A 1954 m i iez a (prvi k1— List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TEST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava; TEST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Jutri, v nedeljo 14.t.m. ob 11. uri vsi na pokopališče pri Sv. Ani na proslavo 52. obletnice februarske stavke ! i Mati f OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 7 (280) TRST - SOBOTA, 13. FEBRUARJA 1954 SOVJETSKA DELEGACIJA POSKUŠA VSE MOGOČE ZA DOSEGO KOMPROMISA žirom hočejo imun čet iz Mile in s» arin tumsii ume Surovost in robatost Dullesa, ki hoče na vsak način doseči vključitev Nemčije v evropsko vojsko Predlogi Molotova o volitvah in petdesetletni pogodbi za zagotovitev kolektivne varnosti - V petek se je začela razprava o vprašanju avstrijske mirovne pogodbe, glede katere se upa na sporazum CENA 20 UR kvadre ( edništvii avocato! /Nihče ne more trdili, da se ■ili pri 6kaj ne pripravlja v zvezi z 'je0rva'urrečnim tržaškim vprašajem. Tega se dobro zavedajo ečji ruti prebivalci Ozemlja. Tega kin. Roj zave(jajo tudi vodstva vseh 'žaških strank. Kljub temu pa Prav z njihove strani opaža fečudno politično mrtvilo. J Zgleda pač, kot bi se bila dstva tržaških strank med ►boj domenila zato, da ne bi eč spregovorila o tržaškem t)dJ^jiTPrašanju in da ne bi opozo-nov: Sra svoje članstvo na pretečo or z žfbvarnost. Samo Komunisti-es 21 -,£a Partija svari prebivalstvo 1 ted tajnimi dogovori, ki se tijska tiepajo po raznih zahodnih do "'^estolnicah in ki ne obetajo ares - r dobrega našim ljudem, iela De' Človek se bo začudeno vpra-et iz Lil, čemu ta molk, čemu to prl-« 'cn0Tivanje nevarnosti, čemu ta amica padelavnost strank, ko pa bi iški mdl sedanji trenutek, ko zase-n»m2tnn° v Berlinu štirje veliki. aibolj primeren zato, da se o željalliši v svetu glas 'Tržačanov. i^Slovi in n* rečeno, da ne bi tršo PeVj ke stranke mogle napraviti 21. Raiiaj konkretnega v obrambo prebivalstva. Imamo ' f» Vol j primerov enotnih akcij rt bari1® našem področju, ki govori-*9- zd.6 o tem. da se lahko vedno 1; skupna platforma za na- rici: spfop v korist našega prebival- Cilj titovskih akrobacij : izdati naš narod in naše interese Tretji teden diskusij med štirimi zunanjimi ministri v Berlinu se bliža h koncu. Do sedaj ni bilo napravljenih korakov naprej, ker sta obe stranki ostali na svojih pozicijah gleda nemškega vprašanja. Zahodniki nočejo na noben način sprejeti načel, ki jih vsebujejo sovjetski predlogi 'in vztrajajo na Edenovem načrtu, ki bi o-mogočil vključitev Nemčije v evropsko vojsko V teku zadnjih dni prejšnjega tedna in v tem tednu je Molotov skušal na vse načina omogočiti kak kompromis, ki bi lahko predstavljal korak naprej k rešitvi nemškega vprašanja. Vsakemu takemu sovjetskemu poskusu pa so se za- o. a prav ^teJ luči pa postaja sedanji zgodoMk še bolj čuden. Komu gre hodniki, prav posebno pa Dul c. ' klasje, da vlada v Trstu in les odločno zoperstavili, vt / zof njegovem ozemlju politično | V četrtek je Molotov pred ìjizevflWvilo, da se ljudje ne zga- | loži] načrt za združitev Nem inski dejo, da se stranke in njih J čije in izvedbo volitev. Pred koneftodstva zapirajo same vase? | lanao sovražnikom Trsta in _ jJegovega prebivalstva, ki lah-H nadaljujejo svoje spletke, °nko nemoteno razvijajo svo 0 Pajčevino okrog našega O-,emija jn pripravljajo druge orlov/t,100kt0brske note in sklepe, io mor1 k' tokrat pomenili še večjo sini). le®rečo. vi. . “° 8. oktobru se je dejansko, odzen'ePrav ne formalno, dosegla ifondi!notnost proti razkosanju. Na lovenskem polju smo šli še ivi. Uje; dosegla se je dejanska ’re^ft^notnost na podlagi zahteve lagal je, naj bi se najprej sestavila začasna vlada, ki naj bi izdelala volilni zakon in primernimi ukrepi zagotovila resnično svobodne in demokratične volitve brez kakršne koli tuje kontrole. Začasna vlada bi se udeležila tudi diskusije o mirovni pogodbi z Nemčijo, bi deželo predstavljala pred svetom, bi preprečila vsak so vražen nastop proti deželam, ki so bile z Nemčijo v vojni, bi jamčila delovanje demokratičnih strank in organizacij in prepovedala delovanje fašističnih elementov. Zato naj bi se čimprej sklicala konferenca predstavnikov obeh delov Nemčije, ki bi sestavili začasno vlado; velesile pa bi pomagaie ustvariti pogoje za to. Pred izvedbo volitev bi morale velesile umaknitli svoje čete razen nekaterih oddelkov, Zahodniki so se takoj izja- oe». >vi. 3 Gb P° spoštovanju mirovne pogod-'lh z Italijo in po ustanovitvi STO. Samo titovski voditelji p se tej vsesplošni želji in Nhtevi Slovencev upirali, so ztuadi tega ostali popolno-n 20.:ba osamljeni in so začeli iz-Idbljati svoje lastne pristaše, 'Ognje11 So tudi z.a -ustanovitev STO fuoco) Sedaj pa so se polagoma Se akcije drugih slovenskih «VcNrank, razen ~ Komunistične Caru5i>artije, ustavile. Vodstvo SDZ in 1 ■®lolčii prav tako molčita vod-(KoccitVi SKSZ in SN'S- Znano pa ■ciss da se vsa ta vodstva zavedlo, kam plovemo in kakšna i: se f6varnost nam preti danes bolj ot včeraj. Prav zato je ta 17 30 °lk neumesten. Zakaj smo se avadili zakričati «Na pomoč» =#rd?10 v trenutkih, ko začenja it '*Sa goreti? Zakaj se ne bi >a8l,ro^ °bvarovati pred požarne* , f71- preden se nevarnost D1°h pojavi? Pogovoriti nam bodo, da je 0, a Pred kratkim izglasovana s habrežinskega občinskega prit, e^a skupna resolucija za u-m C't !inovitev STO. Da, res je. A reml'h° ni dovolj. Ce temu sklepu drStif, 3,edij° konkretne akcije, 1. ane le gola formalnost, na Trideseta obletnica ustanovitve l'Unità Stero se ljudje niti ne ozrejo £ap° čez nekaj dni pozabijo. jo čez pa je treba nekaj napra- 954. b0 i bi, da preprečimo požar, ki tokrat vse uničil, če bomo IJAf Ustili, da nastane. OS - Ali se ne bi moglo misliti a kakšno konkretno akcijo da se naš glas sliši v pelinu? Ah ne bi mogla vod-'a strank sklicati sestanke, pj°de- konference, na katerih ^ razložila ljudem, da se ne-bPPnpravlja proti nam? Ne q;i kilo prav nujno potrebno, L, Pl'ide do formalne enotno-L'.ker vemo, da se nekateri lil- slovenskih strank u-. Jo taki enotnosti, ne vemo tJ vakšne skrite bojazni in iz v sne?a čuta manjvrednosti. - volj bi bilo, da se sliši njih as skupno z našim. To pa bi kor , P,r!CeJ',Ne P°2abimo n,-lnms, U’ da tlt0VSko vodstvo V Tr-01 ftu deluje proti STO: vztrajno r^^.sto, odločno, podtalno. Kot Poročamo na drugi strani lista. L °do ponovno začeli široko jphnpanjo proti ustanovitvi ^To- Ali ni to najboljši znak, a Se nekaj pripravlja? Zakaj sr k.1 torej stranke, ki predajajo 90% slovenskega ži-Ja na Tržaškem, -smele pové-Vp 1 svetu- da so tržaški Slo-tj