldne je kosilo, po kosilu počitek, vsi smo po sobah -nekateri se igramo družabne igre, nekateri pa tudi zaspijo. Po počitku gremo spet na plažo, po večerji pa imamo interesne dejavnosti: športna tekmovanja z drugimi kolonijami, žoganje, tekanje naokrog, balinanje in druge oblike igranja.
Večkrat organiziramo družabne večere, kjer se med seboj spoznavamo s sovrstniki iz drugih občin, jim predstavimo svoj kraj, na koncu pa skupaj zaplešemo. Včasih organiziramo tudi disco ples.
Enkrat v času letovanja imamo tudi izlet z ladjo. Poleg petih rednih obrokov hrane na dan imamo zagotovljeno zdravniško oskrbo.
Na Debelem rtiču imamo Kamničani letos dve koloniji in sicer: - od 26. junija do 7. julija ter od 7. julija do 17. julija prav tako pa imamo dve koloniji tudi v Savudriji. - od 23. julija do 6. avgusta ter od 6. avgusta do 20. avgusta. Pridružite se nam, še je čas, ne bo vam žal. Otroci, pregovorite svoje starše, starši pošljite svoje otroke na letovanje z njihovimi vrstniki.
V vseh izmenah je še nekaj prostora, prijavite se lahko v šolah pri socialnih delavkah aH na sedežu OZPM Kamnik,
Kajuhova pot 11. OZPM KAMNIK
O vlogi filmskega gledališča
To pomlad je kamniška kino-dvorana oživela z novim valom dogodkov, ki so razveselili posebno mlade, zahtevnejše gledalce in ljubitelje dobrega Kima.
V juniju se že izteka filmsko gledališče, ki nam je prineslo v filmih različne zvrsti veliko novih, predvsem pa kvalitetnih filmov. Med drugimi smo si ogledali tudi slovito madžarsko Pričo, Mistra Montenegra in druge. Veliko in prijetno presenečenje nam je pripravil E. Kusturica, ki se pridružuje vrsti odličnih jugoslovanskih avtorjev (diplomiran-cev slovite praške akademije za filmsko umetnost FAM) in filmov z družbeno kritično vsebino. Film - Se spominjaš Dolly Bell -je vzradostil še tako zahtevnega gledalca, toda izpustil praznih rok tistega, ki mu je filmska govorica tuja.
Da smo filmsko gledališče sploh lahko uvedli, in upajmo tudi za stalno pridobili za kamniški »mrtvi« kinematograf, se moramo zahvaliti predvsem Kino podjetju Kranj, ki nam je marsikdaj preskrbelo tudi cenejše oglede filmov. Med drugim tudi film Deseti brat in film posebej za šolski izbor Samo enkrat se ljubi.
Kaj smo lahko razbrali iz pogovora z mladimi gledalci? Da jih velika večina ostaja ob težjih umetniških delih opeharjena. Opeharjena predvsem zato, ker jim nihče doslej ni filmske umetnosti skušal približati in jih pripeljati vanjo. Nihče jim še tudi verjetno ni povedal, da je prav ta umetnost last predvsem moderne dobe; kot nalašč ustvarjena za današnjega mladega človeka, ki ima za druge zvrsti umetnosti le malo časa in denarja. Neverjetno dolgo nas pa že naši kinematografi (tudi kamniški) pepričujejo, da je film predvsem ceneno, včasih prav osladno kratkočasilo, če že nočemo nič napisati o vlogi vse mogoče in nemogoče golote na platnu, katere edini namen je polniti blagajne. Kot da smo pozabili, da je vendarle vloga dobrega filma neprecenljiva ne le za posameznika, tudi za narod in družbo. Umetnost je le del duhovnosti, ki nas dviga nad živalske vrste; pa tudi osvešča in plemeniti. Tudi s filmsko umetnostjo je tako.
Srednješolsko usmerjeno izobraževanje prinaša v šolske klopi med ostalimi novostmi tudi deset ur filmske vzgoje. Prav nemogo-
če bi bilo te ure izvesti bez dobrega programa v kinematografu. Tako smo lahko slišali ne le nekaj teorije o dobrem filmu, temveč smo si tudi ogledali nekaj dobrih filmov in se o njih pogovorili. Skušali smo razumeti filmsko govorico in mladega gledalca (dijaka) usmeriti v kritični odnos do filma, pa tudi filmske kritike. Saj smo velikokrat priča, kako se v dnevnem časopisju piše o nekem filmu kot uspelem, pa sami odhajamo od predstave razočarani. Kako naj mladi gledalec ve, kdo se moti, kritik, ali on sam. Prav tu pa je jedro filmske vzgoje. Oblikovala naj bi mladega
človeka v odprtega, obenem pa v kritičnega gledalca, ki naj bi ločil plevel od zrna, če ga že naša distribucijska politika ne more, včasih pa tudi filmska kritika ne. Ustvaril naj bi si lasten, aktiven odnos do filmske umetnosti in tako postal del družbe, ki bi je ne bilo vseeno, kaj ji ponudijo v kinematografu ali na televiziji.
Tudi v jeseni nam je obljubljen nov ciklus v sklopu fUmskei-ga gledališča, ki ga nekatera veliko manjša mesta poznajo že desetletja. Posebno bomo veseli. Če bodo te predstave privabile tudi koga drugega, ne le dijake ŠCRM. V. V. PERKO
Komisija za delovna razmerja pri
Zavodu za usposabljanje invalidne
v Kamniku objavlja prosta dela in naloge 2 snažilk - za čiščenje domskih in šolskih
Deko se združuje za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom.
Vloge sprejema kadrovska služba zavoda 15 dni po objavi.
Nesreča
V Pintarjevi smeri v Dedcu na Korošici se je zgodila nesreča. Soplezalka je padla in se hudo poškodovala. Potrebna je bila hitre pomoči gorskih reševalcev. O tem je v soboto, 5. junija, proti večeru, Katko Zabrič, Id je bil slučajno na Korošici, o nesreči obvestil PM v Kamniku.
Uro po polnoči smo bili reševalci že pri ponesrečenki. Kasneje, ko je Jana Krošel, alpinistična pripravnica iz Ljubljane, mirno spala na pogradu zimske sobe na Korošici, sem skušal zvedeti kaj več o nesreči. Boris, mož in so-plezalec Jane, je tiho slonel ob svoji mladi ženi in ni me opazil, ko sem se jima približal. Ob rahli svetlobi baterije sta se mi njuna obraza zdela še bolj bleda, mirna in spokojna, kot da se ni nič zgodilo. Po sosednjih pogradih so
v steni
počivali reševalci in alpinisti, ki so ponesrečenko reševali iz stene in jo prinesli v Dom na Korošici. Izkoristili so čas za počitek, medtem ko smo čakali helikopter za prevoz v bolnišnico.
Dolina Korošice in svet okrog nje je bil to noč prečudovit. Na jasnem nebu je mirno lebdela polna luna in s svojo srebrno svetlobo napravila gore še lepše. Danes tega razkošja lepote nismo mogli uživati. Vsem nam je bila prva skrb, kako hude so Janine poškodbe in kako bi ji najbolje pomagali.
Borisa sem zmotil v razmišljanju. Pričela sva neprijeten, pa vendar obvezen razgovor.
»Z ženo sva prišla pod steno Dedca v soboto popoldne,« je začel pripovedovati. Bil je pretresen od nesreče, zato se je le s
Dedca
težavo spomnil nekaterih podrobnosti dogodka.
»Oba sva alpinistična pripravnika. Letos še nisva plezala. Odločila sva se za Pintarjevo smer v Dedcu v prepričanju, da jo bova zmogla. Žena ima več izkušenj, zato je prvi raztezaj vodila ona. Varoval sem jo na vstopnem stojišču. Počasi in previdno je napredovala po smeri visoko v steni. Videl sem jo le deloma. Med menoj in njo ni bilo klinov, varoval sem jo le iz stojišča. Vrv je počasi drsela iz mojih rok in niti za trenutek nisem pomislil na karkoli hudega.«
Utihnil je in se zazrl v ženo poleg sebe. Še vedno je mirno spala, kot da ne mara slišati besed svojega moža, ki skuša pojasniti vzrok njenega padca. Oba sva molčala. Obujanje spominov
na pretresljive dogodke ni prijetna stvar.
»Vrv mi je obstala v rokah. Moj pogled navzgor je bil prazen in neskončen v temni modrini neba nad steno, ki je nenadoma postala grozljiva, maščevalna in zahrbtna. Zaslišal sem le kovinski zvok vponk in klinov, ki so ji tako nekoristno viseli za pasom. Padla je... Ničesar več nisem videl, ne slišal. Obležala je nekaj metrov pod mojim stojiščem in vrv je počasi drsela k njej. Besede so mi obstale v grlu in počutil sem se kot premaganec, ki ga je stena opozorila pred pohlepom dejanja, ki mu nisem kos. Vsega, kar se je potem dogajalo, se ne spominjam. Prišli so prvi alpinisti in nama pomagali, poskrbeli za obvestilo reševalcem.«
Žena Jana se je med najinim pogovorom le v snu prebujala. Prvo svetlobo nedeljskega jutra je bilo že zaslutiti na oknu zimske sobe in sveži gorski zrak je tudi Jano za krajši čas prebudil.
Njene telesne poškodbe so nas resno skrbele. Ponovno smo jo obvezati in pripravili za prevoz s helikopterjem. Prav ničesar se ni spominjala.
Rastko Zabrič, ki je prinesel sporočilo o nesreči iz Korošice, je svoje poslanstvo zelo dobro in hitro opravil. Vedel je nekaj podrobnosti, ki so za takšna obvestila zelo pomembna. Kasneje je tudi reševalce obveščal.
Nekaj po dvajseti uri smo bili reševalci že zbrani. RSNZ nam je obljubil pomoč s helikopterjem v nedeljo zjutraj, vendar le ob ugodnem vremenu. Ne glede na to je akcija potekala kot za klasično reševanje. S terenskim vozilom PM v Kamniku se je 16 reševalcev z vso opremo odpeljalo do kraja poti v dolini Bele, zato smo na času precej pridobili.
Spodaj v gozdu je bilo temno, zato je tu in tam kdo zaklel, pa ne toliko, da bi se svetilo. Ogrevanje je trajalo tja do Orglic, potem se je pod težo tovorov
pojavilo pregrevanje in iz vseh »motorjev« se je kadilo in cedil znoj.
Hodili smo ves čas v lunini senci, čeprav smo kasneje ugotovili, da njena svetloba ni nič toplejša, le vidi se bolje. Nismo počivah, na mimoidočega bi verjetno napravili vtis, da nas kdo preganja. Hoditi smo tiho, saj je bilo sape komaj za hojo dovolj. Nihče ni nikogar preganjat, vsi smo vedeli, da moramo hiteti, najbolj nerodni in težki deli opreme so se selili iz hrbta enega na hrbet drugega reševalca.
Ob enih po polnoči, takrat ko mcMua duhovi strašijo, smo prigarali na Korošico. Storili smo vse, kar kot gorski reševalci morajo in morejo storiti.
Helikopter RSNZ je ponesrečenko v nedeljo zjutraj varno in hitro prepeljal v bolnišnico, atai pa smo na svoje hrbte zopet naložili opremo in se spustili v dolino Bete.
CENE GRIUC
SEJE ZBOROV SKUPŠČINE
3. seja družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik, bo v ponedeljek, 21. junija 1982 ob 16. uri
v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik - II. nadstropje.
DNEVNI RED:
1. Odobritev zapisnika 2. seje družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik z dne 27. 5. 1982
2. Analiza izvajanja družbenega plana občine Kamnik 1981-1985 v letu 1981 in v začetku leta 1982
3. Predlog sprememb in dopolnitev Dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985
4. Osnutek sprememb in dopolnitev Družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985
5. Problematika splošne porabe v občini Kamnik v letu 1982 s predlogom odloka o spremembi odloka o davkih občanov
6. Predlog izhodišč za pospeševanje proizvodnje hrane v srednjeročnem obdobju 1982-1985 s programom za leto 1982 in predlogom odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 v občini Kamnik
7. Predlog sklepa o podelitvi častnih priznanj občine Kamnik v letu 1982
8. Soglasje k:
- statutu Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik
- samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik
- samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Kamnik
- samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti sodnega skrbstva Kamnik
- samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik in
- statuta Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik
9. Volitve in imenovanja 10. Delegatska vprašanja
3. seja zbora združenega dela Skupščine občine Kamnik, bo v sredo, 23. junija 1982 ob 16. uri
v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik - II. nadstropje.
3. seja zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik, bo v sredo, 23. junija 1982 ob 16. uri
v dvorani nad kavarno - razstavišče Veronika - v Kamniku.
Za oba zbora je predlagan naslednji DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in poročilo komisije
2. Odobritev zapisnika skupnega zasedanja (2. seje) zbora združenega dela in (2. seja) zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik z dne 31. 5. 1982
3. Analiza izvajanja družbenega plana občine Kamnik 1981-1985 v letu 1981 in v začetku leta 1982
4. Predlog sprememb in dopolnitev Dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985
5. Osnutek sprememb in dopolnitev Družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985
6. Problematika splošne porabe v občini Kamnik v letu 1982 s predlogom odloka o spremembi odloka o davkih občanov
7. Predlog izhodišč za pospeševanje proizvodnje hrane v srednjeročnem obdobju 1982-1985 s programom za leto 1982 in predlogom odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 v občini Kamnik
8. Predlog sklepa o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju Velike planine, za katero je predvidena izdelava urbanističnega načrta
9. Predlog za uvedbo ukrepa družbenega varstva v SKG Kamnik
10. Predlog sklepa o podelitvi častnih priznanj občine Kamnik
11. Soglasje k:
- statutu Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik
- samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik
- samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Kamnik
- samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik
- samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik in
- statutu Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik
12. Volitve in imenovanja
13. Delegatska vprašanja.
ad 3)
ANALIZA IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK 1981-1985 V LETU 1981 IN ZAČETKU LETA 1982
Organizacije združenega dela so v prvem letu in prvih treh mesecih drugega leta tega srednjeročnega obdobja poskušale upoštevati reso-lucijska priporočila o povečanju izvoza, zmanjšanju uvoza, zniževanju stroškov, povečevanju fizičnega obsega proizvodnje in v nekoliko nižji dinamiki zaposlovanja, predvsem v administraciji.
Zaostrene razmere na področju zagotavljanja surovin in reprorna-terialov, kreditne politike, ter omejevanje uvoza so povzročile, da je družbeni proizvod v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 realno padel za 5 odstotkov. V času, ko primanjkuje surovin in repromaterialov in je prisotna njihova normalna visoka rast cen, kamniško gospodarstvo pa je usmerjeno predvsem v finalizacijo izdelkov brez surovinske osnove, je lahko poiskati vzrok za padec realnega družbenega proizvoda tudi v tem.
Dohodek kamniških delovnih organizacij je v letu 1981 porastel za 26,3%, v primerjavi z letom 1980, medtem ko so se porabljena sredstva (stroški) povečali za 38,2%. V prvih treh mesecih letošnjega leta je porastel dohodek za 26,6%, porabljena sredstva pa so se povečala kar za 43,8%.
V srednjeročnem planu je bila planirana tudi produktivnost dela v gospodarstvu kot eden izmed kazalcev razvoja. Produktivnost (dohodek na delavca) je v prvem letu izvajanja srednjeročnega plana padla za 5,3%, v primerjavi z letom 1980.
V letu 1981 so znašala plačila za investicije v osnovna sredstva 599.724 tisoč din oz. 7% manj kot leta 1980. Večina investicij pripada gospodarstvu, delež negospodarstva pa je v investicijskih plačilih zastopan z 12,9%.
V prvih dveh mesecih letošnjega leta so znašala plačila za investicij v osnovna sredstva 59.086 tisoč din, kar pomeni, da so bila v primerjavi z lanskim obdobjem nižja za 34%. Iz teh podatkov je viden realen padec investicij v občini Kamnik.
