Cospodarsk^ vcsti. VlNSKl SEJEM »LJUTOMERCANA«, ki se je vršil dne 20. t. m. v centralni kleti imenovan«; zadruge v Obrežu pri Središču, se je dobro obnesel. — Mnogoštevilnim kupcem iz vseh delov Štajerske, Kranj« ske in Hrvatske (okrog 100) je nudila zadruga sl*deŁa vina, in sicej: A. Sortirana vina: 1. Šipon: letnik 1924 259 hl. 1923 115 liL 1922 50 hl 1921 32 hl. 2. Rizlinga: letnika 1924 162 hl. 1923 20 hl. 3. Burgundca: letnik 1924 93 hi 1923 10 hL 1921 12 hl. 1921 21 hl. 4. Muškatnega silvanca: letnik 1924 68 b.L 1921 20 hl. 1921 105 hl. 1917 10 hl. 5. Malega rizlinga: letnik 1924 18 hl. 6. Muškateljca: letnik 1924 1.3 hL 1923 9 bi 1911 3 hL 7. Silvanca: letnik 1924 13 hl. 1920 20 hi 8. Rulandca: letnik 1920 12 hL 1923 18 hL B. Vina mešanih rrst: Letnrk 1924 1137 hL 1923 249 hl, 1922 110 hl> 1921 139 hl, 1920 3 hl. Ker je bilo na tem sejmu zastopanib najmanj šliri petine vseh razpoložljivih vin ljutomersko-ormcžkega okraja, se razvidi iz predstoječih številk, da so rinske zaloge zelo majhne in da so celo obilni letniki, kakoi n. pr. leta 1921 in posebno še kisli letnik 1922 skoraj docela razprodani. Vendar še je bilo precejšnje izbire in kupcora so se ljutomerska vina izredno dopadla, samc s cenami se niso mogli sprijaznili, ker so primerjali naše cene z vinskimi ccnami v Banatu, na Hrvatskem v Dalmaciji, na Bizeljskem in drugod. Ljutomersko vino pa je nekaj tipičnega in specifičnega in ima rad tega tudi višje cene, posebno ker fine vrste ne rodijo tako obilno. Razlika v cenah, od 1—2 D je opravičent akoravno se mora reči, da so nekateri vinogradniki nastavili pretirane cene za svoje blago, misleč, da smeji za mešane vrste zahtevati iste cene, kakor za sortirani najfinejšo blago. Upamo, da bodo ti nedoslatki, ki s( se pojavili na I. vinskem sejmu, na prihodnjih sejmil odpravljeni, da se bodo ta nesoglasja izjedančila in d) se bodo kupci ali prodajalci še lepše našli na podlag realne vrednosti Ijutomerskih vin. Za prihodnje sejmi se bode tudi poskusilo dobiti kako veliko dvorano, ka so sedanje poskušnje pokazale, da klelni prostori n' zadostujcjo. Tudi za toplo hrano in druge ugodnosli 1* preskrbljeno še v večji meri. Vinski scjem je otvoril zadružni načelnik g. K» šar s primernim pozdravom in slava-klicu Njegovemi Veličanslv.u kralju Akksandru. Nato je kralko razlo žil delovanje vinarske zadruge »Ljulomerčan«, ki ob1 stoji v tem, da sprejema od malih vinogradnikov zadrugarj<°v vinske pridelke po {>ogojeni ceni, večjiB vinogradiiikom pa so na razpolago zadružni sodi, da > vino pod ''.adružnim nadzorstvom dobro izšola in da ) bližje promelu. Povdarjal je veselo dejstvo, da proš vcdno več vinogradnikov za sprejem svojib vin v ce» tralno klet in je s tem dana podlaga za ustvarilev vto skega tipa vsega okol iša. Nadalje ima zadruga v *vi'' denci tudi posamezne količine t domacii] kleleh B* družnikov in nezadružnikov Iežečih vin, iskajoč stiko z odjemalci. Na to delovanje polaga veliko važnOJJ kajli s tem prihrani mnogo časa, denarja in Iruda il samo kupcem, ampak ludi vinogradnikora. Na ta n* čin je mogoče zbirati tudi t kvantiUdivno slsbih Ieti ¦nali, kakor na priiner \mxi in letos vagonske poiiljat* poaameznih najfinejših sort. 2eleti bi bik), da bi se vinski kupci še bolj posluževali zadružnih informacij pri aakupu vin, kajti zadruga jim bode priporočala samo aajamčeno pristna Ijutomerska vina, kakor tudi garantira s svojim ugledom, da ne bo »šmarnica« ali kak drug produkt direktno rodečega trsa prekoračil praga njene kleti. Vinska kupčija je v največji meri vprašajije zaupanja. Uspeb tega I. vinskega sejma je bil zadovoljiv. — Neglede na to, da so se mnogi kupci šele ob tej priliki seznanili s pristno ljutomersko kapljico, ter našli naslove in osebne stike s producenti, se je na sejmu in po sejmu tudi prodalo okrog osem vagonov vina. Pri- hodnji vinski sejeui se bo vršil vsako leto, vsaki prvi petek po 19. jamiarju. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 23. jan. se je pripeljalo 02 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 200—225 dinarjev, 3—4 mesece stari 300—350, 5—7 mescev stari 625—700, 8—10 niescev stari 800—875, 1 leto stari 1375 do 1625, 1 kg žive teže 14.50—16.25, 1 kg rartve teže 17.50—21.25. Prodalo se je 26 komadov. Hmelj. 53. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu. Žatec, ČSR, 22. L 1925. Od našega zadnjega poročila je bil naš hmeljski trg s>koro brez prometa. Samo nekaj hmelja srednje kakovosti se je prodalo po cenah od 4400 do 450O čK s&a 50 'kg. Ponujanje hmelja ni bilo silno, le nekateri tukajšnji prekupci so se zadovoljili z enižanimi cenami. Vsa zaloga žatenkega hmelje znaša le pičlih 4000 stotov po 50 kg. Obče mn.cnje trgovcev je, da se z ozirom na malo zalogo, vkljub mirnemu prometut, cene za žateški hmelj ne bodo zdatno zmižale. Drugi češki hmelj se je prodajal po 3500 do 4200, zigornje-avstrijskj <po 2000 do 2700, jugoslovanski po 2700 do 3200 oK za 5O kg. — »Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung.« Vrednost denarja. Air.mški dolar stane 60 D, franeoski frank 3.:iO D, italijanska lira 2.50 D, čehoslovašlca krona 1.80 do 1.81 D in za 100 avstrijskih kron je plačati 8 para. V Curihu znaša vrcxlncst dinarja 8.50 centimov.