bo* za STO in da so vsi prò-, r; bovškemu rovarjenju v kori, razkosanja in uničenja J*emlja? so vprašanja, na katera l6].raj0 stranke in njih vodi-hoz* odSov°riti, kajti ljudstvo )e Z vedeti, kaj se dogaja, kaj tre, eba napraviti, kako se je kg k°riti. Tržaški Slovenci te; ° Preveč zainteresirani na da]i!lVari' da bi dopustili na-lahk Vanje takega molka, ki ž]n Privede do sokrivde v nu' ki se pripravlja. K. S. •ta Amerittanca zbežala /3 VinarAGA -— Dva ameriška no-staa Ja George in Helga Lohr V),, ^Prosila češkoslovaško ^ za politično zatočišče. » V petek je poteklo trideset let od dneva, ko je izšla prva številka lista «-Unità», glasila bratske KPI. Lepa in pomembna je ta zgodovinska obletnica, saj je bila «Unità» vseskozi, tudi v času najhujšega fašističnega terorja, t. j. v ča-:u, ko je izhajala ilegalno in tako kot je pač mogla, resničen zastavonoša v borbah ita-ijanskih konh-unistov in vsega italijanskega delovnega ljudstva ter glasnik prave italijanske demokracije. Bilo je leta 1924. Fašizem :e bil že dve leti na oblasti v Italiji. Italijanski komunisti 'o vodili težko a vztrajno borbo proti njemu. -Nujno so potrebovali glasilo, ki naj bi jih vodilo v težki borbi. To -potrebo sta pravilno uvidela ustanovitelja KPI tov. Gramsci in Togliatti. Spočetka so italijanski komunisti nameravali izdati skupen list z -drugimi skupinami opozicije, toda zamisel se ni posrečila. Zato so sklenili, da izdajo -skupno glasilo s skupino pristašev tretje internacionale. Pomembno ime «Unità» t. j. enotnost, pa je izbral tov. Gramsci, ki je tedaj živel in delal na Dunaju ter od tam pošiljal vsa potrebna navodila. Prva številka tega borbenega glasila je izšla 12. februarja 1924.: njegov prvi glav-ni urednik ie bil tov. Ottavio Pastore, Kot uredniki-komunisti pa tov. Giuseppe Amoretti, Felice Platone, Mario Montagna--na, Edoardo D’Onofr-io in Riccardo Eavagnan, ki so prej pisali in urejevali Mst «Ordine Nuovo» ter socialist tov. Li Causi. Izid «Unità» je -silno navdušil komuniste, socialiste in vse delovno ljudstvo, po drugi strani pa je prav tako silno razkačil že itak razjarjene fašiste. Neštetokrat so opustošili in celo popolnoma pokončali uredniške prostore in tiskarne, kii so list tiskale ter končno onemogočili nadaljnje izhajanje. Zaradi tega se je list kasneje tiskal ilegalno in po ve- tajno pošiljali v Italijo ter širili med bralci. Od leta 1942. pa vse do osvoboditve izpod fašizma so list ponovno tiskali v Italiji in to v improviziranih ilegalnih tiskarnah. 25. aprila 1945 pa je list ponovno izšel v Milanu in svečano naznanil osvoboditev izpod nacifašizma. Danes izhajajo dnevno štiri izdaje «Unità», ena v Milanu, ena v Torinu, ena v Genovi in ena v Rimu. Urejene so tako, da pridejo v poštev za ondotne kraje. Vsaka federacija KPI, odnosno provinca ima v tem listu svojo kroniko. Zato je list vsestransko na zelo visoki ravni, zaradi česar se lahko kosa s slehernim italijanskim listom. Obenem je «Unità» eden izmed najbolj razširjenih časopisov v Italiji. Prav tako kot pred tridesetimi leti je zanesljiv zastavonoša v vseh borbah, ki jih vodi italijanski de-'avski razred. vili proti temu načrtu in vztrajali na Edenovem načrtu, ki najprej predvideva volitve pod tujo kontrolo m potem pa u-stanovitev vlade. V petek so zahodniki skušali zaključiti diskusijo, češ da so mnenja popolnoma različna in da se ne more doseči noben kompromis. Molotov pa je pozval svoje zahodne kolege, naj še diskutirajo, ker se bo samo tako -lahko napravil kak korak naprej. V soboto je Molotov predlagal. naj se začenši s 1. januarjem 1954 brišejo vsi reparacij ski in povojni dolgovi Nemčije in naj se okupacijski stroški zmanjšajo na 5% državnega proračuna v obeh delih Nemčije. Sporočil je tudi, da se ti ukrepi že izvajajo v Nemški DR. Toda tudi ta predlog je padel v prazno. Veliko upanja je zbudilo ponedeljkovo tajno zasedanje, na katerem se je diskutiralo o konferenci petih, razorožitvi in o Avstriji. Zvedelo se je le to, da so se štirje sporazumeli, da se bo v petek začela razprava o avstrijski pogodbi. Tudi v torek so zahodniki skušali zaključili diskusijo o Nemčiji, Dul les je prav posebno odločno nastopil proti sovjetskim predlogom in Sovjetski zvezi na splošno. Kot vedno pa je Molotov v umirjenem tonu prepričal zahodnike. da je treba diskusijo nadaljevati in da namerava sprožiti naslednji dan nekatera druga vprašanja. In res je Molotov v sredo predlagal petdesetletno pogodbo med vsemi državami Evrope. V osnutku teh predlogov se pravi: 1. da je treba rešiti nemško vprašanje v skladu z načelom ohranitve miru in svobode v Evropi, 2. da je treba v teku 6 mesecev umakniti vse čete iz Nemčije razen neznatnih varnostnih oddelkov, da bodo ve'esile imele možnost vpoklicati čete, če pride do nevarnosti za en ali drugi del dežetle, da bo za varnost v obelj delih Nemčije skrbela nemška -policija. Glede pogodbe o kolektivni varnosti v Evropi je Molotov predlagal, naj se pogodbe udeleže vse evropske dežele skupno Nemčijama prej, z enotno Nemčijo pa pozneje; naj pogodba predvideva obsodbo medsebojn-ih napadov; naj vse dežele enotno odgovorijo proti vsakemu napadu na eno ali več pogodbenic; naj se o vseh varnostnih ukrepih obvesti O ZN; naj se pogodbenice ne smejo udeležiti- zavezništev, ki bi bila nasprotna pogodbi; naj bi se določile stalne konference med pogodbenicami, stalni odbor, 'in stalna vojaška posvetovanja; naj se v te odbore povabijo ZDA in Kitajska v vlogi opazovalcev. Pogodba naj bi veljala 50 let. Takoj po govoru Molotova, ki je razčlenil te svoje predloge, so zahodniki izjavili, da ne nameravajo diskutirati o tem vprašanju. Dulles je bil tudi tokrat robat in surov. Kljub temu pa je Molotovu u-spelo doseči, da se bo disku- sija o teh predlogih nadaljevala. V četrtek se je vršila tajna seja, med-tem ko so včeraj začeli razpravljati o avstrijskem vprašanju. Boji v Indohini SAIGON — Nadaljuje se o-fenziva vietnamske ljudske vojske in laoitskih partizanov proti francoskim položajem o-krog prestolnice Laosa Luan Praban. V teh zadnjih dneh so ljudske čete zavzele naslednje važne postojanke: Muon Ngo j, Banbom Von, Bannam Bac in Pakseng. 