V letu 1981 so delovne organizacije kamniške občine dosegle lep uspeh pri prizaevanjih za čimvečji izvoz, saj je bila vrednost prodanega blaga v tujini za 19% večja kot v letu 1980, glede na dolarsko vrednost pa se je izvoz realno povečal za 0,7%.
V prvih treh mesecih letošnjega leta se je izvoz povečal za 56,9%, glede na dolarsko vrednost pa se je realno povečal za 2,5%, v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu. Kar 85% celotnega izvoza odpade na konvertibilno področje in le 15% na klirinško področje.
Delovne organizacije so v letu 1981 uvažale pretežno reprodukcijski material. Vrednost uvoza je znašala 286.733 tisoč din oz. 10,3% manj kot v letu 1980.
V letu 1981 je bilo v združenem delu povprečno zaposlenih 10.008 delavcev oz. 50 delavcev več kot leta 1980, kar predstavlja le 0,5% večjo zaposlenost.
V letu 1981 je skupna in splošna poraba porasla za 7,6% v primerjavi z letom 1980. V bodoče bo pridobivanje dohodka potekalo v slabših pogojih gospodarjenja, zaradi tega je treba računati s skromnejšimi materialnimi možnostmi za skupno in splošno porabo.
Izvršni svet je analizo obravnaval na svoji 5. seji 10. junija in sprejel naslednje zaključke: Analiza o izvajanju družbenega plana občine Kamnik se sprejme. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti morajo temeljito analizirati izpolnjevanje lastnih planskih aktov, v OZD pa morajo posebno pozornost posvetiti sprejemanju operativnih načrtov ukrepov za zagotavljanje nemotene proizvodnje.
Informacija o predlaganih prispevnih stopnjah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki je bila priložena analizi, se sprejme; predlagane prispevne stopnje naj bi veljale od 1. 7. 1982 dalje, če bodo o tem tako odločile skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
ad 4)
PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1981-1985
Na osnovi odloka skupščine Kamnik in na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz analize izvajanja družbenega plana občine Kamnik 1981181985 v letu 1981 in v začetku leta 1982, je pripravljen predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985. Vse bolj je jasno, da nalog, ki so bile zadane v citiranem dogovoru zaradi zaostrenih gospodarskih gibanj ne bo mogoče uresničiti, zato je predlagano vrsta sprememb, ki so pojasnjene v obrazložitvi.
DELEGATSKA
PRILOGA
gradivo pripravlja 1NDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311
Pri predlaganih spremembah in dopolnitvah so se poskušale upoštevati realne možnosti nadaljnjega razvoja občine Kamnik; o konkretnih rešitvah oziroma ciljih pa se bo potrebno pogovoriti v času javne razprave o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985.
Izvršni svet je na 5. seji sprejel spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985.
ad5)
OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1981-1985
V sklop" sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih aktov občine Kamnik sodi tudi osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-85. Najpomembnejše spremembe in dopolnitve so prisotne pri opredeljevanju globalnih razvojnih kazalcev, kot so: rast družbenega proizvoda, rast izvoza, rast zaposlovanja in produktivnosti, ter udeležba investicij v družbenem proizvodu. Izvršni svet je na 5. seji, 10. junija sprejel osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985, ki bo v javni razpravi do 31. avgusta 1982. Do konca javne razprave morajo nosilci planskih aktivnosti sprejeti spremembe in dopolnitve svojih srednjeročnih planskih aktov.
ad6)
PROBLEMATIKA SPLOŠNE PORABE V OBČINI KAMNIK V LETU 1982 S PREDLOGOM ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
Problematiko splošne porabe je obravnaval izvršni svet na 4. seji 27. maja in ugotovil potrebo za izvedbo uskladitev. Sprejel je poročilo o problematiki splošne porabe v občini Kamnik za leto 1982, kot tudi predlog odloka o spremembi davkov občanov (predlagana je uvedba davka iz osebnega dohodka po stopnji 0,50% od 1. julija dalje.) Izvršni svet bo do svoje prihodnje seje pripravil predlog sprememb proračuna za 1982. leto in ustrezni odlok.
ad7)
PREDLOG IZHODIŠČ ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1982-1985 S PROGRAMOM ZA LETO 1982 IN PREDLOGOM ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V OBDOBJU 1982-1985 V OBČINI KAMNIK
Cilji, ki so zastavljeni na tem področju z družbenim planom občine in so prikazani v gradivu za sejo skupščine, temeljijo na izkoriščanju lastnin naravnih možnosti za povečanje živinorejske in poljedelske proizvodnje. Gre predvsem za povečanje tržne proizvodnje mleka in mesa ob bistvenem povečanju števila živine na osnovi domače krme iz njivskih in travniških površin, v poljedelski proizvodnji pa naj bi se povečal tržni pridelek krompirja in pšenice. Navedene naloge so zastavljene zato, da bi si zagotovili boljšo preskrbo z osnovnimi živili, kar pa ne bo mogoče uresničiti brez udeležbe družbenih sredstev, ki se bodo na osnovi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane združevala v Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in usmerjala v pogodbeno dogovorjeno tržno kmetijsko proizvodnjo. Odlok uvaja posebni občinski davek iz
osebnega dohodka za obdobje 1982-1985 po stopnji 0,4% od osebnega dohodka, zbrana sredstva pa se bodo lahko uporabljala samo za namene, ki jih predlog odloka navaja v drugem členu.
ad 8)
PREDLOG SKLEPA O SPLOŠNI PREPOVEDI PROMETA Z ZEMLJIŠČI, PREPOVEDI PARCELIZACIJE TER PREPOVEDI GRADITVE IN SPREMEMBE KULTURE ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU VELIKE PLANINE, ZA KATERO JE PREDVIDENA IZDELAVA URBANISTIČNEGA NAČRTA
S predloženim sklepom se uvede splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelizarije zemljišč in prepoved graditve vseh objektov na območju Velike Planine, Male Planine, Kisovca, Dola, Arzenika, Marjaninih njiv in Gojške planine, dokler ne bo izdelan in sprejet urbanistični načrt za navedena območja.
Seja skupščine telesnokulturne skupnosti:
SPREJEM SAMOUPRAVNIH AKTOV SKUPNOSTI
1. seja skupščine samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti (v nadaljevanju SITKS), sklicana 6. 5. je odpadla, ker samoupravni sporazum o ustanovitvi SITKS občine Kamnik ni bil sprejet v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Ko je bilo to opravljeno, je predsednik skupščine Marjan BOVHA ponovno sklical skupščino 20. maja.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, določitvi dnevnega reda, pregledu zapisnika in njegovi potrditvi, so se delegati seznanili, da je k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi SITKS občine Kamnik pristopilo več kot 65% zaposlenih v kamniški občini, s čimer je samoupravni sporazum sprejet, skupščina pa je glede tega sprejela ugotovitveni sklep in sklep, da se navedeni samoupravni sporazum objavi v Kamniškem občanu. Z manjšim popravkom 10. člena je bil sprejet tudi poslovnik o delu skupščine SITKS Kamnik, s katerim se določa način dela in postopki odločanja skupščine SITKS Kamnik.
Sprejeli so tudi statut SITKS občine Kamnik, s katerim se podrobneje urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti članov skupnosti, statusne zadeve skupnosti, planiranje, sestava, način izvolitve in način dela organov skupnosti, usklajevanje, odločanje v zborih skupščine skupnosti, pravice in obveznosti delegatov ter druge zadeve, ki so pomembne za delovanje skupnosti.
Razprava se je razvila okoli 11. člena, ki določa število delegatskih mest v skupščini skupnosti (30 v zboru uporabnikov in 26 v zboru izvajalcev), zato so naložili odboru za delegatska vprašanja, da to prouči do naslednje seje skupščine. Sklenjeno je bilo, da se statut objavi v tej številki Kamniškega občana.
Sprejemu pravilnika o uresničevanju nadzorstva v SITKS Kamnik so sledile volitve. Predlog kandadatov sta pripravili delovni skupini OK SZDL Kamnik in kadrovska komisija pri ZTKO Kamnik. Delegati so z javnim glasovanjem potrdili, da se izvolijo:
predsednik skupščine: Slavko RAJ H podpredsednik skupščine: Demeter SADNIKAR
predsednik zbora uporabnikov: Jože ZUPIN podpredsednik zbora uporabnikov: Matevž S KAMEN predsednik zbora izvajalcev: Franc ZADRG AL podpredsednik zbora izvajalcev: Janko BLAGŠIČ
- v odboru za svobodno menjavo dela: predsednik Ivo Roje, člani: Bojan Kukanja, Marjan Grilc, Franc Smolnikar, Franc Zemljen, Jože Kline
- v odboru za delegatski sistem, tekoče in splošne naloge: predsednik: Albin Kladnik, člani Ivo Grilje, Tanja Štele, Ciril Žagar, Janez Rems, Mirko Desnica
- v odbor za objekte: predsednik Ivan Podgornik, člani: Janez Kimovec, Roman Torkar, Janez Sedušak, Anton Zore, Janez Taja
- v odbor za razvoj telesne kulture, predsednik: Alfonz Boltar, člani: Mile Desnica, Nikola Bijelič, Emil Grzinčič, Karel Svetič, Franc Lanišek, Lenka Grzinčič, Andrej Perčič
- v odbor za priznanja in odlikovanja: predsednik Janez Bogataj, člani: Marinko Kneževič, Peter Fišer, Aco Jančeskv, Matevž Ska-men, Stane Simšič
- v odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: predsednik: Slavko Rajh, Demeter Sadnikar, Vlado šerbelj, Janez Zabavnik, Janez Jakin, Boris Brotuš
- v odbor za samoupravni nadzor: predsednik Janez Brlogar, člani Roman Dobrovolje, Marjan Repič, Miha Medmeš
- v delegacijo za seje telesno-kuHume skupnosti SR Slovenije so bili izvoljeni: Andrej Brvar, Slavko Rajh, Marta Kladnik, Demeter Sadnikar, Danica Volčič, Franc Zadrgal
Na skupščini so brez pripomb sprejeli še ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi telesno-kul-turne skupnosti Slovenije.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti:
PODPIS POGODBE Z INŠTITUTOM JOŽEF ŠTEFAN
1. redna seja novega slica skupščine občinske raziskovalne skupnosti Kamnik je bila 18. maja. Do izvolitve novih organov skupščine je sejo vodil predsednik skupščine Janez MATJAŠIC.
Ugotovitveni sklepčnosti in potrditvi sklepov zadnje seje skupščine občinske raziskovalne skupnosti (v nadaljevanju ORS) so sledile volitve organov skupščine. Delegati so z javnim glasovanjem potrdili, da se izvolijo:
predsednik skupščine: Peter KURET
namestnik predsed. skup.: Karel ŽMAVC
- v odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve: predsednik: Salem Beganovič, člani: Pavle Repolusk, Franc Popit, Nataša Gorše, Sonja Sekavčnik
- v odboru za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela: predsednik Jože Prezelj, člani: Janez Dovč, Suzana Cvetkovič, Dare Gjurin, Ciril Babnik
- v odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti: predsednik Albert Čebulj, člani: Janez Lap, Roman Jakič, Ferdinand Smolkovič, Čedo Vnuk
- v odbor za LO in družbeno samozaščito: predsednik: Peter Kuret, Karel Žmavc, Salem Beganovič, Jože Prezelj, in strokovni delavec občinske raziskovalne skupnosti.
Delegacijo za seje skupščine raziskovalne skupnosti Slovenije sestavljajo člani predsedstva ORS Kamnik: Peter Kuret, Karel Žmavc, Salem Beganovič, Jože Prezelj, Albert Če bul j.
Skupščina je ugotovila, da so delegacije izvolile odbor samoupravne delavske kontrole v sestavi: predsednik: Albert Rejc, člani: Bogdan Janežič, Majda Pirš, Frančiška Trebar, Olga Pojbič
Zaradi poteka mandata je bilo potrebno nadomestiti tudi dva člana projektnega sveta, tako da so v tem svetu: Peter Kuret, Salem Beganovič, Sonja Sekavčnik, Marjan Urh, Albert Rejc
Skupščina bi morala sprejeti predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik in predlog sprememb in dopolnitev statuta občinske raziskovalne skupnosti Kamnik. Oba akta bi bilo potrebno uskladiti s predlogom, ki ga je pripravila OK SZDL in se nanaša na delegatsko organiziranost v skupščinah SIS.
Na skupščini se je pokazalo, da se s tem predlogom ne strinjajo delegati iz Zarje, Alprema, Graditelja, KS Nevlje, KS Novi trg in KS Tuhinj.
Po razpravi so na skupščini sklenili, da sprejmejo predlog sprememb in dopolnitev statuta ORS, razen 5. člena, ki govori o oblikovanju delegacij in konferenc delegacij, ki je bil sprejet le pogojno; OK SZDL naj do prihodnje seje pripravi ustrezen predlog o delegatski organiziranosti v skupščinah SIS.
Predlog sprememb samoupravnega sporazuma o ustanoviti ORS Kamnik je bil soglasno sprejet, enako tudi predlog poslovnika skupščine ORS Kamnik.
Delegati so se nato seznanili z zaključki seje komisije za inovacije pri ORS Kamnik, ki je pregledala prispele prijave na razpis o podelitvi nagrad za inovacije v občini Kamnik za leto 1981. Na razpis sta prispeli samo dve vlogi Kemijske industrije Kamnik, ki je prijavila dve tehnični izboljšavi. Vlogi je komisija vsestransko premotrila in sklenila predlagati skupščni ORS, da se oba avtorja nagradi z denarno nagrado v znesku 15.000,00 din. Nagradi bosta slovesno podeljeni na 2. seji skupščine ORS.
Na skupščine so soglašali tudi s podpisom pogodbe z Inštitutom Jožef Štefan iz Ljubljane, ki bo izdelal študijo smernic in predlogov za usmeritev raziskovanj na področju varstva okolja v kamniški občini. O pogodbi so že razpravljali člani izvršnega odbora ORS in jo odobrili, oziroma sklenili predložiti skupščini v sprejem.
Delo, ki ga bo omenjeni inštit izvedel, bo obsegalo: opredelitev problematike, pregled družbenega, prostorskega, urbanističnega in drugih planov, ki zadevajo prostor oziroma dejavnosti v občini, nadalje; pregled dokumentacije v zvezi z vprašanjem ki zahteva sanacijo, inventarizacijo stanja ogroženosti okolja (zraka, vode in krajine) in nato izdelavo prioritetne lestvice za reševanje oziroma sanacijo; izdelavo smernic na področju varstva okolja z opredelitvijo morebitnih neustreznih rešitev z vidika varstva okolja v okviru občinskih planov in izdelavo predlogov za usmeritev raziskovanj na področju varstva okolja v kamniški občini na osnovi izvedene inventarizacije.
Naročnik, Občinska raziskovalna skupnost bo izvajalcu za delo, ki je predmet te pogodbe plačala 100.000,00 din, izvajalec pa se je v pogodbi obvezal, da bo smernice izdelal do 30. junija 1982.
Delegatom je strokovna služba Občinske raziskovalne skupnosti odgovorila še na dve delegatski vprašanji in s tem je bil dnevni red skupščine izčrpan.
SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1. seja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti (v nadaljevanju SSS), ki je bila sklicana 4. maja, je zaradi nesklepčnosti odpadla, enako tudi skupščina, ki je bila sklicana 17. maja. Predsednik skupščine Vladimir Hvalic je sklical skupščino še v tretje. 24. maja je bilo prisotnih dovolj delegatov in skupščina je lahko pričela z delom.
Po običajnem uvodnem delu: izvolitvi in poročilu verifikacijske komisije, pregledu in potrditvi zapisnika so se delegati seznanili s poročilom skupščine za mandatno obdobje 1978-1982, ki zajema pregled najpomembnejših gibanj na področju stanovanjske dejavnosti v kamniški občini, kot tudi težave in uspehe, ki jih v tem času ni bilo malo. Delegati niso imeli pripomb k poročilu in so ga soglasno sprejeli ter nato prešli k volitvam novega vodstva skupščine skupno-' sti. Z javnim glasovanjem so soglasno izvolili:
predsednika skupščine: Alfonz BOLTAR podpredsednika skupščine: Janko LESKOŠEK predsednika zbora uporabnikov: Alojz KORAT
podpredsednika zbora uporabnikov: Katarina CERAR predsednika zbora izvajalcev: Marjan KRIŽNIK podpredsednika zbora izvajalcev: Danilo AVGUŠTIN
- v odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov: predsednik: Franc Spruk, člani: Nande Škarja, Ciril Sedu-šak, Miro Rems, Karel Ravnikar, Viktorija Pušnik.