50 -k-ola-boracionistič-nih postojank se je predalo. Ves severni del -Laosa je bil osvobojen, ljudske čete pa so v desetih dneh prodrle 220 km v globočino v smeri Luan Pra-bana. Kakšen nov preokret v svoji politiki pripravljajo titovci? To vprašanje smo si zadali te pred dvema tednoma, ko smo obravnavali zadevo pisem Titu iz Nabrežine, Devina, Stivano in Medje vasi. Ta pisma so se izrekala za priključitev teh vasi k Jugoslaviji potem, ko so nekaj dni prej Srečko Colja in njegovi glasovali skupno z ostalimi skupinami v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo, za ustanovitev STO in proti nameravanemu razkosanju STO med Italijo in Jugoslavijo. Ce postavimo v zvezo omenjena pisma z zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji in glasovanje Srečka Colje ter njegovih za u-stanovitev STO, lahko brez velikega napora razumemo, da gre tudi ob tej priliki za prevarant-stvo. Titovci pa so mojstri v lažeh, intrigah, manevrih, preva-rantstvu, falzificiranju itd. Ze dejstvo, da so njih svetovalci v Nabrežini glasovali za ustanovitev STO, nekaj dni pozneje pa so najbrže prav oni napisali tista pisma Titu, v katerih zahtevajo priključitev Jugoslaviji, nam dokazuje, s kakšnimi ljudmi imamo opravka. Te dni pa je prišlo na dan še nekaj več. V določenih dobro obveščenih krogih se, namreč, vztrajno govori, da nameravajo ti- tovci prenesti težišče svojega dela v Dolino, kjer naj bi ustanovili neki «okrajni odbor», ki bi imel več javnih in tajnih nalog. l‘o drugi strani se prav tako vztrajno šušlja, da mislijo prenesti določene panoge delovanja iz svojega središča v ul. Ruggero Manna na sedež, ki ga nameravajo organizirati v Dolini. Zgleda pač, da se nekateri «sektorji tela» ne čutijo preveč varne v lil. Ruggero Manna in da smatrajo zato kot primernejše njihovo premestitev v Dolino. Iste govorice pravijo, da nameravajo titovci napraviti iz svojega okrepljenega okrajnega centra v Dolini središče vohunstva, provokacij, izsiljevanja, pritiska, terorizma in propagande za priključitev slovenskih vasi k Jugoslaviji. V javnosti baje bodo ponovno začeli novo in večjo kampanjo za priključitev k Jugoslaviji, ker jim niso všeč rezultati, ki so jih dosegli z napisnimi akcijami, z mazanjem dvojezičnih napisov, z dviganjem zastav, s poklanjanjem zastav jugoslovanski vojski, s pismi Titu itd. Sedaj hočejo prisiliti vse svoje pristaše, da pozabijo na ustanovitev STO in da se zoperstavijo vsesplošni želji našega slovenskega prebivalstva po spoštovanju mirovne pogodbe. Iz tega je razvidno, da bodo titovci skušali z vsemi sredstvi vsiliti vsaj delu prebivalstva mi- ZAKAJ DELAJO TAKO REKLAMO ZA AVSTRALIJO Z emigracijo ne bomo rešili naših vprašanj, niti ne Trsta Prijavljajo se skoro izključno domačini - Pojav emigracije tudi po vaseh - Tisoči delavcev so se morali vrniti iz tujine ■ Kdo ima interes, da se delavci izseljujejo Ze nekaj časa prihaja tudi zadnje rešilne bilke. Za vladne na našem področju vedno bolj vospredje vprašanje emigraciji Tako zvemo iz omenjenega časopisja, da bo odpotovalo iz naše cone v prvi polovici marca 2009 emigrantov za Avstralijo, do sedaj je bilo vloženih nad 600 prošenj, ostale pa bodo še sledile. Emigracija je nedvomno ena izmed najbolj žalostnih posledic vladne politike določene države, ki ni v stanju, oziroma noče preskrbeti možnosti dela lin zaslužka na rodni grudi tako, da tira brezposelnega v kroge, ki so odgovorni za nastalo stanje, je emigracija seveda najbolj prikladna rešitev. Na ta način se z največjo lahkoto in zelo enostavno iznebijo določenega števila brezposelne delovne sile, ki bo od-manjkala v borbah proletariata za kruh in delo Pri nas se je začel na žalost opažati pojav emigracije ne samo v mestu, marveč tudi na vasi. Zvedeli smo, da se je za Avstralijo prijavilo precej ljudi tudi iz raznih vasi našega za tiste, ki ostanejo in ne za odhajajoče. Postopno odmiranje naše ladjedelniške industrije m pristaniškega prometa, osnovnih sektorjev gospodarskega življenja našega področja in kot posledica vedno večje število brezposelnih, mladina brez dela in poklica, temne perspektive za bodočnost, propadanje male in srednje industrije, obrtništva itd. — vse to privede človeka do skraj'ne poti, do emigracije, ki je pa na žalo-st — in o tem nam pričajo tisoči izkušenj — polna negotovosti. Pri nas je prav gotovo do- podeželja. Žalostni pojav je . emigracijo, katere se začne 1 povsem razumljiv, čeprav ne .. , . . obema oprijemali v varljivi nadi kot predstavlja nikake rešitve, ne v0 ] ® ^o^ch'56 ^ITk^ k^ Enotno zahtevajmo zidanje zgradbe za srednje šole v središču mesta Podpisna akcija pri Sv. Ivanu je v polnem teku sopis seznanil javnost z odločitvijo oblasti glede poslopja za slovenske srednje šole v Trstu, odločitvijo, ki ni zadovoljila ne Slovencev ne Italijanov. Roročali smo tudi o ponovnih divjih napadih italijanskih nacionalističnih krogov na slovenske srednje šole ter o predlogu komunističnih občinskih svetovalcev, naj ostanejo slovenske srednje šole v novi zgradbi pri Sv. Ivanu, dokler ne bo zgrajeno novo poslopje v središču mesta; na ta način bo sve-toivansko poslopje ostalo na razpolago slovenski in italijanski osnovni šoli, kjer se sedaj zaradi pomanjkanja učilnic vrši pouk z znatno skrajšanim urnikom. Akcija, ki se je razvila v ok-čini v tujini, od koder so ga viru te zahteve, je naletela pov- Ze v nekaj člankih je naš ča- sod na veliko odobravanje. Slovensko in v veliki meri tudi italijansko prebivalstvo Sv. Ivana je neglede na politično usmerjenost strnjeno podpisovalo resolucijo, s katero se zahteva nakazilo kreditov za zidavo novega poslopja v središču mesta za slovenske srednje šole, da bi tako mogli prepustiti zgradbo pri Sv. Ivanu tamkajšnji osnovni šoli. Pri Sv. Ivanu je bilo v nekaj dneh zbranih nad 500 podpisov in se akcija še nadaljuje. Podpisovanje je sedaj v teku tudi na Vrdelci in v Podlonjerju, ki spadata tudi pod svetoivansko šolo. Tudi v teh dveh predelih je ljudstvo s simpatijami sprejelo to akcijo, zavedajoč se, da je a korist tako slovenskim kakor tudi pravilna in možna rešitev. Prav tako kot so Svetolvanci v obrambi svoje šole izvedli to široko podpisno akcijo, tako bi morali izvesti tudi vsi tržaški Slovenci kakšno podobno akcijo z zahtevo po čimprejšnji zgraditvi in opremi modernega in potrebam ustrezajočega poslopja za naše srednje šole v središču mesta, čemur ojaSko-str Meškega značaja. Te ceste bodo v glavnem tekle od luk Jadrana do meja z deželami ljudske demokracije. Režimski tisk je objavil obširen načrt, po katerem se bodo milijoni in milijoni vsakoletno vlagali za izgradnjo strateške ceste od ameriške vojne baze Trsta do Ulcinja in albanske meje, nato od vojno-pomorske baze v Pločah do madžarske meje, za cesto albanska meja-Debar-Tetovo-Skoplje in za Sovjetska zveza je uspešno izpolnila načrt za leto 1953 Centralni urad ministrskega sveta ZSSR je 31. januarja objavil rezultate o izpolnitvi državnega načrta za leto 1953. Poročilo pravi, da je bil načrt izpolnjen v industriji za 101 odst. Industrijska proizvod-dnja je bila za 12 odst. večja kot 1952 in za 45 odst. večja kot 1950. Vsled vladnih sklepov o izboljšanju življenjske ravni prebivalstva se je industi ijo, ki proizvaja predmete široke potrošnje, razvila v večji meri kot 1952. 1952 se je ta proizvodnja povišala za 10,5 odst. dočim se je 1953 povišala za 12 odst. V veliki večini industrijskih panog je bil načrt presežen. Kar se tiče glavnih proizvodov, se rezultati glasijo: Lito železo 109 odst., jeklo ilO odst., valjane kovine 110 odst., premog 106, petrolej 112, elektrika 113, parne turbine 140, velike vodne turbine 135, električni motorji 113, linijske parne lokomotive 263, tovorni avtomobili 111, avtomobili 130, kovinarske naprave 118, stroji za predelovanje kovin 114. traktorji 113, kombajni za žitarice 102, sintetičen gumi 113, zložljive hiše 109, bombaževine 105, volnene tkanine 109, svilene tkanine 178, usnjena obutev 104, radijski sprejemniki 127, televizijski sprejemniki 225, hladilniki 159. meso 112. maslo 103, sladkor 112, milo 111 itd. Proizvodni stroški so bili za 5 odst. nižji kot 1952. Sovjetska kovinarska industrija je proizvedla v 1953 700 novih tipov strojev. Za nadaljnjo me- Prebivalstvo je nakupilo za hanizacijo poljedelskih del je 21 odst. več blaga kot 1952, bilo projektiranih 80 ' novih | otvorjenih je bilo 6000 novih strojev in orodij. 1953. je bilo uvedenih v industrijo, st avta eništvo in transporte 850.000 novih iznajdb, racionalizacij in tehničnih izboljšanj. V kmetijstvu je ibila obdelana za 1.450.000 ha večja površina kot 1952. Površina posejana z žitom je bila za 2 milijona hektarjev večja kot 1952. V glavnem je bila poljedelska proizvodnja ista kot 1952, čeprav je bilo v lanskem letu ve'iko elementarnih nesreč. Povečala se je proizvodnja bombaža, sladkorne pese, sončnic, zelenjave itd. Krompirja je bila približno toliko kot 1952. Kmetijstvo je prejelo 1953 139.000 traktorjev, 18.000 traktorjev za obdelavo, 41.000 žitnih kombajnov, 69.000 tovornih avtomobilov in 2 milijona drugih orodij. Strojno-trak-torske postaje so izvedle preko 80 odst. vsega dela v kolhozih. Število glav kolektivne živine v kolhozih se je od 1. oktobra 1952 do 1. oktobra 1953 takole povečalo: krav za 8 odst. ovac za 9 odst., prašičev za 10 odst. V sovhozih pa je bil naslednji povišek: za krave 9 odst., ovce 11 odst., prašiče 8 odst. 1953 je bil obseg državnih investicij v nacionalno gospodarstvo za 4 odst. višji kot 1952. V tem letu je začelo delovati 300 novih podjetij za proizvajanje predmetov široke potrošnje, prodajaln. 1952 je ZSSR trgovala z 51 tujimi deželami. S 25 je imela redne trgovinske pogodbe. V tem letu so bile prvič po vojni sklenjene pogodbe z Indijo, Francijo, Argentino, Grčijo, Islandijo. Obseg zunanje trgovine je dosegel 23 milijard rubljev, t. j. za 11 odst. več kot 1952 in za 400 odst. več kot pred vojno. Kot vedno tudi 1953 ni bilo brezposelnosti v ZSSR, število zaposlenih pa se je znatno povečalo, tako da je zadnje dni 1953 dosegalo 44.800.000 zaposlenih delavcev in nameščencev. Storilnost dela se je povečala za 6 odst. V tem letu so sovjetski ljudje z zmanjšanjem cen prihranili 50 milijard rubljev proti 24 milijardam 1952. Dohodki kolhoznikov in sovhoznikov so se povečali za 13 milijard rubljev. V mestih je bilo zgrajenih za 28 milijonov kv metrov novih hiš, v kolhozih pa 400.000 novih hiš. Vsled znižanja cen. večjih državnih izdatkov za socialno skrbstvo in kulturo, je prebivalstvo dejansko dobilo 195 milijard rubljev, t. j. 48 milijard več kot prejšnje leto, vplačalo pa je z davki in posojili 65 milijard rubljev, t. j. 21 milijard manj kot 1952. Na ta način je prebivalstvo prejelo čistih 130 milijard rubljev proti 61 od leta 1952, Tov. Malenkov, ministrski predsednik ZSSR in tov. Hruščjov, prvi sekretar CK KP SZ na obisku kolhoza «V novo življenje» v moskovski pokrajini, Je popolnoma razumljivo, da je ta protiljudska politika Titove vlade, politika vojnih priprav logično povzročila sramotni konec vseh govoričenj o industrializaciji in gospodarskem razvoju. «Borba» od 17. decembra 1953 je o tkzv. družbenem načrtu za 1954 pisala: «... v načrtu se predlaga nedovolitev investicij v nove industrijske objekte». Predvsem bo zaradi velikih vojaških izdatkov prišlo do nadaljnjega omejevanja mirnodobske industrije, do povečanja roparskega izvoza, do še večjega zadolževanja dežele pri inozemskih monopolih, na najširše ljudske sloje pa bodo naloženi ogromni stroški za vojne priprave. Po letošnjem «družbenem, načr- Epidemija pa ra H fusa v Sfora h pri Celju Ljubljanski tisk je ta teden objavil vest, da je v Štorah pri Celju zbole'o za paratifùsom 60 učencev vajeniške šole in del upravnega osebja. Po teh vesteh se je zvedelo, da se je paratifus razpasel zaradi slabih prilik, v katerih živijo vajenci v barakah, kjer prenočujejo. zaradi «katastrofalnih higienskih prilik» — kot pišejo ljubljanski listi — v menzi, kjer se hranijo, zaradi pomanjkanja stranišč in umivalnih prostorov, tako da so se ljudje morali zaradi svojih potreb zatekati v bližnjo klavnico in tako okuževali še meso, ki je od t?m prihajalo itd. Prišlo je na dan, da zdravstvene oblasti niso niti cepile vajencev, ko so prišli prve dni januarja na učen-e, in da so skrajno zanemarjale njih življenje, njih hrano itd. Zaradi te epidemije so morali zapreti vajeniško menzo in klavnico. Najbolj zanimivo pa :e to, da so zaradi tega prijavili sodniku nameščence menze. češ da so oni bili nositelji ti fu snih klic. Titovske oblasti pač vedno iščejo krivce spodaj, med ljudstvom, med navadnimi delavci in nameščenci, medtem ko krivda za to in vse druge epidemije pada na o-blast, ki strahovito zanemarja zdravstveno zaščito delovnih ljudi in se zgane le v trenutku, ko se zgodi kaj takega, kot se je zgodilo v Štorah. Vsekakor je tudi ta primer zelo zna čilen, ker dokazuje, kako mačehovsko skrbi sedanji režim za jugoslovanske delovne ljudi, dočim trosi stotine milijard din za tanke, topove, letala in strateške ceste. Da bi samo desetino teh milijard vložili v zdravstveno zaščito, bi bilo v Tugoslaviji mnogo več bolnišnic, zdravil, higiensko urejenih prostorov, stanovanj, tovarn, menz in stranišč, da, tudi stranišč, saj se tudi teh čuti pomanjkanje v Jugoslaviji. tu» prehranbena in tekstilna industrija, industrija kože in obutve ter druge panoge mirnodobske industrije, ki so 1953 izkoriščale le 50-70 odst svoje zmogljivosti, bodo 1954 delale še z manjšo zmogljivostjo. Poleg tega v zveznem proračunu se ne predvidevajo izdatki za