- v odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini: predsednik: Aleksander Erman, člani: Ana An-drejašič, Marjeta Bukovšek, Miha Zupin, Franc Vrhovnik, Joži Vin-kovič, Bogdan Košir.
- v odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu: predsednik: Jože Kadunc, člani: Bruno Ribič, Avgust Sek, Lado Holcar, Sonja Sivec, Peter Mikuš, Jože Okorn.
- v komisijo za splošne, finančne in administrativne zadeve: predsednica: Milica Debevc, člani: Marjeta Benkovič, Bojan Horvat, Bogo Steklasa.
v odbor samoupravne kontrole: predsednik: Anton Železnik, člani: Irena Remšak, Ivo Zelič, Ferdinand Kepic, Ivan Kozjek.
v odbor za LO in družbeno samozaščito, predsednik: Alfonz Boltar, člani: Aleksander Erman, Peter Pibernik.
Za delegata v Zvezi stanovanjske skupnosti Slovenije sta bila izvoljena Marjan Križnik in Alojz Korat; pri delu Občinske skupnosti za cene bo sodeloval Janko Leskovšek, v Skupnosti socialnega varstva pa Jože Kadunc.
V Svet komunalnega in stanovanjskega gospodarstva so bili izvoljeni:. Alfonz Boltar, Jože Kadunc, Franc Spruk, Aleksander Erman, Janko Leskovšek.
Delegati so nato obravnavali in prejeli zaključni račun Samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1981. Ob tej točki dnevnega reda je delegacija KS Perovo povedala, da se ne strinja s pavšalnim dviganjem prispevkov in se zavzela za dogovorjene spremembe višine prispevkov ob obrazložitvi pregleda stroškov, ki jih ima SKG z vzdrževanjem skupnih stanovanjskih prostorov in pri uporabljanju zgradb.
Na skupščini so sklenili, da sodi to vprašanje v pristojnost dela strokovnih služb SKG, ki naj ga ustrezno rešijo in pripravijo delegaciji pismeno obrazložitev.
Po sprejetju zaključnega računa za preteklo leto, so na skupščini obravnavali osnutek finančnega načrta za letošnje leto, ki predvideva sredstva za družbeno pomoč v znesku 46.844.009,00 din in sredstva stanovanjskega gospodarstva v znesku 28.292.595,00 din.
Skupščina je sprejela predloženi osnutek finančnega načrta za leto 1982. Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o razdelitvi združenih sredstev za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, Id se dnevno vozijo na delo za obdobje 1981-1985, ki
omogoča prelivanje solidarnostnih sredstev med sedežno skupnostjo samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana in 19 domicil -nimi samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi, med katerimi je tudi Kamnik. S pristopom k temu sporazumu je delavcem, ki se iz domicilnih občin vozijo na delo v sedežno občino omogočeno, da na osnovi prelivanja solidarnostnih sredstev enakopravno kandidirajo pri razdeljevanju združenih sredstev za namene solidarosti v domicilni občini. Iz Kamnika se po statističnih podatkih vozi na delo v druge občine, predvsem Ljubljano 1.143 delavcev, zato je kamniška samoupravna stanovanjska skupnost upravičena do 0,44% skupnih solidarnostnih sredstev sedežne skupnosti Ljubljana.
Delegate so seznanili tudi s predlogom pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik, ki jc usklajen z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SRS. Pravilnik - za razliko od prejšnjega -
razširja krog upravičencev do posojil iz združenih sredstev, saj bodo lahko pridobili posojilo tudi delavci, zaposleni pri zasebnikih, kmetje kooperanti in združeni kmetje, upokojenci, invalidi, obrtniki in delovni ljudje, ki kot poklic opravljajo samostojno umetniško ali drugo dejavnost.
Višina posojila, ki ga lahko pridobijo delavci za nakup stanovanj ali gradnjo stanovanjske hiše je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega OD na člana družine, v primerjavi s poprečnim čistim OD v SR Sloveniji v preteklem letu. Delavec lahko pridobi posojilo samo pod pogojem, da namensko varčuje najmanj dve leti, posojilo pa se daje za dobo 10, oziroma 15 let po 4% obrestni meri.
Novost je tudi v tem, da se po 10 letih odplačevanja ne poviša obrestna mera, pač pa se poveča mesečna anuiteta pri posojilih po S letih za 12%, po 10 letih pa še za 12,5%.
Delegacija Titana je na predlog pravilnika podala nekaj pripomb, ki so bile sprejete, sprejeto pa je bilo tudi, da se med pogoje za letošnje leto izjemoma vnese določilo, da delavec lahko pridobi posojilo, če mu delovna organizacija odobri premostitveno posojilo za zagotovitev lastne udeležbe.
Na skupščini so sprejeli še Statut in poslovnik o dem skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. Glede pripombe KS Tuhinj, ki se ni strinjala s predlogom, da ima delegatsko mesto v skupščinah SIS skupaj s KS Šmartno in KS Pšaj novica, so bili delegati mnenja, naj OK SZDL, ki je predlog pripravila, poskuša čimprej ustrezno rešiti zahtevo delegacije KS Tuhinj.
Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o združevanja sredstev za redno izhajanje Kamniškega občana, kot tudi samoupravni sporazum o enotni skupni evidenci prejemnikov socialno varstvenih pomoči.
Za plačilo stanarin, najemnin, etažnih prispevkov, kotlovnic, je bilo sklenjeno, da se s 1. majem 1982 nakazujejo na žiro račun 50140-675-33834 Samoupravne stanovanjske skupnosti stanovalcev in ne več na prejšnji račun (50140-662-624006 - Samoupravne stanovanjske skupnosti - sredstva za gospodarjenje s stanovanjskim skladom).
SEJA SKUPINE DELEGATOV ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR OBČIN
V ponedeljek, 14.junija so se sestali člani skupine delegatov in delegirali delegate v zbor združenega dela - gospodarsko področje in zbor občin Skupščine SR Slovenije. Na seji so obravnavah gradivo za 3. sejo zbora združenega dela in 3. sejo zbora občin SR Slovenije, ki bosta 16. junija.
Skupina je najprej določila delegata za navedeni seji, tako se bo seje zbora združenega dela udeležil Igor Ferbežar, seje zbora občin pa Alojz Kahne. Delegati so se nato lotili obravnave obsežnega gradiva, ki je tokrat za zbor združenega dela obsegalo 18 točk, za zbor občin pa 17. Med drugim gradivom so tako obravnavali Osnutek zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije za leto 1981, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, predlog odloka o načrtu statističnih raziskovanj v SR Sloveniji v letu 1982, Zaključni račun Narodne banke Slovenije za leto 1981 in finančni načrt Narodne banke Slovenije v letu 1982, zaključni račun Narodne banke Jugoslavije za leto 1981 in finančni načrt Narodne banke Jugoslavije v letu 1982 in še ostalo gradivo.
Delegati na gradivo niso imeli pismenih pripomb; delegata, ki se bosta udeležila seje zbora združenega dela oz. seje zbora občin sta na seji skupine delegatov dobila stališča, v okviru katerih bosta na sejah obeh zborov zastopala tukajšnjo družbenopolitično skupnost.
Varčevanje z energijo -skrb za čistejše okolje
S tem se izognemo včasih nepremostljivim oviram vodenja preko zemljišč v družbeni in privatni lastnini, raznim soglasjem in dovoljenjem ter ostalim pravno lastninskim zadržkom.
Toplotna moč mreže je odvisna predvsem od trenutnih meteoroloških pogojev in od teh je odvisna izhodna temperatura vroče vode, tako lahko smatramo, da je sistem vedno uravnotežen s projektnimi pogoji potreb potrošnikov. Odstopanja od predvidenih pogojev, povzročena z delovanjem regulatorjev v lokalnih toplotnih podpostajah se odpravi s spremembo hidravličnega režima v toplarni (sprememba št. vrtljajev obtožnih črpalk ali pa sprememba izhodne temperature vroče vode).
Predvidena velikost magistralnega cevovoda je No 450, sekundarne zanke pa se dimenzionira-jo na dejansko število porabnikov. Za vse tehnološke porabnike (predvsem delovne organizacije) pa je predvideno napajanje z delno pregreto tehnološko paro (p=l,6 MPa, t=210° ). Delno pregretje pare je nujno zaradi pokrivanja toplotnih izgub pri transportu in zaradi zmanjšanja kondenzacije v parovodu. Večina pare se bo v tehnologiji uporabljala indirektno, tako da se bo večina kondenzata gravitačno vračala v toplarno, ker tudi ni nepomembno gledano s stališča termodinamičnega izkoristka. Na posameznih odvzemnih mestih se bo para ustrezno reducirala, oz.
preko menjalnikov toplote transformirala do končnega potrošnika.
Nivo tlakov oz. temperatur v magistralnem parovodu je treba prilagoditi večini že obstoječih postrojenj, predvsem delovnih organizacij, tako da bo možno napajanje magistralne mreže iz katerekoli obstoječe kotlovnice ali iz več kotlovnic hkrati ob morebitnem izpadu toplarne. Da bi dosegli navedeno, bo treba le delno predelati obstoječe parne zmogljivosti. Navedeno se prav gotovo vklaplja tudi v koncept splošne ljudske obrambe in zaščite in nam na nek način predstavlja lokalno skladiščenje rezervne energije.
Parovod in vod kondenzata bosta v istem kolektorju kot vroče vodno omrežje, predvideni pa sta severna veja (do Fužin) in južna veja (do industrijske cone ob Korenovi cesti).
Za vročevodno omrežje in pa-rovodno omrežje je predvidena fazna izgradnja, ki se pokriva s fazno izgradnjo toplarne. Primarni vroče vod ostane (dovod), povratni vod pa se uporabi za parovod, ki vstopa v drugi fazi.
6.0 TOPLOTNE STAJE
PODPO-
Predvidenih je okrog 80 toplotnih podpostaj, njihovo število pa se lahko tudi zmanjša, če bi več enonamcnskih enot združili v eno celoto.
Predvideva se, da bi vse obstoječe kotlovnice ostale takšne kot so, nujna bi bila le predelava
glavnih razdelilcev in namestitev regulacijsko-merilnih elementov. Tako bi si spet ustvarili možnost pomožnega delovanja za posamezni objekt ah možnost skupnega delovanja v okviru neke cone.
Regulatorji v posamezni toplotni podpostaji v direktni ali indirektni izvedbi so dvotočkov-ni. Njihova postavitev je odvisna od lokalnih meteoroloških pogojev in dnevno ali tedensko programiranih načinov delovanja.
Karakteristika delovanja je drsna strmina odvisnosti temperature vode hišne instalacije od zunanje temperature zraka. Vzdrževanje ravnotežja je avtomatsko.
V toplotnih podpostajah se opravlja tudi merjenje porabljene toplotne energije (kalorimetri). Jasno je, da bodo lahko prostori toplotnih podpostaj dostopni samo pooblaščenim predstavnikom (vzdrževalcem) toplarne in pooblaščenim predstavnikom hišnih, stanovanjskih in drugih skupnosti, ki so porabniki in plačniki toplotne energije.
Poudariti moramo, da bo treba koristniško-plačilni odnos posebej definirati z ustreznim pravilnikom oz. sporazumom. Zavedati se moramo, da je ta odnos lahko odločilen (to velja posebno za prizadete delovne organizacije) pri osvojitvi ali zavrnitvi predloga o potrebnosti in nujnosti nove toplarne. 7. PREDVIDENA DINAMIKA IZGRADNJE
' Smiselno in realno je postopno dograjevanje toplifikacije v okvi-
ru danih potreb in možnosti:
- prva faza toplarne z dvema termoblokoma in vročevodnim omrežjem od tovarne Stol, industrijskega območja BP-1, BP-2 do nove stanovanjske soseske BS-3 Novi trg, vključno z delovnimi organizacijami Svit, Trival, Alprem, Titan in Svilanit ter obstoječo stanovanjsko sosesko BS-2 Perovo naj bi se zgradila do ogrevne sezone 1984/1985;
- druga faza predvideva razširitev sistema ob novi obvoznici do starega mestnega jedra, vključno z delovnimi organizacijami Alprem, Utok, Meso, vključitev zdravstva in šolstva ter oskrbo industrije s tehnološko paro (do leta 1988);
- tretja faza predvideva sklenitev cevnega prstana, ki bo omogočil priključitev vseh ostalih potencialnih porabnikov na poljubnem mestu, seveda ob ustrezno povečani moči toplarne z možnostjo pridobivanja električne energije in sežiga lesnih ter komunalnih odpadkov (do leta 1985).
i
8.0 ZAKLJUČEK
Zavedamo se, da na nekaj tipkanih straneh ni mogoče v celoti osvetliti nujnosti odločitve, ki bo še kako vplivala na našo bodočnost. Energetskega stanja z novo toplarno ne bomo bistveno kvantitativno izboljšali - gre za velik kvalitativni premik, s katerim bomo dosegli pomembno zmago za čistejše okolje in zrak, veliko boljši izkoristek porabljenih goriv, uporabo in porabo nizkoka-loričnih goriv, ki so za sedanja kurišča neprimerna, odpravili razdrobljenost dobave in bi seveda ustvarili možnost planiranja vodenja in distribucije toplote.
Montiram TV antene. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466
Servis pralnih in pomivalnih strojev JAGODIC sprejema  naročila vsak delavnik od 7. do 8. ure na tel. (064) 42-052
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA URŠIČA
iz Tunjiške mlake (Maistrov borec)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Prisrčna zahvala delavcem kolektivov KIK, Svilanit, Utok, Kočna, Svita in TAMIZ Mengeš. Posebna hvala govornikom za izrečene sočutne besede slovesa. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred
Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami
Tunjiška Mlaka, Rova, Vrhpolje, Homec, Moste -11. junija 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice in prababice
MARIJE KIMOVEC
Jakčeve mame iz Komende
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi duhovščini za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Žalujoči:
hčerke Slavka in MIH, sinovi Peter, France in Janez z družinami
Komenda, 8,junija 1982_
SAMOUPAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na potltgi 24. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji IS. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981-1985 in sklepom 1. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z dne 24. S. 1982 naslednji
JAVNI RAZPIS
Za zbiranje prosilcev za posojila za revitalizacijo stanovanjskega sklada na območju starega mestnega jedra Kamnika.
Razpisuje se posojilo v višini 3.000.000.00 din pod naslednjimi pogoji: rok odplačila 15 (petnajst) let s 5% obrestno mero.
Javnega ra/pisa se lahke udeležijo vse dnižbenopravne osebe ter občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da obnavljajo stanovanjski sklad na območju mestnega jedra mesta Kamnik
— da navedejo opis predvidenih del (predračuni izvajalcev del)
— da sodelujejo z najmanj 40% lastno udeležbo
— visina lastne udeležbe se določa v skladu s 25. členom Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik
— da predložijo gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglastivi del ter potrdilo o lastništvu - zemljiško knjižni izpisek.
- 1 000 000.00 je namenjenih za zasebni sektor, 2.000.000,00 din. pa za družbeni sektor (Samoupravni stanovanjski skupnosti) Sredstva se morajo izkoristiti v roku enega leta.
Prošnje za posojila z vsemi zahtevnimi dokazili morajo prosilci vložiti v roku 30 dni od objave razpisa na Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, Steletova 8, z oznako na ovojnici »posojila za revitalizacijo«.
Prosilci dobe obrazce za prošnje ter informacije na zgoraj navedenem naslovu do zaključka razpisa.
Predsednik odbora za gospodarjenje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnim: Aleksander Ennan 1. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Na podlagi Zakona o stanovanjskem gospodarstva (Ur. L SRS št. 3/81) in Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81). 20. člena Samoupravnega sorazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik in določil Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine v občini Kamnik in sklepa 1 seje Skupščine Samnujaavvie stanovanjske skupnosti občine Kamnik z dne 24. 5. 1982 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
JAVNI RAZPIS
o zbiranju upravičencev do delne nadomestitve stanarine v občini Kamnik.