izgradnjo prebivalstvu potrebnih objektov, kar pomeni, da so vse obljube o izboljšanju življenjske ravni, o izgradnji stanovanj, šol in bolnic, tovarn za proizvajanje predmetov široke potrošnje puhle kot mehur iz milnice. Ali se morda sploh more govoriti o povišanju življenjske ravni večine ljudstva, ko se ne povečuje nacionalni ■ dohodek in ko se za vojne priprave še nadalje trosijo ogromne vsote, t. j. večina državnih sredstev? Novo sredstvo za zaščito živil pred glodalci V preiskovalnih laboratori- jih v Denverju so preskusili s polnim uspehom izum Kemične družbe B. F. Goodrich v Clevelandu, s katerim se lahko prepoji vse ovojne tvarine ter s tem zavaruje pred glodalci. Poskus so napravili s celofanskimi škatlami, katere so napolnili z živili, ki jih rade jedo podgane; nekatere škatle so impregnirali z novo snovjo, ki jo imenujejo «Good-rite z. a. c.», druge pa ne. Podgane so takoj oglodale in načele škatle brez odbijajoče tvarine, prepojenih se pa niso dotaknile več kot 45 dni.. In poleg težkega stanja, v katerem se nahaja večina državljanov naše dežele, namerava beograjska vlada -— kot izhaja iz «družbenega načrta» — povečati v tem letu izvoz surovin in industrijskih proizvodov za 30 odst., poljedelskih pridelkov pa za 4 milijarde din več kot lani. To pomeni, da vlada vsled zmanjšanja kupne moči potrošnikov vnaprej predvideva zožitev notranjega trga in zato, odvzemajoč iz ust prebivalstva neobhodno potrebne predmete široke potrošnje, predvideva povečanje izvoza. Povečujoč letos roparski izvoz, ačuna Titova vlada skupno z drugimi protiLjudskimi ukrepi, da bo na ta način izplačala del svojih ogromnih obvez z imperialisti. Letos namerava, da samo na račun izplačanja in obresti za stare dolgove inozemskim bankam vrne preko 30 milijard din. Njeno govoričenje, da letos ne bo več zadolževala dežele pri ameriških in drugih monopolih, je popolnoma lažnivo. Na nedavni konferenci predstavnikov vojnih poveljstev ZDA, Anglije, Francije in Jugoslavije je, bila vladajočim krogom naše dežele povečana tkzv. vojaška pomoč. Po vesteh agencije «France Press» se bo vojna «pomoč», ki je 1952/1953 znašala 215 milijonov dolarjev v l. 1953/1954 še povečala. Komentirajoč dejstvo, da služi izvoz iz Jugoslavije predvsem za kritje dolgov zaradi oboroževanja, Je list «Daily Telegraph» pisal: «Kratkoročni dolgovi Veliki Britaniji dosegajo približno 20 milijonov funtov, ki jih je treba izplačati v naslednjih treh letih. Ti dolgovi bodo absorbirali dejansko ves jugoslovanski izvoz v Veliko Britanijo v tej dobi». To se še bolj tiče izvoza v ZDA, kjer se je jugoslovanska vlada zadolžila preko grla. Odklanjajo obdelovanje zemlje: Na tisoče vrtičkarjev, najemnikov in užitkarj"ev majhnih kosov zemlje se je iv zadnjih mesecih pritožilo svojim podjetjem in u-stanovam zaradi otroških doklad. Prav tako nerazpoloženje je pri lastnikih majhnih vrtov. Vzrok tega je v ključu izplačevanja o-troških doklad. Uredba o dodatkih za otroke od julija 1953 pravi, da ima vsako, tudi najmanjše obdavčevanje na zemljišča za posledico, da koristnik ne prejema polnih otroških dodatkov. Po tej uredbi ima vsaka družina, ki je obdavčena do 180 din letno na člana družine izgubo na dodatkih od 450 do 1.050 din na vsakega otroka. Koristniki pa večji del trdijo, da jim to izgubo ne krije niti čista vrednost pridelkov na eh zemljiščih. («Ljudska pravica-Borba» 16. 1. 54) Zbor proizvajalcev oraškega o-kraja je sklenil, da pride gradbeno podjetje «Pionir« iz Aran-djelovca od 15. januarja do 1. a-priia pod prisilno upravo. Ta sklep so sprejeli po več brezuspešnih poskusih, da bi v podjetju preprečili neekonomičnost gospodarjenja, neracionalno izko-iščanje proizvajalnih sredstev, razsipanje gradiva, tatvine itd. Podoben položaj je tudi v steklarni istega podjetje. Njena pasiva je tako velika, da kolektiv delavcev že dva meseca ni dobil plače. («Ljudska pravica-Borba» 18. 1. 1954) Ocena »Ljudskega koledarja" Iz januarske številke dijaškega lista «Literarne vaje» povzemamo lasledn.jo -recenzijo «Ljudskega koledarja 1954»: Tudi letos je SHPZ s trga Pon-lerosso izdala «Ljudski koledar» za navadno leto 1954. Za Slovence ki živijo v zamejstvu, je ta knji-la pomembna, za SHPZ pa velik korak naprej v svojem kulturnem delu med tržaškimi, goriški-ni in koroškimi Slovenci. Letošnji koledar je po svoji ilustraciji, obsežnosti in tehtnosti mnogo lepši od lanskega Naslovna stran, ki prikazuje v raznih živih barvah rajanje mladine okrog kresa, ki gori nad ržaškim zalivom, dela koledar zelo zanimiv in privlačen. Po svoji umetniški vrednosti Je letošnji Ljudski koledar zelo bogat. Vsebuje razne zgodovinske spiske kot: Zgodovina Devina (Zorka Legiša-Mervic). O nastan. cu Ricmanj (Angel Blažina) itd.; jaravopisni članek: Obala od Za-velj do Stivano. Poleg tega pa še članka o gospodarstvu: Zakaj propada tržaško gospodarstvo (dr. Zerdi Zidar). O oljki in torkljah (Albina Škrk). Zora Košutova se je spomnila 5vezg slave tega dne. Naše sek-1 n; cije morajo razpravljaiFitnoi skupno z odgovornimi5 ter predstavnicami žena o3su z najboljši podpori, ki joatiu 1 Partija lahko nudi zatoki ( da se bo čimvečje številčiti o žena aktivno udeležild^abr iniciativ ob priliki pro- Pre siave tega dne. V našibldni celicah — in tudi v selene, cijskih komitejih — borno3 b°» analizirali sledeče: naše Pros delo med ženami, delova- Slov n„e ženskih celic, načrte‘u Pe dela za izboljšanje naših3 vz: akcij med ženami, ki po-^ski leg tega, da predstavljajo? m večino našega prebival*, ^Pnf siva, predstavljajo tudi V'Vobt političnem pogledu zeioir°dr važen faktor v vseh bor-’m bah in v delovanju za do-ern-sego ciljev naše Parti,e. raza 4. «V s, Priporočamo celicam, r°du naj temeljito preučijo čta- Prost nek v zvezi z Djilasovim primerom, ki je bil objavljen v listu «Za trajen mir» in katerega prevodSi sp smo objavi.i v celoti v Le t prejšnji številki našega iPče cj sta. bat; ] 5. «go , Prav tako priporočamO!thelj celicam in sekcijam, ki šef’de j niso organizirale svojega nad tečaja, naj to store čim-^iva prej. Stiskf 6. «Ecih Na koncu moramo za-* na, beležiti še konkretne ak- Otroi cije tovarišev svetoivan- “si r, ske sekcije v zvezi s številnimi polemikami glede nove slovenske šole v temp p, okraju. Vsi tovariši so bi- Ni č ii seznanjeni z argumenti,1 da ki se nanašajo na to vprašam šanje. Zato so ga tovarišiia na prav lahko pravilno tol-Mje, mačiii bodi slovenskim,aiucv kakor tudi italijanskim filikà prebivalcem tega okraja.ar0cit Podobne akcije bodo pod-reroš vzeli tudi tovariši v Pod-&SebT lonjerju in na Skoljetu. 