Upravičenec do delne nadomestitve stanarine je lahko vuk občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem aS zasebnem stanovanju.
Vsak imetnik stanovanjske pravice je dolžan ne glede na družinski dohodek in druge kriterije Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine v občna KamnA, prispevati najmanj 20% stanarme.
Imetnik stanovanjske [Banan I rine le za stanovanjsko površino i — za enega družinski ga člana
— za štiri družinske člane
Odstopanje od s 7.5 m2. Za v tanko poveča do 15 tnr.
— potrdilo o
— potrdilo o številu članov
— veljavno stanovanjsko pogodbo
— fH^'^Pn*1 o prenirjžeii|skcni stanju
za takdarsk« leto. Upravičenca.
»"jp=s-« skupnost del vi ni im vsake 3 mesece
Vloge z zahtevanimi dokazat naj |ainii i dostavijo na naslov: Stanmaaj-i gospodarstva. Steletova 8, v roka 30 dri crf objave
■Manah* pmlaisltv;
:Me,Lr.
dnlofia1 ZsafclMUl O 1
SRS št_ 15 SIJ, Piiiikiti o pogojm m i 'štev vi iji—uri ve L z dne 24. 5- 1982
L SPLOŠNA DOLOČILA
1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo: OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupnosti imajo sedež
v občini Kamnik, ne glede na to kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki
— združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu
— začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje
— niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ah" v celoti odloži obveznost plačil« obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti.
1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah pod 1.1. in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 2 leti oz_, ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki ali lastna sredstva
1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki najmanj 2 leti oz., ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki
1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik in namensko varčujejo pri banki najmanj 2 leti oz. vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki.
2. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena nv stanovanjske površine za leto 1982, ki znaša 18.345,40 din.
3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1981 znašal 11.404 din din (Ur. I. SRS št. 8/82).
4. V letu 1982 dveletno namensko varčevanja lahko izjemoma nadomesti premostitveno posojilo.
5. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa so v mesečnih obrokih, ki znašajo 1 /6 polletne anuitete.
6. Za gradnjo in nakup stanovaj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m .
H. KREDITIRANJE GRADITVE. NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH Hl.Š V DRUŽBENI LASTNINI
I. Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
— da predložijo plan sklada skupne porabe v katerem je plan dohodka finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje, nakupa in prenove;
— da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
— da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti in že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
— da niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD;
— da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje SSS;
— da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot.
Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov:
Število druž. članov	stanov, povr.
1	32 m2
2	45 m2
3	58 m2
4	70 m2
Za vsakega- nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina
poveča največ do 15 m2. Vihat pimijili, Id ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je od razmerja med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v Iji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR v preteklem letu in s"
povprečni osli OD v letu 1981	vršina posojila	doba vračanja največ
	največ	
do 100%	50%	10 let
04100X00 120%	40%	8 let
nad 120%	30%	6 let ,
Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, sodal-rga skrbstva in kulture je višina posojil lahko višja za 10 peonov. Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini ) 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupo-
Za lastno udr tržnu iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada vkupur porabe s posojilom pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki V lastna sredstva OZD se šteje tudi i mlehltia njenih delavcev.
m. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ B*i STANOVANJSKIH HB V ZASEBNI LASTI
Delavci, upokojena, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hrš pod naslednjimi pogoji:
— da so že riporniB najmanj 2 letno namensko varčevanje za stanovanjsko gmElrv oz. so namensko vezali sredstva za stanovanjsko graditev pri banki in poteče pogodba o namenskem varčevanju najkasnje na dan pogojna oz. zagotoviti lastna sredstva. V leta 1982 aVrlrtna i- 11 Ti ■■]■ hMi raj.....i n i ■■■■■tulil iiniiat mi f nijan,
fOr.. L SSS St. 3US1L DO o aaan^aaaala as aanna
v SR Shirata flir. L ■p at
: HM
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2.
Višina posojila, ki jo prosilec lahko pridobi je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem
letu in med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu 11.404 din. Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici:
če znaša mesečni čisti dohodek na člana družine v primerjavi s povpreč. mesec, čistim OD v SRS vi. 1981	znaša lastna udeležba prosilca v % od cene standardnega stanovanja	pripada prosilcu posojilo v % od cene standard, stan. največ do
do 50%	20%	40%
od 51% do 75%	25%	35%
od 76% do 100%	30%	30%
od 101% do 120%	35%	25%
nad 120%	40%	20%
Prednost do pridobitve posojila ima prosilec, ki:
- ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine
- kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje
- kupuje standardno stanovanje
- bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje
- ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze. Skupna vsota posojil prosilcev ne sme presegati:
- pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80%
- pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60%
- pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60%
predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše.
Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjski skupnosti ali poslovni banki.
Mesečna anuiteta za posojilo ne sme biti nižja od 500 din.
IV. KONČNE DOLOČBE
Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja (30 dni po objavi - določijo naj na Kamniškem občanu)
Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. O. Kamnik, Steletova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazce za prijavo na razpis.
O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik. Rezultati razpisa bodo objavljeni na oglasni deski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8. in na oglasni deski SO Kamnik. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi.
Predsednik Odbora za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov: Spruk Franc, 1. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči. Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji in 1. seje Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 10. 6. 1982 naslednji
JAVNI NATEČAJ
o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik.
1. Upravičenci za dodelitev stanovanj so:
a) starejši občani, borci, upokojenci, vojaški in vojni invalidi ter delovni invalidi
b) družine in občani z nižjimi dohodki
2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci: starejši občani, borci, upokojenci, vojaški in vojni invalidi ter delovni invalidi
— da prosilec aH ožji član družine ni imetnik stanovanjske pravice na posameznem stanovanju
— da prosilec ali ožji član družine ni lastnik ali solastnik primernega stanovanja, primerne stanovanjske hiše ali počitniške hišice
— da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Kamnik
— da prosilec prispeva finančno soudeležbo
— da prosilec predloži mnenje Društva upokojencev oz. društva invalidov ali ZZB NOV o rešitvi stanovanjskega vprašanja.
Prednost pri pridobitvi stanovanjske pravice ima prosilec, ki ima povprečni oz. nižji dohodek in slabše stanovanjske razmere.
b) Družine in občani z nižjimi dohodki: — če skupni dohodek prosilca in članov gospodinjstva ne presega mesečno 45% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu (11.404,80 din/Ur. list SRS št. 8/82).
— če skupni dohodek samskega prosilca ne presega 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS za preteklo leto
— da prosilec ali ožji član družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju
— da prosilec ali ožji član družine ni lastnik ali solastnik stanovanja, ali stanovanjske hiše ali počitniške hišice
— da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Kamnik
— da prosilec prispeva finančno soudeležbo.
3. Prosilci morajo k vlogi za natečaj predložiti:
— poodilo o višini osebnega dohodka
— potrdilo o višini osebnega dohodka ostalih članov gospodinjstva potrdilo o datumu prijave in o stalnem bivališču na območju občine
I
2 3 4
45m" 58 nr 70 ar
4. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje vloži prošnjo na posebnem obrazca z ustreznimi dokazili in potrdili na Samoupravno stanovanjsko skupnsot občine Kamnik, Steletova 8.
Obrazec dobe prosilci na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG Kamnik Steletova 8.
Plosikc mora svojo vlogo poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik z upoštevanjem svojega statusa preko OZD, KS, Društva upokojencev ali Skupnosti za socialno varstvo.
5. Upravičencem bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik v letu 1982 AntpKta 27 stanovanj v stanovanjskem bloku B-6 v soseski Bakovnik jug, ki bodo vseljiva predvidoma do konca leta 1982.
6. Piosiki morajo vložiti prošnje na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8 v roku 30 dni od dneva objave
Predsednik odbore za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu: Jože Kadunc, 1. r.
73
Na podlagi 6. in 26. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. I. SRS, št. 35/79) sklepajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju telesne kulture ter delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojo dejavnostjo zadovoljujejo potrebe po telesni kulturi (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE II I I SNOKt I-TURNE SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani ustanavljamo Samoupravno interesno telesnokulturno skupnost občine Kamnik (v nadaljevanju: skupnost), da bi v njej na podlagi svobodne menjave dela zagotavljali pogoje za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov na področju telesne kulture.
2. člen
V skupnosti delovni ljudje in občani:
- uresničujejo svobodno menjavo dela za telesnokulturno dejavnost v občini
- proučujejo problematiko telesne kulture v občini in v skladu z družbenimi razvojnimi usmeritvami načrtujejo njen nadaljnji razvoj,
- določajo politiko razvoja področij telesnokulturne dejavnosti in reševanja vseh pomembnejših vprašanj telesne kulture,
- združujejo sredstva za uresničevanje dogovorjenih razvojnih programov,
- odločajo o graditvi, vzdrževanju in uporabi objektov, namenjenih za različne telesne dejavnosti,
- določajo merila za vrednotenje posameznih oblik telesnokulturne dejavnosti in merila za uporabo objektov;
- zagotavljajo pogoje za čim bolj množično vključevanje občanov v telesnokulturne dejavnosti ter za priprave kvalitetnih športnikov in ekip na tekmovanja in za udeležbo na tekmovanjih,
- pospešujejo izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov za delo v tclesnokulturnih organizacijah,
- izvršujejo pravice in dolžnosti na področju sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sistem izpopolnjujemo in razvijamo,
- podeljujejo ustrezna priznanja zaslužnim telesnokulturnim delavcem v občini,
- preko občinske skupnosti v republiški telcsnokulturni skupnosti usklajujejo in načrtujejo razvoj telesne kulture v SR Sloveniji,
- razvijajo delegatski sistem in uresničujejo načela svobodne menjave dela na področju telesne kulture,
- skupno in enakopravno odločajo o drugih pomembnejših vprašanjih telesne kulture in zagotavljajo pogoje za izvajanje posameznih storitev.
3. člen
Zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajevanja pri izvajanju teh nalog, skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini in sicer:
a) s Skupnostjo otroškega varstva pri oblikovanju skupnega programa akcij za vključevanje predšolskih otrok v telesno-razvojne aktivnosti.
b) z Izobraževalno skupnostjo pri usklajevanju in uresničevanju skupnih nalog na področju delovanja šolskih športnih društev, izvajanja šol v naravi in uporabe objektov za telesno kulturo,
c) z Zdravstveno skupnostjo pri zagotavljanju rednega zdravstvenega varstva aktivnih v telesnokulturnih dejavnostih in še posebej vrhunskih športnikov, kakor tudi pri uresničevanju drugih nalog skupnega pomena.
4. člen
Za uresničevanje skupnih nalog iz prejšnjega člena sklepa skupnost samoupravne sporazume in oblikuje skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
II. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
1. Osnove svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci:
5. člen
Uresničevanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci v skupnosti temelji na skupnem planiranju potreb in zmogljivosti telesnokulturne dejavnosti ter ustvarjanju in razporejanju dohodka v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli na podlagi samoupravnega sporazumevanja.
6. člen
Predmet svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci v telesnokul-turni skupnosti so telesnokulturne in druge storitve, (v nadaljevanju: program storitev) oziroma posamične telesnokulturne ali druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe uporabnikov ali zagotavljajo možnosti za telesnokulturno aktivnost.
V okviru skupnosti se na podlagi svobodne menjave dela zagotavljajo sredstva za izvajanje:
- množičnih oblik telesne kulture,
- kvalitetnega športa,
- nalog in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov,
- tekočega investicijskega vzdrževanja objektov za telesno kulturo in investicij v te objekte,
- funkcionalne in druge izdatke skupnosti.
7. člen
Uporabniki in izvajalci v skupnosti vrednotijo delo izvajalcev in njihov prispevek k ustvarjanju nove vrednosti, k povečanju produktivnosti in k razvoju družbe v celoti kot samoupravno dogovorjeno:
a) povračilo za opravljeni program storitev,
b) ceno za posamezne storitve.
Pri določanju cene udeleženci upoštevajo družbeno ugotovljene pogoje za pridobivanje dohodka in delovanja tržnih zakonitosti, kakor tudi medsebojno odvisnost ter vzajemnost in solidarnost udeležencev v svobodni menjavi dela.
Povračilo za izvajanje programa storitev se določa tako, da se cena za posamezno storitev upošteva kot instrument družbenega vrednotenja programa.
8. člen
Uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ali s posebnim sporazumom določijo normative za uresničevanje dogovorjenih telesnokulturnih programov oziroma za izvrševanja dejavnosti, ki predstavljajo podlago za določanje cen in povračil iz 8. člena ter za ugotavljanje rezultatov dela izvajalcev.
9. člen
V ceno ali povračilo se lahko vključi tudi del sredstev, namenjenih za modernizacijo in razvoj materialne osnove dela izvajalcev, če se udeleženci v samoupravnem sporazumu o temeljih plana tako dogovorimo. V tem sporazumu udeleženci opredelimo tudi merila za uporabo in namene uporabe teh sredstev.
Izvajalcem se lahko namenska sredstva za razširitev materialne osnove dela zagotavljajo tudi v obliki samoprispevka občanov ali na podlagi zakona oz. odloka skupščine občine v skladu z zakonom.
10. člen
Merila za ugotavljanje cene oz povračila so dogovorjena vrednost dela po vrstah in zahtevnosti ter tržna vrednost materiala in storitev oseb, ki ne sodelujejo v svobodni rlienjavi dela. uporabljenih za določeno storitev oz. program storitev v mejah, določenih z normativi in standardi.
11. člen
Osnova za planiranje višine sredstev za povračila izvajalcem, ki jih uporabniki združujejo v skupnosti, je planirani obseg in planirana kvaliteta zadovoljevanja potreb po telesnokulturnih storitvah v okviru telesnokulturne skupnosti.
Dejansko višino povračil, ki se priznajo izvajalcem za opravljene telesnokulturne storitve oz. programe ter storitev, pa udeleženci določijo tako, da ugotovijo dejanske rezultate dela izvajalcev v primerjavi s planiranimi ter planirano višino povračil temu ustrezno korigirajo. Pri ugotavljanju doseženih rezultatov dela izvajalcev, udeleženci upoštevajo tudi objektivne dejavnike, ki vplivajo na izvrševanje plana.
Kriterije in postopek za ugotavljanje doseženih rezultatov dela izvajalcev ter način korekcije planirane višine ppvračil, uporabniki in izvajalci določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ali s posebnim samoupravnim sporazumih.
12. člen
Udeleženci svobodne manjave dela v skupnosti so medsebojno odgovorni za redno in pravočasno izpolnjevanje obveznosti, ki so jih sprejeli v samoupravnih sporazumov.
Če izvajalci na področju telesne kulture ne dosegajo planiranih rezultatov dela in ne morejo izpolnjevati prevzetih obveznosti, so dolžni ukrepati za odpravo vzrokov. Če s temi ukrepi ne zagotavljajo izpolnjevanja obveznosti, so dolžni sprožiti postopek za ugotovitev vzrokov in sprejetje ustreznih ukrepov v skupščini telesnokulturne skupnosti.
2. Planiranje v skupnosti:
13. člen
Uporabniki in izvajalci v skupnosti uresničujejo pravico in dolžnosti planiranja v svobodni menjavi dela s tem, da
- sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov skupnosti in sporazume o usklajevanju planov,
- sodelujejo pri sklepanju dogovorov o temeljih planov skupnosti in občine,
- sprejemajo plane skupnosti in ukrepe za njihovo izvrševanje.
14. člen
Temeljna medsebojna razmerja pri uresničevanju svobodne menjave dela v skupnosti uporabniki in izvajalci uredijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega zlasti:
- vrsto, obseg in kakovost telesnokulturnih storitev po posameznih programih, s katerimi se uresničujejo potrebe občanov v skupnosti,
- druge naloge, s katerimi se zagotavljajo možnosti za telesnokulturno aktivnost delovnih ljudi in občanov v občini,
- izobraževanje in usposabljanje kadrov za delo v telesni kulturi,
- naložbe v telesnokulturne objekte in naprave,
- naloge, ki jih uresničujejo skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, in potrebna sredstva,
- merila za ugotavljanje povračila za opravljene programe storitev oziroma cene posamičnih storitev,
- potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti,
- način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju,
- postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov telesnokulturne dejavnosti,
- osnove in merila za zagotavljanje sredstev, za zavezance in način zagotavljanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
- merila za ugotavljanje kakovosti storitev.
15. člen
S samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s katerimi je v skladu z 3. členom tega sporazuma povezana pri izvrševanju skupnih nalog, skupnosti sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov.
S sporazumi iz prvega odstavka, se v skladu s skupnimi interesi in možnostmi določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti glede usklajevanja opravljanja dejavnosti, delitve dela ter drugih pogojev skupnega izvrševanja nalog. Pravice in obveznosti, prevzete z omenjenimi sporazumi, so sestavni del sporazuma o temeljih plana skupnosti.
16. člen
Plan skupnosti vsebuje zlasti:
- politiko in srednjeročne cilje razvoja telesne kulture v občini, ,
- naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnih sporazumih ter potrebna sredstva,
- organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.
17. člen
Natančnejše določbe o postopku planiranja in izvrševanja planov vsebuje statut skupnosti.
III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SKUPNOSTI
A) ORGANI SKUPNOSTI:
1. Skupščina skupnosti:
18. člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti.
19. člen
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci in ima dva zbora:
a) zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
b) zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela na področju telesne kulture ter delegati delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo dejavnosti na področju telesne kulture. Število delegatskih mest v posameznem zboru in porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij se določi v statutu.
20. člen
Delo skupščine vodi predsednik skupščine (v njegovi odsotnosti podpredsednik).
21. člen
Člane delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti, volijo samoupravne organizacije in skupnosti uporabnikov in izvajalcev za dobo štirih let.
Mandatna doba predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednikov in podpredsednikov obeh zborov, traja dve leti z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Na funkciji predsednika skupščine se vsako mandatno dobo menjajo delegati uporabnikov in delegati izvajalcev.
22. člen
V skupščini skupnosti delegati uporabnikov in izvajalcev odločajo o vseh pomembnejših vprašanjih telesne kulture in sicer:
- na skupnih sejah obeh zborov,
- enakopravno v obeh zborih ali
- samostojno v posameznem zboru.
2. Skupni samoupravni organi uporabnikov in izvajalcev:
23. člen
••Za izvrševanje sklepov in opravljanje drugih skupnih zadev uporabniki in izvajalci v skupnosti oblikujejo skupne samoupravne organe. Skupni samoupravni organi uporabnikov in izvajalcev so:
- stalni in občasni izvršilni organi skupščine,
- odbor za samoupravni nadzor,
- drugi organi skupnosti.
24. člen
Izvršilni organi skupščine in drugi starni organi skupnosti so sestavljeni po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev, člani teh organov pa so lahko samo delegati, ki so člani delegacije uporabnikov ali izvajalcev za skupščino skupnosti.
25. člen
Mandatna doba članov stalnih skupnih samoupravnih organov je štiri leta.
Predsedniki in podpredsedniki organov iz prvega odstavka se izvolijo izmed članov organa za dobo dveh let. Na funkciji predsednika se vsako mandatno dobo menjajo delegati uporabnikov in delegati izvajalcev.
26. člen
Število, sestavo, pristojnosti, volitve in način dela skupnih samoupravnih organov natančneje določa statut skupnosti.
B. ENOTE SKUPNOSTI:
27. člen
Delavci ene ali več organizacij izvajalcev in tisti uporabniki, katerih potrebe in interese ti izvajalci zadovoljujejo, lahko v okviru občinske skupnosti ustanovijo enoto telesnokulturne skupnosti, v kateri izvajajo določene programe telesnokulturne aktivnosti.
Enota skupnosti se ustanovi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi enote.
28. člen
V enoti telesnokulturne skupnosti uporabniki in izvajalci zlasti:
- Usklajujejo na osnovi potreb in interesov uporabnikov ter zmogljivosti izvajalcev predloge elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana in za program dela telesnokulturne skupnosti.
- določajo pogoje in načine uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z zagotavljanjem vseh tistih potreb in interesov, zaradi katerih je enota ustanovljena,
- določajo dodatni obseg telesnokulturne dejavnosti, ki ga uresničujejo z neposredno svobodno menjavo dela in združujejo potrebna sredstva.
29. člen
Enoto skupnosti upravlja skupščina, ki ima dva zbora: - zbor uporabnikov,
- zbor izvajalcev. t
Število delegatskih mest v zborih skupščine enote skupnosti, način delegiranja delegatov in način odločanja v enoti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi enote.
IV. ZDRUŽEVANJE V TELESNOKULTURNO SKUPNOST SLOVENIJE
30. člen
Uporabniki in izvajalci tclesnokulturnih storitev sc zaradi usklajevanja politike na področju telesne kulture v SR Sloveniji in uresničevanja širših interesov na tem področju po občinski skupnosti združujejo v Telesnokulturno skupnost Slovenije.
31. člen
Skupnost ima v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije delegacijo skupaj s Telesno kulturno skupnostjo Kranj.
Način delegiranja natančneje določa samoupravni sporazum o delegiranju delegatov v skupščino Telesnokulturno skupnost Slovenije.
V. SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI TER SKUPŠČINO OBČINE IN NJENIMI ORGANI
32. člen
Skupščina skupnosti in njeni organi pri svojem delu sodelujejo z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami v občini ter skupščino občine in njenimi organi.
Sodelovanje z organizacijami in organi iz prvega odstavka se uresničuje zlasti:
- z usklajevanjem programov dela,
- s skupnimi sejami organov pri obravnavanju skupne problematike,
- z vsestranskim medsebojnim informiranjem in izmenjavo stališč in mnenj,
- s sodelovanjem predstavnikov organizacij in organov iz prvega odstavka na sejah skupščine in drugih organov skupnosti,
- preko družbenih svetov,
- z drugimi oblikami sodelovanja
33. člen
Skupščina skupnosti in njeni organi so dolžni obravnavati vsa stališča, mnenja in priporočila družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, izvršnega sveta in upravnih organov, ki se nanašajo na delovanje skupnosti.
VI. ODNOSI MED SKUPNOSTJO IN STROKOVNO SLUŽBO
34. člen
Administrativna, strokovna, pomožna in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti, opravlja strokovna služba.
Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost občine Kamnik za opravljanje navedenih nalog lahko oblikuje samostojno strokovno službo, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s samoupravnim sporazumom z upravnimi organi ali z drugimi organizacijami ali s skupnostmi.
35. člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela. Celotni prihodek delovne skupnosti je odvisen od vrste, obsega in kakovosti njenega dela.
Delavci iz prvega odstavka pridobivajo v okviru celotnega prihodka oz. dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z osnovami im merili, določenimi z družbenim dogovorom.
Natančneje se pravice in obveznosti med skupno strokovno službo in Samoupravno interesno telesnokulturno skupnostjo občine Kamnik urejeajo s posebnim samoupravnim sporazumom.
VII. DELOVANJE SKUPNOSTI V IZREDNIH RAZMERAH
36. člen
V primeru, da nastopijo izredne razmere (neposredna vojna nevarnost, vojna, naravne in druge hude nesreče ali druge izredne razmere) mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in urediti vse potrebno za nemoteno deio ter odstranjevanje posledic takega stanja.
37. člen
Skupnost sprejema obrambni načrt in izvršuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitične skupnosti.
Za usklajeno načrtovanje dela v primeru izrednih razmer se skupnost povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela.
38. člen
Za načrtne in učinkovite obrambne priprave v skupnosti je odgovorna skupščina skupnosti.
Skupščina skupnosti ustanovi za neposredno izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite poseben odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
39. člen
Skupnost je dolžna s samouopravnim sporazumom o temeljih plana in drugimi planskimi akti zagotoviti sredstva, potrebna za izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
VIII. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOVANJEM SKUPNOSTI
40. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani - ustanovitelji skupnosti, imajo pravico in dolžnost uresničevati samoupravni nadzor nad delovanjem skupnosti:
- neposredno,
- po skupščini kot organu upravljanja skupnosti,
- po posebnem organu za samoupravni nadzor.
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje z 9. strani)
41. člen
Neposredni samoupravni nadzor nad delovanjem skupnosti uresničujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani kot posamezniki ali preko svojih zborov zlasti s tem, da:
- neposredno nadzorujejo in usmerjajo delo delegacij in posameznih delegatov,
- obravnavajo poročila o delu skupnosti in njenih organov,
- spremljajo uresničevanje planov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter dajejo pobude za odpravljanje pomanjkljivosti,
- postavljajo vprašanja organom in strokovnim službam v zvezi z njihovim delom,
- uresničujejo informiranje o vseh zadevah, ki so pomembne za izvajanje samoupravnega nadzora.
42. člen
Skupščina skupnosti v funkciji uresničevanja samoupravnega nadzora zlasti:
- stalno spremlja in nadzoruje izvajanje plana, samoupravnih splošnih aktov in celotno poslovanje skupnosti,
- neposredno nadzoruje delo svojih izvršilnih organov,
- spremlja in nadzoruje delo strokovne službe,
- obravnava delo delegacij, posameznih delegatov in članov organov skupnosti ter po potrebi predlaga oz. odloča o njihovem odpoklicu,
- skrbi za učinkovit sistem obveščanja v skupnosti,
- obravnava poročila, mnenja, priporočila in zahteve inšpekcijskih organov, službe družbenega knjigovodstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja in drugih organov družbenega nadzorstva v zvezi z delom in poslovanjem skupnosti,
- razpravlja o pobudah in predlogih delegatov, organov in strokovnih služb, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnega nadzora v skupnosti,
- obravnava druga vprašanja uresničevanja samoupravnega nadzora in sprejema ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in negativnosti v delu in poslovanju skupnosti.
43. člen
Za izvajanje samoupravnega nadzora v skupnosti oblikujejo uporabniki in izvajalci v skladu z zakonom tudi poseben samoupravni organ - odbor za samoupravni nadzor, katerega naloge in pooblastila natančneje določata statut skupnosti in Pravilnik o delu odbora za samoupravni nadzor.
IX. REŠEVANJE SPOROV
44. člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri prejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela.
45. člen
Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom v okviru skupnosti, lahko pa več telesnokulturnih skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno posebno sodišče združenega dela. Skupno posebno sodišče združenega dela lahko skupnost ustanovi tudi skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v skladu z določbami svojih samoupravnih splošnih aktov, sprejme in podpiše najmanj 2/3 uporabnikov in izvajalcev, ki so po zakonu dolžni ustanoviti telesnokulturno skupnost in ko Izvršni svet Skupščine občine Kamnik da nanj soglasje.
47. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po postopku, ki je določena za sklenitev sporazuma.
48. člen
Samoupravni sporazum se objavi v Kamniškem občanu in začne veljati osmi dan po objavi.
Na podlagi 34. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. I. št. 35/79) in v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti je skupščina Samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti na seji dne 20. 5. 1982 sprejela
STATUT
SAMOUPRAVNE INTERESNE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI KAMNIK
1. SPLOŠNE DOLOČBE
. člen
S tem statutom se v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Kamnik (v nadaljevanju: skupnosti) podrobneje urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti članov skupnosti, statusne zadeve skupnosti, postopek planiranja, sestava, način izvolitve in način dela organov skupnosti, način usklajevanja, odločanja v zborih skupščine skupnosti, pravice in obveznosti delegatov ter druge zadeve, pomembne za delovanje skupnosti.
2. člen
Posamezna vprašanja delovanja skupnosti se lahko v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in tem statutom natančneje uredijo tudi z drugimi samoupravnimi splošnimi akti (pravilniki, poslovniki, itd.).
3. člen
Vsi sklepi in drugi splošni akti, ki jih sprejemajo organi skupnosti, morajo biti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, s tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
II. STATUSNE DOLOČBE
4. člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima "po ustavi, zakonu o telesni kulturi in drugih predpisih s področja telesne kulture, po tem sporazumu in po statutu skupnosti. Skupnost upravlja s sredstvi, ki jih združujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani za izvajanje dogovorjenih nalog skupnosti. Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
5. člen
Ime skupnosti je: SAMOUPRAVNA INTERESNA TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK. Sedež skupnosti je v Kamniku, Kajuhova pot 12.
6. člen
Skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota Ljubljana, pod št.
7. člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z naslednjim besedilom:
- v polkrogu štampiljke »Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost«,
- v sredini štampiljke »Kamnik«.
8. člen
Skupnost predstavljajo in zastopajo:
1. predsednik skupščine skupnosti (v njegovi odsotnosti podpredsednik skupščine) neomejeno v okviru pravic in obveznosti, ki jih ima skupnost kot pravna oseba;
2. predsedniki izvršilnih organov skupščine skupnosti (v njihovi odsotnosti podpredsedniki) v zadevah, ki so po tem statutu v pristojnosti posameznega organa.
Zastopnik je upravičen, da na podlagi ustreznih sklepov organov skupnosti in v mejah tvojih pooblastil v imenu skupnosti sklepa pravne posle in upravlja druga pravna dejanja ter podpisuje akte skupnosti.
III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SKUPNOSTI
9. člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti A. Sestava, volitve in mandat organov skupnosti 1. Skupščina skupnosti
10. člen
Skupščino skupnosti sestavljata dva zbora:
1. zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
2. zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela na področju telesne kulture ter delegati delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo dejavnosti na področju telesne kulture.
11. člen
Skupščina skupnosti ima 56 delegatskih mest, zbor uporabnikov ima 30 delegatskih mest, zbor izvajalcev ima 26 delegatskih mest.
Število delegatskih mest posameznih samoupravnih organizacij in skupnosti v skupščini skupnosti ter način oblikovanja skupnih delegacij določi skupščina s posebnim sklepom, ki se sprejme po enakem postopku kot ta statut in je sestavni del statuta skupnosti.
12. člen
Člane delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti, volijo in odpoklicujejo samoupravne organizacije in skupnosti uporabnikov in izvajalcev v skladu z zakonom in njihovimi samoupravnimi splošnimi akti. Mandatna doba članov delegacij iz prvega odstavka traja 4 leta.
13. člen
Skupščina skupnosti izmed svojih delegatov izvoli predsednika in podpredsednika skupščine za dobo dveh let, pri čemer mora biti eden od njiju delegat uporabnikov, drugi pa delegat izvajalcev.
Na funkciji predsednika skupščine se vsako mandatno dobo menjajo delegati uporabnikov in izvajalcev.
Predsednika in podpredsednika z dvoletnim mandatom izvolita izmed svojih dele delegatov tudi oba zbora.
14. člen
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci. Skupščina skupnosti razpravlja in odloča tia sejah svojih zborov.
15. člen
Delegati skupščine skupnosti praviloma razpravljajo na skupnem zasedanju obeh zborov, glasujejo pa glede na vsebino obravnavane problematike skupno ali ločeno po zborih.
O zadevah, ki so v izključni pristojnosti posameznega zbora, delegati razpravljajo in odločajo na ločenih sejah zborov.
Skupne seje obeh zborov sklicuje in vodi predsednik skupščine skupnosti, seje posameznega zbora pa predsednik zbora.
16. člen
Na skupnih sejah obeh zborov delegati:
- oblikujejo politiko razvoja telesne kulture v občini,
- sprejemajo statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti, ki so v pristojnosti skupščine,
- sprejemajo program dela skupščine,
- sprejemajo sklepe v zvezi s pripravljanjem plana skupnosti v skladu z zakonom,
- sprejemajo predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine,
- dajejo soglasje k določbam statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti strokovne službe,
- volijo in razrešujejo organe skupnosti,
- volijo delegate za skupščino Samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Slovenije,
- obravnavajo analize, poročila in informacije o delu skupnosti in njenih organov, strokovne službe in izvajalcev telesnokulturne dejavnosti,
- odločajo o organiziranosti in nalogah skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju telesne kulture,
- imenujejo in razrešujejo vodjo strokovne službe,
- odločajo o drugih zadevah, ki po zakonu, tem sporazumu, statutu ali drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti spadajo v pristojnost skupščine in zanje ni izredno določeno, da o njih odloča posamezni zbor ali oba zbora enakopravno.