'Udir 'noži, —^_ ««z'korr Glavni izvor za kritje oborožitvenih stroškov v 1954 bosta predstavljala ropanje in izkoriščanje delovnih ljudi, državljanov naše dežele. To se vidi že iz prvih letošnjih ukrepov vlastodržcev. Prvega januarja je stopila v veljavo nova «uredba o plačah delavcev in nameščencev v gospodarstvu», ki predvideva zmanjšanje plač za 20 do 30 odst.. Istočasno je z novo uredbo o obdavčenju dohodkov kmetov, ki je bila uveljavljena 1. januarja, predvideno povečanje že itak ogromnih davkov. To so samo prvi ukrepi, ki ne obetajo nič dobrega. Titovska skupščina pa pripravlja sprejem kakih 40 uredb, ki predstavljajo novo ofenzivo režima proti življenjskim interesom ogromne večine ljudstva. Iz vsega tega se lahko zaključi, da ne more biti niti govora o izboljšanju življenjske ravni jugoslovanskih delovnih množic, dokler bo Titova vlada vodila svojo protiljudska politiko vojnih priprav in bede. Pot za izboljšanje položaja ljudskih množic je v prekinitvi oborožitvene politike. Zato P« najširši ljudski sloji smatrajo za svojo dolžnost voditi borbo za mir, proti oboroževanju, za nacionalno neodvisnost. Ta borba odgovarja interesom vsakega poštenega človeka naše zasužnjene dežele. K. GRUJIČ ZA VSAKOGAR NEKAJ. |g c ::: j blago? Aha, stavim, da gre: nocoj na premiero «Otella». , «Nikar tako glasno da vas M ne sliši» — ga prekine v nagli klient. «Prav jaz sem tisti, ki <|| stopi nocoj v glavni vlogi «Ot**; la». Il VSE BI BILO V REDU LASTNIK stanovanja postavi prosilca za prosto stanovaf pred pravcato zasliševanje. dite», — mu pravi s strogo url nim glasom «da v tej hiši žl damo zelo na red in mir. «Ne». «Glasovir, radio, harmoniko?1! «Ne». «Svirate kak godalni instj rip-nr m at p irvcn „ «vam bom že jaz pokazala, kaj se pravi metati mojega ; imate otroke?» moža knock-out!» OD HITROSTI* JE ODVISNO «ALI je res, da divje zveri ne meTlt’ Imate psa, mačko, papig1 storijo človeku nič slabega, be I «nie». m;u odgovori kand;' nosi gorečo bakijo?» . ' |* „; a?ov5nje’ kl ga je zač «Vse je odvisne» — odgovori ze m nevati potrpežljivost — lovec — «s kakšno hitrostjo se da kadar pišem, mi naliv| nese baklja!» I per? .včasih nekoliko praska g NE PRVI NE DRUGI «RADA bi vedela, kakšni klobuki bodo letos v modi» — vpraša «Prav gotovo dva tipa klobukov» — ji odgovori mož, — «prvi, ki tebi ne ugaja, in drugi, ki bi ti sicer ugajal, a ti ga jaz ne morem kupiti». • • • PRAVOČASNO SE JE ZAVAROVAL V nekem malem mestecu pride v največjo trgovino sadja in zelenjave lepo oblečen gospod in vpraša lastnika: «Koliko pa hočete1 za vso vašo povrtnino?» «Takoj bom, zračunal. Samo dovolite mi, da prej stehtam, vse blago» — mu kar mogoče prijazno odgovori lastnik. Cim je odtehtal in pripravil račun, radoveden vpraša klienta: «Cernu pa vam bo služilo vse to 1 «Dragi možiček, sedaj i’i'ftia lahko potegneš noge iz Počitnice so vendar že Wsìnt cane!» Prešeren in Slovani Kot pri vseh duševnih veli-kanih tako je tudi pri našem Prešernu njegova veličina v tem, da so pesnikove ideje pre-; živele njegovo dobo in da izvajajo svoje poslanstvo še med faznimi rodovi. Drobna je zbirka njegovih ! “Poezij», ki je izšla leta 1847; ; ioda tudi v svetovni literaturi | ie težko najti delo, ki bi bilo 'bogatejše po svoji vsebini. Iz Njegovega življenjskega dela Se zrcali vsa globina pesniko-k°Ve duše, moralna veličina, človečanska toplina do ponižnih in razžaljenih, zlasti pa še bogova velika ljubezen do lahnega naroda. Številne njegove pesmi, in to najlepše, kot so Sonetni ve-nec, Zdravljica, Krst pri Savici, prepleta zdrav patrioti-Zem, ki se ne omejuje samo čustvene izlive, marveč prerokuje svojemu narodu lepšo bodočnost in nakazuje tudi stvaren program, cilje, ki jih jforajo doseči Slovenci v svoji b°rbi za osamosvojitev. V sortnem vencu napoveduje: “temena bodo Kranjcem se zjasnile, r™ milše zvezde kakor zdaj sijale...» ■ Zaveda se pa, da je še dol-?a pot do tega; kajti narodna ,n revolucionarna zavest Slo-Vencev je bila takrat še zelo foznalna. In namen njegovih 6esmi je bil «otajat Kranja Našega sindve». V Zdravljici f^džiga mladeniče k rodolju- in, napovedujoč dobo narodna prebujenja. Kjegova politična bistrovid-f'>st se ne ustavlja samo pri lovencih. Dobro ve, da Slogaci kot majhen narod, obdan 1 0(i treh velikih in mnogo bolj ,tazvitih sosedov, ne bodo sa-ji zmogli borbe za obstoj. Ze : edaj se je v polni meri zave-da je za naš narod edina fnžna politika naslonitev in . '^vezava z ostalimi slovanski- ■ j1' narodi, ki predstavljajo ^aitnočnejšo plemensko skupi- 0 ter žive na najrazsežnejšem kosu r-u zemeljske površine. V u-v°du h Krstu pri Savici nagoni Črtomir svoje vojščake 5red odločilno bitko s temi nerabnimi besedami, v katere 6 Prešeren zlil slovenski na- ftni program. Največ sveto, otrokom sliši Slave, JtI bomo našli pot kjer nje sinovi ‘l Prosti voljo vero in postave». Slovanska skupnost velikemu pesniku ni le sentimental-*o vzajemno čustvo vseh sionskih narodov. On predvide-'a mnogo, mnogo več. Ta hipnost naj vodi k narodni lsvoboditvi vseh slovanskih 'arodov in to z odkritim upo-P111 proti njihovim Baditeli- Te revolucionarne misli 2raža v Zdravljici: “K sovražnike 'z oblakov , r°iù naj naš' ga trešči grorn, prost, ko je bil očakov, riaPrej naj bo Slovencev dom; naj zdrobè njih roké si spone, ki jih še teže» , Le tako je po njegovem mo-’°me doseči narodno neodvis-°st; poleg tega pa postavlja ^ °So med vsemi Slovani kot l^sljni pogoj ohranitve svo- in narodne samostojnosti. nadaljnji kitici Zdravljice l(Jziva Slovence in ostale sionske narode: “kSinost, sreča, sprava nam naj nazaj se vrnejo! °tr°k, kar ima Slava, Usi naj si v roke sežejo, da oblast , in z njo čast, ^ Pred, spet bodo naša last!» čudno, da je ta veličastni dalekovidni narodni pro-navduševal vsa pokole-a našega naroda od leta 1848 Je, ko se je z marčno redčijo pokazala prva zrela ( Lika zrahljati težke okove r°dnega suženjstva. Njegove t 6roške napovedi so še prav a°.S6bin0 vplivale na slovensko n adino in napredne ljudske hozioe Mladoslovenci z Lev-k°m so si prevzeli kot svoj program «Zedinjeno Slovenijo», in povezavo med Slovan skimi narodi. Preporodovci in druga gibanja začetkom tega .toletja so že zahtevali ustvaritev .Jugoslavije ter naslonitev na Rusijo. Vseslovanska misel, to je ideja bratskega sodelovanja med slovanskimi narodi za osvoboditev in državno neodvisnost vseh Slovanov, je postalo v tem stoletju vedno močnejše gibalo slovenskih množic. Z ustanovitvijo neodvisne države Jugoslavije ta misel ni zamrla. Nasprotno, po zmagi Velike oktobrske revolucije je