17. člen
Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati:
- določajo osnutek in predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih aktov skupnosti, ki jih sprejemajo delavci, drugi delovni ljudje in občani z osebnim izjavljanjem,
- po predhodnem usklajevanju odločajo o predlogu elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
- določajo standarde in normative na področju telesne kulture,
- oblikujejo osnove in merila za vrednotenje dela izvajalcev na področju telesne kulture in združevanje sredstev za izvajanje nalog skupnosti,
- sprejemajo plan skupnosti in ukrepe za njegovo izvrševanje,
- potrjujejo cene storitev,
- sprejemajo finančni načrt in zaključni račun skupnosti.
- sprejemajo vse sklepe, sporazume in dogovore, s katerimi skupnost prevzema večje materialne obveznosti.
18. člen
Zbor uporabnikov samostojno:
- voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ter druge organe zbora,
- določa o načinu poračunavanja presežka združenih sredstev po zaključnem računu,
- odloča o sklepanju sporazumov in pogodb o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci,
- obravnava druga vprašanja, ki zadevajo izključno uporabnike.
19. člen
Zbor izvajalcev samostojno:
- voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ter druge organe zbora,
- obravnava vprašanja, ki zadevajo izključno izvajalce (način opravljanja dejavnosti, povezovanje izvajalcev združevanje sredstev, amortizacije in rezerv itd.).
20. člen
O planu skupnosti odločajo delegati po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti.
21. člen
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov. Odločitve in sklepi, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
22. člen
Če v zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, ni doseženo soglasje, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom skupnosti.
23. člen
Vabila in gradiva za skupščino morajo biti posredovana delegatom najmanj 10 dni pred sejo.
Gradivo za vsako točko dnevnega reda seje skupščine mora biti obrazloženo in opremljeno s predlogi sklepov.
24. člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica vseh delegatov vsakega zbora. Na seje skupščine so glede na obravnavano problematiko vabljeni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in njenih organov ter drugih organizacij in skupnosti.
Glasovanje v skupščini je praviloma javno, delegati pa lahko z navadno večino odločijo, da bodo o določenem vprašanju glasovali tajno.
25. člen
Kadar delegati obeh zborov razpravljajo skupno, glasujejo pa ločeno, se v primeru nesoglasja med zboroma še na istem zasedanju po možnosti izvede skrajšani usklajevani postopek, ki obsega naslednje faze:
1. predsednik skupščine predlaga, da se odločanje o sporni zadevi preloži na zadnjo točko dnevnega reda in da se takoj začne usklajevalni postopek;
2. Če se delegati s tem strinjajo, imenuje vsak zbor po dva delegata v skupno usklajevalno komisijo, ki na podlagi pripomb delegatov še pred koncem zasedanja oblikuje nov predlog sklepa o spornem vprašanju;
3. o predlogu novega sklepa oba zbora ponovno odločata, ko so zaključene ostale točke dnevnega reda.
Delo usklajevalno komisije iz druge točke vodi strokovni sodelavec ali predsednik organa, ki je pripravil prvotni predlog sklepa.
29. člen
Če zbora ne zasedata istočasno ali če v skrajšanem usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, mora organ, ki je pripravil prvotni predlog sklepa, na podlagi pripomb delegatov najkasneje do naslednjega zasedanja pripraviti predlog novega sklepa z obrazložitvijo.
V obrazložitvi predloga novega sklepa mora biti navedeno:
- katere pripombe so bile upoštevane pri pripravi novega predloga,
- razlogi, zaradi katerih določene pripombe niso bile upoštevane.
O predlogu novega sklepa delegati obeh zborov ponovno odločajo na prvem naslednjem zasedanju skupščine.
27. člen
Če v zadevah, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, tudi v usklajevalnem postopku po prejšnjem členu ni doseženo soglasje, lahko skupščina občine na predlog svojega izvršnega sveta, začasno uredi to vprašanje, usklajevalni postopek v skupščini skupnosti pa se ponovi.
28. člen
Natančnejše določbe o delovanju in postopkih odločanja skupščine skupnosti vsebuje poslovnih skupščine.
29. člen
Za izvrševanje sklepov skupščine in opravljanje drugih skupnih zadev uporabniki in izvajalci v skupnosti oblikujejo skupne samoupravne organe.
30. člen
Skupni samoupravni organi uporabnikov in izvajalcev (v nadaljevanju -skupni samoupravni organi), ki delujejo kot stalni organi, so sestavljeni po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev, člani teh organov pa so lahko samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oz. izvajalcev za skupščino skupnosti.
Mandatna doba članov organov iz prvega odstavka traja 4 leta.
31. člen
Skupni samoupravni organi štejejo:
1. odbor za delegatski sistem, za tekoče in splošne naloge 6 članov
2. odbor za razvoj telesne kulture 8 članov
3. odbor za svobodno menjavo dela 6 članov
4. odbor za objekte 6 članov
5. odbor za priznanja in odlikovanja 6 članov
6. odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 6 članov Po svojem položaju sta člana odbora za ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito predsednik in podpredsednik skupščine.
32. člen
Volitve skupnih samoupravnih organov so praviloma javne, delegati pa lahko večino prisotnih odločijo, da bodo glasovali tajno.
Član skupnega samoupravnega organa je izvoljen, če zanj glasuje, več kot polovico veh delegatov skupščine.
33. člen
Funckijo predsednika in podpredsednika odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravljata vsakokratni predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti.
Predsednika in podpredsednika ostalih skupnih samoupravnih organov imenuje skupščina skupnosti, izmed članov organa za dobo 2 let po enakih načelih kot veljajo za izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine.
34. člen
1. Če članu organa pred potekom mandata iz kakršnih koli razlogov preneha članstvo v organu, lahko skuščina sklene, da se izvedejo nadomestne volitve za novega člana.
2. Nadomestne volitve se morajo izvesti, če pred potekom mandata preneha članstvo v organu predsedniku ali več kot tretjina članov. 3. Odbor za samoupravni nadzor.
Odbor za samoupravni nadzor šteje 4 člane, ki jih voli skupščina skupnosti za dobo 4 let, sestavljata pa ga po dva predstavnika uporabnikov in izvajalcev. Glede načina izvolitve članov odbora ter načina izvolitve in trajanja mandatne dobe predsednika in podpredsednika odbora se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ostale skupne samoupravne organe uporabnikov in izvajalcev.
C. Naloge in pristojnosti skupnih samoupravnih organov uporabnikov in izvajalcev.
1. Odbor za razvoj telesne kulture
35. člen
Odbor za razvoj telesne kulture:
- spremlja in proučuje problematiko telesne kulture v občini in predlaga razvojne usmeritve,
- sodeluje v postopku planiranja v skupnosti (pripravlja strokovne podlage, za katere ga zadolži skupščina; skupno s komisijo za svobodno menjavo dela pripravlja osnutke in predloge planskih aktov),
- obravnava vsa pomembnejša vprašanja telesne kulture ter predlaga skupščini sklepe in ukrepe za njihovo razreševanje,
- izvršuje sklepe skupščine ter sprejema druge odločitve v postopku izvajanja plana, s katerimi zagotavlja razvoj telesne kulture v skladu s sprejetimi usmeritvami,
- v okviru plana odloča o neposredni uporabi sredstev za redno dejavnost.
36. člen
Odbor za delegatski sistem, za tekoče, splošne naloge
- pripravlja osnutke in predloge samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
- skupno s komisijo za svobodno menjavo dela spremlja realizacijo plana skupnosti in predlaga skupščini ustrezne ukrepe,
- predlaga program dela skupščine in njenih zborov,
- predlaga dnevne rede posameznih zasedanj skupščine in njenih zborov ter skrbi za pripravo ustreznih gradiv,
- spremlja delo strokovne službe in daje v zvezi s tem potrebna navodila,
- rešuje kadrovske zadeve v skupnosti,
- izvršuje sklepe skupščine, ki ne padajo v področje dela drugih izvršilnih organov po tem statutu, v
- obravnava in rešuje druge tekoče in splošne zadeve, pomembne za nemoteno delovanje skupnosti,
- v okviru plana odloča o uporabi sredstev namenjenih za delovanje skupščine in njenih organov.
Po funkciji pri delu odbora obvezno sodelujejo predsednik skupščine in predsednika obeh zborov.
3. Odbor za svobodno menjavo dela.
37. člen
Osnovna naloga komisije za svobodno menjavo dela je proučevanje odnosov svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci v skupnosti ter med skupnostjo in strokovno službo in predlaganje ustreznih rešitev za nadaljnje dograjevanje teh odnosov. V zvezi s tem komisija zlasti
a) proučuje in predlaga
- standarde in normative posameznih telesnokulturnih storitev oz. programa storitev,
- osnove in merila za določanje cen telesnokulturnih storitev oz. programa storitev,
- osnove in merila za določanje cene telesnokulturnih storitev oz. povra61 za izvajanje programa storitev,
- načine za valorizacijo cen oz. povračil,
- metode in postopke za ugotavljanje rezultatov dela izvajalcev in strokovne službe ter določanje višine povračil v skladu z obsegom in kvaliteto opravljenega dela,
- osnove in merila za združevanje sredstev,
- druge elemente, pomembne za uresničevanje svobodne menjave dela b) obravnava in daje mnenja k
- osnutkom in predlogom družbenega plana občine,
- samoupravnim sporazumom in pogodbam, s katerimi skupnost prevzema pravice in obveznosti,
- cenam storitev izvajalcev, ki niso združeni v skupnosti,
- finančnem načrtu in zaključnem računu skupnosti.
38. člen
Odbor za svobodno menjavo dela je tudi organ, ki je odgovoren za pripravljanje in spremljanje izvajanja plana skupnosti. V zvezi s tem je odbor dolžan:
- pripraviti delovni program pripravljanja plana skupnosti,
- zagotoviti pripravo strokovnih podlag za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
- izdelati analizo elementov, ki so jih ločeno sprejeli uporabniki in izvajalci in pripraviti predlog usklajenih elementov za skupščino,
- pripraviti osnutek in predlog sporazuma o temeljih plana skupnosti,
- spremljati izvajanje plana, poročati skupščini in predlagati ustrezne ukrepe,
- upravljati druge naloge v zvezi s planiranjem, za katere jo zadolži skupščina.
4. Odbor za objekte
39. člen
Odbor za objekte, opremo, investicijo in vzdrževanje Pri izvrševanju svoje funkcije odbor zlasti:
- proučuje in preverja stanje na področju telesnokulturnih objektov, opreme, investicije in vzdrževanja,
- vodi popise in analizo objektov,
- proučuje lastne in skupne investicije
- pripravlja letni plan vzdrževanja objektov in opreme,
- nudi pomoč krajevnim organizacijam in osnovnim telesno kulturnim organizacijam pri izgradnji in načrtovanju objektov,
- vključuje se v pripravo občinskih organov za pripravo urbanističnih načrtov,
- spremlja in analizira drugo problematiko na področju športnih objektov.
5. Odbor za priznanja in oblikovanja
40. člen
Odbor za priznanja in odlikovanja:
- določa roke za predložitev predlogov za priznanja in odlikovanja zaslužnim telesnokulturnim delavcem, društvom in športnikom ter zbira predloge,
- predlaga za priznanja Samoupravne interesne telesnokultume skupnosti občine Kamnikobravnava kot samostojna žirija in odloča o podelitvi teh priznanj v skladu s posebnim pravilnikom,
- obravnava predloge za ostala priznanja in odlikovanja na področju telesne kulture in jih posreduje drugim komisijam oz. žirijam, ki so pristojna za podeljevanje,
- predlaga skupščini politiko na področju podeljevanja priznanj, uvedbo novih ali ukinitev obstoječih priznanj.
6. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
41. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
- predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje telesnokultume dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah,
- pripravlja obrambni načrt skupnosti,
- pripravlja načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter drugih izrednih razmerah,
- skrbi za uresničevanje nalog v skladu z obrambnim načrtom in načrtom za primer drugih izrednih razmer,
- zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi občine, družbene samozaščite,
- odloča o uporabi sredstev, ki so s planom zagotavljanja za izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnostih.
7. Naloge in pristojnosti odbora za samoupravni nadzor
42. člen
Odbor za samoupravni nadzor skrbi za uresničevanje samoupravnega nadzora v skupnosti in v zvezi s tem nadzoruje zlasti:
- izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov,
- izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti,
- uresničevanje samoupravnih funkcij delegatov in članov organov skupnosti,
- uveljavljanje pravic, obveznosti in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov skupnosti,
- odgovorno in družbeno smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganja z njimi,
- delovanje sistema obveščanja v skupnosti
D. Pravice in dolžnosti ter odpoklic delegatov in članov skupnih samoupravnih organov
43. člen
Delegati v skupščini skupnosti delajo po smernicah članic skupnosti, ki so jih izvolile:
Delegat v skupščini skupnosti ima pravico in dolžnost:
- izraziti stališča delegacije, ki ga je delegirala, o vseh vprašanjih, o katerih odloča skupščina,
- med sprejemanjem odločitev usklajevati stališča z drugimi delegati v skupščini,
- predlagati skupščini stališča in sklepe ter postavljati vprašanja organom in strokovnim delavcem,
- aktivno sodelovati v organih, v katere je izvoljen,
- obveščati o svojem delu in o delu skupščine delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki so jih delegirale.
Delegat je za svoje delo odgovoren delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so ga izvolili.
44. člen
Člani skupnih samoupravnih organov uporabnikov in izvajalcev imajo predvsem naslednje pravice in dolžnosti:
- da se redno udeležujejo sej,
- da vestno upravljajo naloge, za katere so osebno odgovorni po sklepu organa,
- da aktivno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in opravljanju drugih nalog organa,
- da pri delu organa uveljavljajo načela kolektivnega dela in odgovornosti,
- da pri sprejemanju izvršilnih odločitev delujejo v skladu z navodili, stališči m smernicami skupščine skupnosti,
- da o svojem delu redno obveščajo skupščino skupnosti.
45. člen
Za delo skupščine in njenih zborov ter skupnih samoupravnih organov so Posebej odgovorni njihovi predsedniki, ki:
- sklicujejo in vodijo seje,
- predlagajo dnevne rede sej in skrbijo za pripravo ustreznih gradiv,
- skrbijo za dosledno izvrševanje programov dela in sprejetih sklepov,
- podpisujejo sklepe, zapisnike in druge akto programa,
- opravljajo druge naloge, za katere so zadolženi po tem statutu in drugih samoupravnih splošnih in posebnih aktih skupnosti.
V odsotnosti predsednika opravlja vse njegove funkcije podpredsednika organa.
46. člen
Člani skupnih samoupravnih organov so za svoje delo osebno in kolektivno odgovorni skupščini skupnosti.
Če ugotovi, da nezadovoljivo opravlja svoje funkcije, lahko skupščina skupnosti odpokliče predsednika organa, posameznega člana ali organ kot celota.
47. člen
Uvedbo postopka za odpoklic lahko predlagajo:
- odbor za samoupravni nadzor,
- posamezna delegacija ali konferenca delegacij,
- Vsak organ skupnosti za svojega člana.
V predlogu za odpoklic morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih se odpoklic predlaga.
48. člen
Za postopek odpoklica se smiselno uporabljajo določbe o volitvah organov. 1. Skupni samoupravni organi uporabnikov in izvajalcev
49. člen
Skupni samoupravni organi delujejo in odločajo na sejah, ki jih sklicujejo in vodijo predsedniki teh organov. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovico članov.
Skupni samoupravni organi sprejemajo sklepe z večino glasov vseh svojih članov.
50. člen
Pri izvrševanju skupnih nalog so se posamezni samoupravni organi dolžni medsebojno dogovarjati in usklajevati, pri čemer se poslužujejo skupnih sej in drugih oblik medsebojnega sodelovanja.