še neprimerno bolj naraslo zaupanje širokih delovnih množic v prerojeno Ru-sijo-Sovjetsko zvezo, kjer so končno rešili na najpravičnejši način nacionalno vprašanje, o-benem pa odpravili socialno suženjstvo ter prvič v zgodovini ustvarili družbo resnično enakopravnih ljudi. Slovanska ideja je s tem prešla v novo, višjo fazo, ki je bila sposobna mobilizirati široke narodne sloje. To se je najlepše pokazalo za časa zadnje vojne, ko se je slovenski narod skoraj v celoti dvignil proti fašističnim zavojevalcem ter se, brezmejno zaupajoč Veliki materi slovanstva, odločno boril za svobodo Tudi danes se slovenski narod ni izneveril svojem ve'i-kemu pesniku in preroku. Se vedno neomajno veruje v solidarnost slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda. Od njegove trdne vere ga ne morejo odvrniti vsi bedni poskusi sedanjih vla-stodržcev. Ko so novi zavojevalci izza oceana že mislili, da so jugoslovanskim narodom zlomili hrbtenico in da jim lahko ukazujejo po mili volji, tedaj se je dvignilo vse ljudstvo ter jasno povedalo, da noče tujega diktata, marveč da še vedno trdno veruje v narodno neodvisnost in v lepše življenje, ki ga uživajo vsi o-;tali slovanski narodi, kot mu je pred sto leti napovedal ne-mrtni Prešeren: :zdMU/JUCHÌ! Vorž Januarja je umrl v New hi)e u °dv. Bloch, junaški bra-V ,e Rosenbergovih, ki je bil zadnjem času podvržen Mac n®mu preganjanju s strani Dih j^rtRya in vseh fašističnem0®0'' ZDA. Po zločin-)e 0d Um-oru Rosenbergovih se *>)**■ Bloch zavzemal za Mi-«aiw-- 'n Robbyja, ki ju je la, d’sl{? pravica» zasledova-tftožn« ki jima odvzela vsako preae st. učenja in življenja, litina je nenadoma umrl, je ,0 j drgj našei zatočišče pri neki K0 n°Mn ' v New Yorku, ki ju je Vila, Amerika, dežela hrepenenja, z meizmernim bogastvom blagoslovljena Koromandija, kamor so bežali v dneh bridkosti vsi ubogi in obloženi — kje si, Amerika, obljubljena dežela? Ni je več. Kakor čez noč je planil preko nje vroč vihar, hujši od kuge in vojske. Kjer je bilo še zvečer zeleno življenje, je bila zjutraj smrt. Prazni so rudniki, zaprte so tvornice, železna kolesa stoje in rjave. Kje ste zdaj vi, kako vam je bratje, ki ste pobegnili nekoč v obljubljeno deželo? En sam mesec, ljudje božji, en sam mesec in iz tristotisoče-rih delavcev je bilo tri sto tisoč beračev! To je samo začetek, zakaj kosa kosi dalje, brez misli in brez usmiljenja. Danes še v postelji, jutri boš spal na cesti, danes še kruh v roki, jutri kamen! Iz tristotiso-čerih jih bo pet sto tisoč, iz petsotisočerih jih bo milijon. Kako vam je zdaj, bratje? Tako vam je kakor otroku, ki je pobegnil od rodnega doma, ker ni imela mati, da bi mu bila dala kruha. Ko je obolel, se je vrnil k sirotni materi in pozdravila sta se s solzami. Kakor po izgubljeni bitki be-že nešteti črni bataljoni, molče, brez upanja. Vsak teden, ljudje božji, vsak teden tri sto tisoč. Vsak teden jih plane v njujorškem pristanu trideset tisoč na barke, trideset tisoč beguncev; in mesec ima štiri tedne in leto ima dva in petdeset tednov! Kdaj bo konec te strašne procesije, ki roma preko morja? Tam so gnojili zemljo s potom od svojega čela, tam so gonili silne stroje z močjo svoje krvi — brez moči in brez krvi beže zdaj, izgnani, premagani. Kakor pred kugo hodi strah pred to procesijo, nosi njen težki križ, ki sega do neba... Gneto se množice v pristanu, moški, ženske, otroci, Preveč jih je za te tesne barke; blagor mu, ki je zasopljen skočil z mostu na krov! Tisoč jih stoji na produ, obupanih, jokajočih, v mrazu in vetru do drugega tedna. Do vrha, od kota do kota je natlačeno strašno medpalubje Cunardove barke. V prostor, kjer bi se gnetlo dvajset ljudi, so jih potisnili petdeset. Moške, ženske, otroke. Postelje ni; na tleh leže, drug ob drugem. Voda je smrdljiva in še tiste je premalo; jed je plesniva in tudi te je premalo. Da bi vsaj zraka bilo, vsaj zraka, ljudje krščanski! Prvi dan mine — spiš, ker si truden; drugi dan mine — spiš, ker si bolan; tretji dan pride, pa te tišči v prsih in v grlu; zdi se ti, da te pozdravlja smrt. Reci mu hudo besedo, prosi ga vode in zraku, pa se ti bo smejal ali pa te bo udaril v obraz... Tako beže begunci, od nesreče gnani. Štirinajst dni trpljenja neskončnega. Petnajsti dan stopijo na trdo zemljo, umazani, bolni, do smrti trudni. Moški gledajo temno v tla, ženske se opotekajo kakor pijane, o-troci jokajo. In še tri dni. Zakaj tisoči že čakajo železnega voza; čakajo pod milim nebom, aa blatnih Feti, na svojih culah, v plahte zaviti. In spet tri dni, zakaj daleč je od morja v domovino. Natlačeni v nizki črni voz, tesno drug ob drugem; iz potu, iz bolne sape se dviga težak vzduh, oči so zatis-njene, zaspati ne morejo. Tako se vozijo v domovino krščanski ljudje, tisti delavci, ki so s svojim potom in s svojo krvjo ustvarili bogastvo obljubljene dežele, toliko bogastva, da ga je bila sama požrešna Koromandija sita in da je rekla svojim delavcem: «Dodelali ste, dovolj imam poginite zdaj!» Minil je tretji dan, iz železnih voz, težko sopečih, bruhne črna procesija. Pozdravljena domovina! padenih veliko število malih in srednjih podjetij, kot tovarne barv, podjetja za opremo, pohištvo, tapetniki, izdelovalci navtičnih instrumentov itd., pa je opravila, je ostalo. Tudi konkurenca iz bližnje Furlanije, ki ima dobre možnosti zaradi določenih krajevnih pogojev, kateri ji dopuščajo proizvodnjo po nižjih stroških, igra precejšnjo vlogo za nekatere skupine malih industnj-cev. Združenje te kategorije je že večkrat predočilo merodajnim o-blastem težak položaj, ki sa je prikazalo u vsej realnosti, in i-stcčasno tudi nakazalo nekatere možnosti izboljšanja. Na žalost pa niso oblasti ukrenile skoro ničesar, da bi se šlo naproti utemeljenim zahtevam. Izdane so bile sicer dispozicije za dodelitev naročil krajevnim podjetjem, toda kljub temu se stanje stalno slabša. Tako je bilo stanje, ko Je prišlo do anglo-ameriške note od ». oktobra, ki je pahnila krizo do vrhunca. Na zadnjem sestanku glavnega sveta male industrije se je trdilo, da je zadeva prišla do skrajnih meja ter da se nahajamo pred pretečo nevarnostjo splošnega poloma (nesolventnosti, denarne težave, znižanje delovnih ur, odpusti delovne sile Ud.) Kakor znano, je Trgovska zbornica predložila ob zaključku leta vladi vrsto predlogov in zahtevala ukrepe, ki naj bi vsaj poma-šili številne vrzeli, katere so se pojavile v mestnem gospodarstvu v oktobru in novembru. Nekateri izmed predlogov so se nanašali tudi na malo industrijo in sicer črtanje nekaterih taks in davkov, široka podelitev kreditov po nizki obrestni