Posebna oblika dogovarjanja in usklajevanja dela med skupnimi samoupravnimi organi so občasni posveti predsednikov organov, ki jih sklicuje predsednik skupščine skupnosti.
51. člen
Zaradi zagotavljanja ustrezne strokovnosti pri srprejemanju pomembnejših odločitev in usklajenosti teh odločitev s širšimi družbenimi interesi in usmeritvami, skupni samoupravni organi vabijo na svoje seje glede na obravnavano problematiko tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij, upravnih organov občine ter znanstvenoraziskovalnih in drugih strokovnih organizacij in ustanov.
52. člen
Skupni samoupravni organi so v času med dvema zasedanjima skupščine, zlasti pa v fazi priprav planskih aktov in drugih pomembnejših odločitev, dolžni razvijati različne oblike neposrednega sodelovanja z delegacijami in dragimi organi temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, preko katerih dobivajo stališča in smernice za svoje delo.
53. člen
Osnova za delo skupnih samoupravnih organov so njihovi programi deta, ki jih sprejme skupščina skupnosti v začetku vsakega leta za tekoče leto.
S programom dela se določijo:
- konkretne naloge in akcije organa v tekočem letu ter roki m način izvršitve, |
- naloge, ki se bodo izvajale skupno z drugimi samoupravnimi organi,
- vprašanja, pri obravnavanju katerih bodo sodelovali riredstavmki družbenopolitičnih organizacij, upravnih organov občine ali znanstvenoraziskovalnih in drugih organizacije in ustanov,
- službe in strokovni delavci, ki so zadolženi za pripravo analiz, ocen in drugega gradiva za potrebe dela organa ter smernice za pripravo teh gradiv,.
- način obveščanja skupščine o delu organa.
54. člen
Skupni samoupravni organi so dolžni najmanj enkrat letno poročat) skupščini skupnosti o svojem delu. F. Enote skupnosti
55. člen
Delavci ene ali več izvajalskih organizacij in tisti uporabniki, katerih potrebe in interese, ti delavci zadovoljujejo, lahko v okviru občinske skupnosti ustanovijo enoto telesnokultume skupnosti, v kateri izvajajo določene ats»atsssst tclcuKikulturne aktivnosti. ^
Enota skupnosti ta tanko ustanovi, če sta na strani uporabnikov za i lev zainteresiranih najmanj dve organizaciji oz. skupnosti.
Enota skupnosti se ustanovi s tki: vitvijjo umnopravnega sporazuma o ustanovitvi enote.
56. člen
V enoti telesnokultume skupnosti uporabniki in izvajalci zlasti
- usklajujejo na osnovi potreb in interesov uporarmiks.v ter rrnogijiveKti izvajalcev predloge elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana in za program dela Samoupravne interesne tclesnokuhurne skupnosti,
- določajo pogoje in načine uresničevanja medsebojnih pravic, in odgovornosti v zvezi za zagotavljanje vseh tistih potreb in interesov, katerih je enota ustanovljena.
- določajo dodatni obseg telesnokultume dejavnosti, ki ga uresničujejo z neposredno svobodno menjavo dela in združujejo potrebna sredstva.
57. člen
Enoto skupnosti upravlja skupščina, ki ima dva zbora:
- zbor izvajalcev in
- zbor uporabnikov.
Število delegatskih mest v zborih skiipščine enote skupnosti, način delegira nja delegatov in način odločanja v enoti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi enote.
IV. PLANIRANJE V SKUPNOSTI
1. Splošne določbe o planiranju
58 člen
Udeleženci svobodne menjave dela v skupnosti s planiranjem usmerjajo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij in skupnosti, usklajujejo, in opredeljujejo skupne potrebe in interese na področju telesne kulture, določajo naloge odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka, ter odločajo o uporabi sredstev za zadovoljevanje potreb v telesnokulrarro skupnosti, ter medsebojne pravice obveznosti pri uresničevanju teh nalog.
59. člen
Uporabniki in izvajalci, združeni v tclesnokulturni skupnosti laesracnjejo svoje pravice in dolžnost planiranja ob upoštevanju načela sočasnega, načeta kontinuiranega planiranja in načela celovitosti planiranja.
Načelo sočasnega planiranja pomeni, da uporabniki in izvajalci pripravljajo plane skupnosti sočasno z drugimi nosilci družbenega planiranja, da bi delavcem v temeljnih organizacijah zagotovili hkratno in celovito odaočamje o pridobivanju, ustvarjanju in razporejanju dohodka za vse namene porabe.
Načelo kontinuiranega planiranja pomeni, da morajo uporabniki in izvajalci:
- nenehno analizirati razvoj skupnosti ter vselej imeti prane in programe dela za ustrezno plansko obdobje,
- pri analiziranju uresničevanja tekočega srednjeročnega plana upoštevati naslednje oz. kakšno drugo ustrezno obdobje prihodnjega srednjeročnega obdobja, da bi pri ukrepih, s katerimi se zagotavlja uresničevanje tekočega srednjeročnega plana, upoštevali pogoje in možnosti za dražbenoekononnki razvoj v omenjenem srednjeročnem planskem obdobju.
Načelo celovitosti planiranja pomeni, da morajo iidclrrrnri v procesa planiranja pri opredeljevanju politike in ciljev družbenega razvoja ter za njihovo uresničevanje potrebnih ukrepov upoštevati celovitost odnosov « družbeni reprodukciji in medsebojno soodvisnost gospodarskih, socialnih, prostorskih in drugih njenih sestavin ter ustvarjati pogoje za njihovo delovanje in razvoj.
60. člen
Temeljni plan razvoja skupnosti je srednjeročni plan, ki se sprejema za obdobje petih let. Telesnokulturna skupnost je dolžna na podlagi 24. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SSS sprejeti tudi dolgoročni plan skupnosti kot podlago in splošno orientacijo za opredefc-tev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih pianih.
Za postopek pripravljanja dolgoročnega plana se smiselno uporabljajo določbe o postopku za sprejemanje srednjeročnega prana.
61. člen
Temeljni planski akti skupnosti to:
- samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
- samoupravni sporazumi o usklajevanju planov,
- plan skupnosti.
2. Postopek planiranja
62. člen
Postopek planiranja v skupnosti te začne t sklepom skupščine skupnosti o pripravi plana.
V sklepu o pripravi plana skupščine skupnosti določi:
rake, do katerih morajo biti pripravljeni posamezni planski akti, organ, ki je odgovoren za pripravo plana.
ugotovitev- inHitsnii povezav z ostabmi SIS ter drugimi samoupravnimi
m in skrapnostn pri planiranju,     , ' antlatično-diaVtanr ritarijsko gradivo, ki ga je potrebno pripraviti kot strokovno rmrllago za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana "m ttttattne za pripravo tega gradiva,
- namrnska sredstva za pripravo prana (sredstva za naročilo potrebnih studii in raziskav, angažiranje zunanjih sodelavcev, objave in razmoževanje gradiv, itd.), ,
— druga vprašanja, pomembna za nemoten potek planiranja v skupnosti.
63. člen
Organ, ki je odgovoren za pnpravo piana skupoosli, jc komisija /a svobodno menjavo dela.
Po izvrševanju svojih nalog v zvezi s planiranjem v skupnosti je komisija za svobodno menjavo drla dolžna sodelovali 7 dmrvmi organi skupnosti, zlasti pa s svetom za razvoj telesne kusture in odborom za tekoče in splošne naloge.
Komisija za svobodno določi delovni ptttjram za podlag za oblikovanje skupnosti
64. člen
deta na podlagi sklepa o pripravi plana I janje prana in zagotovi pripravo strokovnih za samoupravni sporazum o temeljih plana
65. člen
Delovni program popravljanja piana določa:
- vse faze puMupka in posamezne delovne organi/arije z
način objave in obravnavanje potamrmih gradiv.
roki in
66. člen
Strokovne podlage za oblikovanje elementov a temeljili prana skladnosti so zlasti:
1. Anahza razvoja skupnosti v preteklem obdobju (analiza finančnih sredstev in njihovih virov, anahza dogovorjenih cen ar povračil, analiza osebnega in kvalitete, izvajanja n^ksnokulturne dejavnosti, analiza izraznih tendenc razvoja),
Z ocena razvojnih rnrthtnBi v obdobju, za katerega se sprejema plan, 3. drugo anaktirno-dokimirriiaojsko gradivo.
67. člen
podlag xz prejšnjega člena in drugih planskih aktov sc zveznega in republiškega uviincga sveta ter sklepi dhtjjatttal v enotni metodologiji in enotnih katauan ije in uresničevan je planov.
Pri
obvezno upoštevajo lepuhuškr za pripravljanje.
68. člen
Elemente za samoupravni sporazum o temeljih plani skupnosti sprejemajo lajiurabraki ia izvajakr ločeno ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti.
Uporabniki .sprejemajo zlasti naslednje elemente, s katerimi opredeljujejo - ribseg puarr* po posameznih vrstah telesnokimunuh storitev in kvaliteto teh
- vrste in obseg nakar, potrebnih za zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za tefe-iraokuiturao aktivnost delovruh ljudi in občanov;
- sredstva, ki jih bodo uporabniki združevali za izvajanje lekrsnokultumih storitev in opravijanje diugm nalog.
Izvajalci sprejemajo zlasti navlrttnj
- obseg in kvaliteto programov storitev, ki jsh izvajalec lahko zagotovi ob marnh kadrovskih m mli iraloih njsgajytaanaE,
- predlog za storebitne spremembe v načinu uporabe raznih materialnih zmugtjrrastai ter sprernembe standardov in normativov z utemeljitvijo vpliva
*h sprememb na obseg, kvaliteto m cene storitev;
- pretUovs. m nove naložbe v teksnikuhurne objekte in naprave z utemeljitvijo vpbva teh nakm _* obseg, kvaliteto m ceno storitev;
- poMačilo t» pomni tac |»j»ajattttt storitev oziroma cene za posamične storitve po vrstah storite«'.
69 člen
< iz prejšnjega člena v skupščini skupnosti v, ki ga pripravi komisija za svobodno menjavo deta v
kumare sta
za telesnokurturno aktiv-
ista skupnosti vsebuje Trtstr
- tranerjjne usmeritve razvoja telesne kulture za srednjeročno obdobje m načela za dogrrrarjamje z dru| občini o tavararevanjai varspnm čajev;
- vrste in obseg kakrwosti tel
- druge naloge, v katerimi se zagotavljajo nos« dekrvnm ljudi isi občanov v občim.
kadrov za dek) v objekte m
nalogr. k« pb mrsraćirjejo skupno r
povračila za opravljene programe storitev oz ceno
potiebna fhiarfiia sredstva za uvvdbo nalog skupnosti;
- način ugotavljanja puticbinh sredstev za posamezna leta v pltmliriii ob-
- ovnova in merila za zagotavljanje sredstev, ravezance m načm zagotavljanja sredstev m ukrepe za meprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obvesmo-sti;
- merila za zagotavljanje kakovosti storitev.
71. člen
Uporabniki m izvajalci sprejemajo samoupravni sporazum o temeljih plana
72.1
S sainoupravn	ara iraercsranii skup	noslira, s katerimiije v skladu s 7. členom
	sporazuma o usran	□mrvi povezana pri izvrševanju skupnih
i skupnost sfclrpa samoupravne srKiraznrne o usklajevanju pianov
S sprarazumi iz prvega odstavka se v skladu s skupnimi interesi in možnostmi določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti glede usklajevanja skupnih državnosti, delitve dela ter drugih pogojev izvrševanja skupnih nalog
T sporazumi, so sestavni del sporazuma o
sporazuma o temeljih
naloge, ki jih prevzem* skupnost po drugih sporazsarah, dogovorih m predpisal ter ukrepe m sredstva za njihovo uiesuičitr.«.
- orgarararijtfce kadrovske in —triislur ukrepe za uresničitev nalog. Planu vklipnovti morata bili predložena:
- rekapttutacija piana v obliki obveznih enotnih kazalcev in bilanca celotnih prihodkov in «flv>dkov skupnimi
74 člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje carjev srednjeročnega prana sprejema rknpvčlTv« avafatssi tudi letno planske akte, s katerimi določi politiko, naloge
Let« planski akti so temeljni izvedbni akti srednjeročnih planov in osnova za
llXitrani)
(Nadaljevanje zli. strani)
kontinuirano planiranje ter morajo biti sprejeti najkasneje pred zaključkom tekočega leta. 3. Uresničevanje planov
75. člen
Odbor za svobodno menjavo dela, ki je zadolžen za pripravljanje plana, je dolžna tudi trajno spremljati uresničevanje, izdelovati ocene o uresničevanju ter predlagati skupščini skupnosti ukrepe v zvezi z uresničevanjem plana.
76. člen
Komisija za svobodno menjavo dela najmanj letno, praviloma pred zaključkom tekočega leta, izdela analizo o uresničevanju plana v preteklem letu, na podlagi katere skupščine skupnosti sprejme letni planski akt za prihodnje leto srednjeročnega obdobja. Analiza iz 1. odstavka vsebuje:
- ocene uresničevanja ciljev, nalog in ukrepov, določenih s planom,
- oceno izvrševanja obveznosti iz sporazuma o temeljih plana,
- oceno pogojev in možnosti razvoja v tekočem letu,
- predlog ukrepov in aktivnosti za uresničevanje plana v prihodnjem letu.
77. člen
če se plan ne uresničuje, in če z analizo vzrokov ugotovi, da ga tudi z dodatnimi ukrepi ni mpgoče uresničiti, predlaga komisija za svobodno menjavo dela skupščini skupnosti spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana oz. spremembe in dopolnitve plana skupnosti v skladu z realno ocenjenimi možnostmi in pogoji za razvoj. Šteje se, da so nastopili pogoji za spremembo oz. dopolnitev temeljnih planskih aktov skupnosti, če je prišlo do večjih motenj v procesu družbene reprodukcije, če so se bistveno spremenili pogoji dela in poslovanja izvajalcev in uporabnikov, če je prišlo do večjih naravnih nesreč in drugih primerih, ko je onemogočeno normalno izvrševanje planov.
78. člen
Določbe o postopku sprejemanja temeljnih planskih aktov se uporabljajo tudi za sprejemanje njihovih sprememb in dopolnitev.
V. JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJA
78. člen
Delo skupnosti je javno.
Vsak občan ima pravico prisostvovati na sejah skupščine skupnosti in njenih organov. Javnost se izključi, če se obravnavajo zadeve, ki predstavljajo vojaško ali drugo z zakonom določeno tajnost.
80. člen
Za učinkovito delovanje delegatskega sistema in uresničevanje samoupravnega nadzorstva v skupnosti je skupščina skupnosti dolžna zagotoviti redno, pravočasno in vsestransko obveščanje delegatov ter vseh delovnih ljudi in občanov o svojem delu, delu drugih organov skupnosti in vseh pomembnejših vprašanjih telesne kulture v občini.
81. člen
Sistem obveščanja v skupnosti temelji na obveščanju:
- preko sredstev javnega obveščanja in posebnih informativnih biltenov skupnosti,
- po delegatih skupščine skupnosti,
- s posredovanjem zapisnikov sej, poročil in drugih pismenih informacij delegacijam ter organom upravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
82. člen
Predsednik skupščine skupnosti je dolžan obvezno vabiti na sejo skupščine predstavnike tiska in drugih sredstev javnega obveščanja javnosti preko teh sredstev o delu skupščine in njenih organov.
Skupščina skupnosti lahko odloči, da bo za potrebe javne razprave o najpomembnejših vprašanjih razvoja skupnosti občasno izdajala tudi posebne informativne biltene ali da bo informativni bilten uveljavila tudi kot stalno obliko obveščanja o svojem delu.
83. člen
Delegati skupščine skupnosti imajo pravico in dolžnost, da o svojem delu in o delu skupščine skupnosti redno obveščajo svoje delegacije, organe upravljanja ter delavce oz. delovne ljudi in občane, ki so jih izvolili.
84. člen
Odbor za tekoče in splošne naloge je dolžan gradivu za vsako sejo skupščine skupnosti priložiti zapisnik prejšnje seje skupščine.
Skupščina skupnosti in drugi organi skupnosti najmanj enkrat letno pismeno poročajo delegacijam ter organom upravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev.
VI. SREDSTVA SKUPNOSTI
85. člen
Skupnost upravlja s sredstvi, ki so jih združili delavci, delovni ljudje in občani za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb na področju telesne kulture.
Višina sredstev skupnosti, osnove in merila za njihovo združevanje in namen njihove uporabe se določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
VIL ZDRUŽEVANJE V TELESNOKULTURNO SKUPNOST SLOVENIJE
86. člen
Uporabniki in izvajalci telesnokulturnih storitev se zaradi usklajevanja politike na področju telesne kulture v SR Sloveniji in uresničevanja določenih širših interesov na tem področju po občinski skupnosti združujejo v Samoupravno interesno telesnokulturno skupnost Slovenije.
87. člen
V zboru skupščine tclesnokulturne skupnosti delegirata delegate v zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupnosti, v skladu s sporazumom v ustanovitvi in statutom republiške skupnosti.
VIII. ODNOSI MED SKUPNOSTJO IN STROKOVNI SLUŽBI
88. člen
Administrativno - Strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti, opravlja strokovna služba;
Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost za opravljanje navedenih nalog lahko oblikuje samostojno strokovno službo, z drugimi Samoupravnimi interesnimi skupnostmi ali samoupravnimi sporazumi z upravnimi organi ali drugimi organizacijami ali skupnostmi.
89. člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek delovne skupnosti in celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno
menjavo dela. Celotni prihodek delovne skupnosti je odvisen od vrste, obsega in kakovosti njenega dela.
Delavci iz prvega odstavka pridobivajo v okviru celotnega prihodka oz. dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom. Natančneje se pravice in obveznosti med skupno strokovno službo in Samoupravno interesno telesnokulturno skupnostjo urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom.
90. člen
Medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela uredijo delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe in uporabniki njihovih storitev s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah obveznostih in odgovornostih, s katerim določajo zlasti:
- vrsto del z opredelitvijo obsega in zahtevnosti,
- temeljne pogoje o številu in strokovnosti delavcev, ki jo terja opravljanje dogovorjenih del,
- osnove in merila za pridobivanje celotnega prihodka oz. dohodka delovne skupnosti,
- pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o uporabi sredstva v zvezi z orpavljanjem njihovih del,
- odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del,
- način reševanja medsebojnih sporov,
- druga vprašanja skupnega pomena.
V osnovah in merilih za pridobivanje dohodka delovne skupnosti je treba posebej opredeliti kazalce, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti prispevek delavcev delovne skupnosti k uspehu pri izvrševanju skupnih ciljev udeležencev sporazuma.
91. člen
K določbam statuta skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je delovna skupnost ustanovljena, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, jc potrebno soglasje Samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti in drugih skupnosti ustanoviteljic.
92. člen
Za delovno skupnost skupne strokovne službe ni mogoče prenašati pristojnosti za odločanje o zadevah, o katerih odločajo organi skupnosti - ustanoviteljic.
93. člen
Po sporazumu, ki ga skleneta ustrezni upravni organi s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine in Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost lahko določene strokovne, upravne in druge naloge za potrebe skupnosti opravlja tudi upravni organ občine.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
94. člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na samoupravno organiziranost skupnosti, se realizirajo ob novih volitvah v letu 1982, ostale določbe pa se uporabljajo od dne veljavnosti statuta.
95. člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da nanj soglasje izvršni svet SO Kamnik, veljati pa začne osmi dan po objavi v Kamniškem občanu.
Določbe o načinu sprejemanja tega statuta se uporabljajo tudi za sprejemanje njegovih sprememb in dopolnitev.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Rajh Slavko I. r.
Društveni avto moto rs'!y
Klinb slabemu vremenu smo člani
~-.lk v soboto, 12. junija AitiM. Aa».—- _.-.(>-izvedli društveni avtoiuo.« iaUy, čeprav udeležba na rallvju ni bila tako množična, kot smo pričakovali. Še posebej se je to pokazalo pri motoristih. Progo, ki je potekala po okolici Kamnika, so skoraj vsi tekmovalci prevozili brez napak, tako da je za uvrstitev na najboljša mesta odločala bolje prevožena tpretnostna vožnja, ki je bila na parkirišču tovarne Stol na Duplici. Zbralo se je veliko gledalcev, ki ■o imeli kaj videti, saj so nekateri tekmovalci prikazali prave mojstrovine v spretnostni vožnji med keglji.
Ka,"£onja »B« avtomobili: ?.azred I. do 900 cem: 1. Darko Jordan 170,210 k. t., 2. Lado Spruk 187,240: 3. Peter Janežič 209,690; 4. Marjan Sepetavc 354,615.
Razred II. od 900 do 1300 cem: 1. Janko Brinovec 196,240 k. t., 2. Viktor Gantar 200,660, 3. Ivan Pristov-nik 206,590; 4. Igor Šeklje 213,795; 5. Andrej Potokar 218,390; 6. dr. Franc Kocutar 266,765; 7. Darko Po-gačar 27,950; 8. Abdirahim Sulejma-ni 283,430; 9. Zvone Klobučar 338,905; 10. Franc Prusnik 346,060; 11. Jože Gregorič 504,340; 12. Janko Štefe 511,015; 13. Janko Leskovšek 631,925.
Razred III. nad 1300 cem: 1. Franc Sršen 221,080 k. t., 2. Zvone Rostan 221, 375; 3. Maks Urankar 259,520; 4. Ivan Sodnik 311,075. V skupni ra-zvrtitvi kategorije »B« je zmagal Darko Jordan pred Ladom Sprukom, Jankom Brinovcem in ostalimi.
V enotnem razredu - ženske je na
Najmlajši udeleženec relija letni Matjaž Štefe iz Trzina
Rezultati:
Kategorija »A« motorji razred I. do 125 cem: 1. Robert Štupar 172,200 k. t., 2. Andrej Koželj 545,970; 3. Marjan Jurman 560,385.
Razred II. od 125 do 400 cem: 1. Dušan Prezelj 174,915 k. t.; 2. Aleš Hriberšek 484,605; 3. Janez Mah 636,085; 4. Miran Močnik 816,870.
V razredu nad 400 cem je nastopil samo en tekmovalec, vendar je bil diskvalificiran zaradi izgube kontrolnega kartona. V skupni razvrstitvi kategorije »A« je zmagal Robert Štupar pred Dušanom Prezljem in drugimi.
žalost tekmovala samo ena predstavnica, Irena Drnovšek, ki je zasluženo prejela zlato medaljo, saj je bila boljša od marsikaterega tekmovalca.
Po končanem tekmovanju je na skromni slovesnosti predal medalje in pokale najboljšim tekmovalcem predsednik skupščine občine Kamnik, mag. Ivan Justnik, ki je bil tudi direktor rallvja. V kratkem govoru je poudaril, da je vesel, ker v Kamniku še nismo pozabili te zvrsti športa, za katerega se je včasih navduševalo veliko Kamničanov. Organizatorji rallvja si želimo, da bi to>društveno tekmovanje postala tradicionalno in da bi se ga udeležilo čim več naših članov, ki jih je sedaj že blizu tisoč.
Obenem iji želimo, da bi kljub naftni krizi in ob zadostnem zanimanju organizirali jeseni tudi občinski sindikalni rally, kar bi vsekakor popestrilo avtomobilistično in motociklistično dejavnost v kamniški občini.
ANDREJ POTOKAR
Najuspešnejši v športni množičnosti
Letošnje praznovanje krajevnega praznika Komende, ki ga krajani praznujejo 11. junija v spomin na požig partizanske bolnišnice v Komend-tki Dobravi, je še zlasti obeleženo t športnimi uspehi. Ne samo, da to v tem meseca pripravili v počastitev svojega praznika številne športno-re-kreacijske prireditve, temveč se lahko ponašajo, da so v letošnji republiški akciji »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji« osvojili 2. mesto, kar je nedvomno veliko priznanje za njihovo delo na tem področja.
Akcijo »Iščemo najboljšo krajevno skupnost« sta v občinskem merilu izvedla svet za telesno kulturo pri OK SZDL in ZTiCO. Komenda je zasedla 1. mesto v konkurenci 6 krajevnih skupnosti v naši občini. V preteklem obdobju je bila Komenda najbolj zavzeta na tem področju, zlasti pri izgradnji telesnokulturnih objektov, ki so jih pretežno zgradili s prostovoljnim delom zagnancev (hipodrom, tribuna, smučarska vlečnica, igrišča, strelska dvorana). Velik poudarek pa so dali tudi povečanju števila aktivnih udeležencev-rekreatorjev na področju telesne vzgoje, športa in rekreacije. Sedaj se v tej krajevni skupnosti ak-
tivno športno udejstvuje že 23 odstotkov krajanov, kar je 5 odstotkov več kot leto poprej.
Kljub temu, da v Komendi nimajo najboljših pogojev za dejavnosti na športno-rekreacijskem področju, predvsem pozimi (nimajo telovadnice), so njihovi uspehi pohvalni in spodbudni. Opozoriti velja na izredno pomembno vlogo športnega društva, konjeniškega kluba in ostalih sekcij, ki delujejo na področju krajevne skupnosti.
Akcija je bila letos prvič izpeljana, njen namen pa je spodbujanje hitrejšega razvoja samoupravnih odnosov, uresničevanje ustavne funkcije KS v razvoju temeljnih oblik vsebine šport-no-rekreativne dejavnosti in ne nazadnje zadovoljevanje vsakdanjih potreb delovnih ljudi in občanov na tem področju.
MIRA JANČAR
Suha bukova drva kupim. Javite na iirediuštvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2.
Vzponi v aprilu in maju
Veliko letnih vzponov se je že nabralo v mapi kamniškega alpinističnega odseka odkar smo zadnjič pogledali vanjo. Letno sezono je večina alpinistov odprla v Paklenici. Stene tam niso preveč dolge, skala je dobra, dostopi do stene pa zelo kratki. Skratka
pravi raj za alpiniste.
Pred Paklenico je bilo opravljenih 7 vzponov, od tega v marcu Zupanova smer v Koglu, ki jo je plezal Janez Benkovič s soplezalko iz Kopra (ocena V). V aprilu sta Milan Gladek in Janez Benkovič obiskala Osp in preplezala Gobo (ocena V A3e).
Nato je šel velik del kamniških alpinistov in pripravnikov v Paklenico. Nekateri so se tu šele ogrevali in se prvič po dolgi zimi dotaknili kopne skale. Zato je bilo največ vzponov srednje težavnosti (ocena III). Drugi pa so že predhodno trenirali in so se v Paklenici podali v težje smeri. Vsi pa so prispevali, da je bilo tu preplezanih kar 90 smeri vseh težavnosti, od tega:
7 vzponov I. stopnje 13 vzponov II. stopnje 57 vzponov III. stopnje
2 vzpona IV. stopnje
4 vzponi V. stopnje
7 vzponov VI. stopnje Najtežje preplezane smeri so: El Condor Passa (ocena VI A,), plezala Janez Benkovič in Milan Gladek
Velebitaška (VI), plezala Janez Plevel in Marjan Kregar
Jenjavi (VI), plezala Frane Kem-perle in Janez Plevel Albatros (VI), plezal Janez Benkovič s soplezalcem
Masoraška (V), plezal Janez Benkovič
Karabore (IV-V), plezala Janez Benkovič, Lado Podbevšek
Šaleška (IV-V), pleza! Janez Benkovič
Vse smeri so v Anič kuku.
V začetku maja so bili naši alpinisti že pripravljeni za plezanje, pa tudi Kamniške Alpe so se otresle snega vsaj s svojih sten. Prvi steni, ki sta oživeli, sta bili kot vsako leto Kogla in Vežice. V maju je bilo opravljenih 61 vzponov, vsi v Kamniških Alpah, kvalitetna razvrstitev pa je taka: 4 vzponi I. stopnje 12 vzponov II. stopnje 11 vzponov III. stopnje 4 vzponi IV. stopnje 10 vzponov V stopnje 10 vzponov VI. stopnje.
Kogel: Kramarjeva smer (V-VIA J, plezala Janez Benkovič in Ines Božič iz Kopra
Planjava - prvenstvena (VA,), plezala Bojan Pollak in Marjan Kaker
Vežica: Lahova smer (VIA'(, plezala Janez Benkovič in Ines Božič
Planjava: prvenstvena vstopna varianta Kratkohlače smeri (IV+), plezala Marjeta Bernot in Bojan Pollak
Kogel: smer Srakar-Češnovar (IV-VA,), plezala Marjan Kregar in Irena Markuš
Vežica: smer Geršak-Grčar (V), plezala Janez Benkovič in Frane Kemperle
Marjan Kregar in Bojan Pollak sta v Vežici opravila naslednje vzpone: Perčičev steber, Akademska smer in Lahova smer (vse ocena VI) in Kamniško smer v Vršičih.
Vežica: Botrova smer (VA,), plezala Janez Plevel in Marjan Kaker
Vežica: smer Kramar-Močnik (VA,), plezala Janez Benkovič in Marjan Kregar.'
Niso pa vse samo težki vzponi! Bodoči alpinisti, mladi pripravniki se že preizkušajo v samostojnih navezah, seveda sprva še v lažjih smereh.
IRENA M.
protno in naprej mimo sv. Primoža, čez Pasje pečine na Malo planino. Pri Domžalskem domu je bil daljši počitek in malica - iz svojega nahrbtnika. Tu je vsak udeleženec dobil poseben žig, narejen prav za to priložnost. S petimi različnimi žigi s pohodov dobi pravico do bronastega znaka.
Pot je nato vodila po robu planote in skozi planšarsko naselje do Veter-nic. V njih je bilo še veliko snega, pa tudi raznih odpadkov, ki sploh ne sodijo tja, v znamenitost Velike planine. Na poti do Dola je prišlo do manjše osvežitve v obliki plohice, ki pa ni vplivala na dobro razpoloženje. Po počitku na Dolu ni bilo težko zdržati še eno uro hoje do Kopišč, od koder so se nato udeleženci pohoda z rednim avtobusom vrnili v Kamnik.
Na pohodu so sodelovali tudi člani odseka za varstvo narave PD Kamnik. Skupaj z udeleženci pohoda so očistili pot na Veliko planino raznih odpadkov, ki ne sodijo v to okolje. In povedati moramo, da takih odpadkov na vsej poti niti ni bilo tako veliko -samo za slabi dve vreči. BOJAN
Planinski trimski pohod
Spomladi, ko so že vse doline zelene in je sneg le še na najvišjih vrhovih gora, je vredno obiskati Veliko planino. Ta je v teh dneh najlepša. V vrtačah je tu in tam še kakšna krpa snega, trava dobiva vse bolj zelen navdih, macesnom poganjajo nežno zelene iglice, med katerimi se skrivajo kar-minasto rdeči cvetovi, planjave so polne cvetlic - od zaspanckov, VVulfe-
V Kamniku aH okolici vza meva v najem kakršnokoli stanovanje. Plačilo zagotovljeno. Ponudbe pod »Mlad par« pošljite na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2
v:
'šE EN USPEH ^
Na letošnjem 25. mednarodnem ekipnem lahovakem turnirju ra pokal Martah Tita v l'ulju je v 1. ženski skupini Izmed 19. jugoslovanskih ekip osvojila 4. mesto žensk« ekipa b Komende. 1. meno: »Zveidara« Beograd,. 2. mesto: »IPP Banat« Kikinda, 3. metlo: »TSK« Tuda, 4. mesto: Komenda.
l«to
Kamniški občan
novih jegličev, marjetic, pa do visoko-stebelnih jegličev, sviščev, alpskih zvončkov in drugih rož.
Zato je PD Kamnik v sodelovanju z ZTKO Kamnik pripravilo letošnji prvi planinski trimski pohod na Veliko planino. V lepem vremenu je več desetin udeležencev krenilo v nedeljo, 6. junija zjutraj iz Stahovice. Zložno so šli po cesti in poti skozi vas Pra-
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mihove - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 ••'311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.