meri, pojačanje javnih del itd. Toda do danes so ostale skoro vse zahteve le mrtva točka, Finančna intendanca se je omejila na nekatere «koncesije» posameznikom, to je nekaterim davkoplačevalcem, ki se nahajajo v izredno težkih finančnih razmerah. Dala jim je odlog za plačilo kakega obroka davka, in to je bilo vse. Nakazanih je bilo 50 milijonov lir kredita podjetjem male industrije. Vsota je smešno nizka v primeri v velikimi potrebami tega sektorja. Za javna dela je bila nakazana — v kolikor je znano, ker se o proračunu za tekoče šestmesečje ne ve še ničesar — približno I milijarda lir. Ni pa točno znano, na katere postavke se nanaša in zaradi tega si tudi ni mogoče ustvariti jasne slike o obsežnosti nakazila. Te dni je stopil v veljavo sporazum, ki je bii sklenjen lansko leto med sindikati in delodajalci, na podlagi katerega se prispevek za družinsko doklado zviša od 22,5 odst. na 30 odst. Mali industrijci so se obrnili do ZVU za ukinitev poviška. Stanje male industrije je brez dvoma težko. Toda v tem primeru gre za povišanje družinske doklade delavcem, da se jim vsaj v majhni meri olaljša njihovo težko finančno stanje, ki je vsem dobro znano. Zaradi tega se ni mogoče dotikati povišanja družinske doklade, ki je v bistvu sestavni element plače, prizadevanja malih industrijcev, podprta od strani delavcev, bi se morala zaradi tega usmeriti k dosegi upravičenih zahtev, ki so bile postavljene vladi. Zahteve, ki so bile sestavljene na zadnjem sestanku glavnega sveta Združenja male industrije, so v tem trenutku naslednje: I. Nakazilo najmanj 800 milijonov lir za podelitev kreditov mali in-industriji, s katerimi bodo lahko racionalizirali industrijske naprave in vsaj delno obnovili krožeči kapital. 2. Naročila za proizvajanje vojnega materiala (tudi v tem pogledu moramo izraziti svoje utemeljeno nasprotovanje) ter del stalnih dobav in dela za račun državne fi uprave. 3. Pojačanje javnih del in gradenj na podlagi načrta Aldisio, potom takojšnje in celotne uporabe že odrejenih fondov ter nakazilo iz- rednih. 4. Ukinitev vsakega davčnega bremena, dokler se stanje stalno ne izboljša. FERDI ZIDAR Smrt Srečka Kumarja Izvedeli smo, da je 9. t. m. v Portorožu v svojem 66. letu nenadoma preminul znani kulturni delavec, pedagog in glasbenik, profesor Srečko Kumar. Z njim zgubimo Primorci markantno in pomembno kulturno osebnost, ki je svoje visoke umetniške in organizacijske sposobnosti izpričal na vseh področjih bogatega delovanja, Bil je najprej učitelj, pozneje pa se je popolnoma posvetil glasbenemu študijij ter služboval na glasbenih zavodih v Trstu, Ljubljani in Zagrebu. Primorci se ga posebno spominjamo iz časov fašizma, ko je do 1924. leta vodil Učiteljski pevski zbor, ki je prirejal koncerte širom Primorske ter s tem bodril in navduševal primorsko ljudstvo, da je kljubovalo nasilju in preganjanju Bil je zelo navezan na primorsko ljudstvo in, čim je končala vojna, se je vrnil v svoj rodni kraj v Kojsko v goriških Brdih, kjer je ustanovil dekliški pevski zbor, ki je kmalu postal znan daleč naokoli. Zadnja leta je služboval v Kopru in Portorožu. Srečko Kumar je bil naprednega mišljenja. Po letu 1948. je ponovno obžaloval, da ne more biti tesneje povezan s tržaškim ljudskim gibanjem. na načela pripadajo Cernišev-skemu...». Svetozar Markovič je znal razumeti in oceniti pomen idej velikih ruskih revolucionarjev-demokratov in jih postaviti v službo narodno - osvobodilne borbe srbskega naroda. Pojavil se je kot ustanovitelj revolucionarnega usmerjanja med javnim mnenjem srbskih mislecev 19. stoletja. Kot vreden učenec svojega velikega učitelja Cemiševskega je imel Svetozar Markovič, po pravilni oceni svojega sodobnika, na srbsko mladino takšen vpliv, kot ga je imel Cerniševski na rusko. Prežet revolucionarnih tradicij svojega naroda, vzgojen v idejah luških revolucio-narnih-demokratičnih misli, je Markovič postal goreč revolucionar, vnet patriot, revolu-cionarno-demokratični interna-cionalist, priznan voditelj narodnoosvobodilne borbe srbskega naroda, strasten pobor-nik rusko- srbskega prijateljstva. Markovič in drugi srbski demokrati so vse svoje življenje posvetili okrepitvi prijateljske zveze med ruskim in jugoslovanskimi narodi. Ideje Markoviča o prijateljstvu ruskega in srbskega naroda predstavljajo dragocen zaklad slavnih tradicij srbskega naroda. Te ideje so se zelo razširile med delovnim ljudstvom in so z njegove strani dobile močno oporo. Srbski narod je z globoko naklonjenostjo, ki se je nanašala na vse, kar je doprineslo k utrditvi prijateljstva med obema narodoma, videl v Markoviču, Zujeviču in drugih vnetih prijateljih ruskega naroda izpovedovalce svojih misli. Srbski demokrati, ki so bili v pravem smislu besede glas svojega ljudstva, svetli liki pobornikov prijateljstva dveh bratskih narodov, ne bodo zbledeli v spominu jugoslovanskih delovnih ljudi. Zaman skušajo vodilni krogi v Jugoslaviji popačiti ideje in oporoko Markoviča, spraviti v pozabo v srcih Jugoslovanov drage tradicije prijateljstva z Rusi, zasejati razdor med bratskimi narodi. Jugoslovanski delovni ljudje so bili in ostanejo zvesti prijatelji ruskega naroda. Oni se zavedajo, zakaj gre toliko hvaležnosti veliki Oktobrski socialistični revoluciji v Rusiji, ki je izzvala močan upor revolucionarnega gibanja narodov Jugoslavije in uspela ustvariti leta 1918. državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Delovni ljudje Jugoslavije nikdar ne bodo pozabili, da jih je sovjetsko ljudstvo osvobodilo izpod hitlerjevskega suženjstva. V sedanjih borbah jugoslovanskega delovnega ljudstva za svobodo in neodvisnost žive tradicije, ki so jih zapustili svojemu ljudstvu Svetozar Markovič in drugi srbski demokrati zvesti prijatelji ruskega naroda. (Konec) (Iz revije «Slavjanje») V. KARASEV X iij nii je takojšnja zaščita domačih proizvajalcev mleka Zagotovila, da se bo povišala prodajna cena mleka pri kmetih, prav gotovo niso zanesljiva Ponovno se vračamo k vprašanju ustanovitve centrale za pasterizacijo mleka v Trstu in k vprašanjem, ki so v zvezi s prodajo mleka in njegovih cen. Ze pred dvema letoma smo pisali ,da obstaja nevarnost, da pride do monopola nad prodajo mleka v Trstu ter da je v zadevi zainteresiran znani italijanski milijarder grof Marzot-to. Nasprotno časopisje je naše trditve zanikalo in pobijalo, trdeč, da ne gre za mono-polizacijo nad prodajo mleka, temveč le za ustanovitev centrale za pasterizacijo mleka. Toda ta nevarnost je v resnici obstajala in se je stopnjevala vzporedno z gradnjo Mar-zottove centrale. Medtem so se ustanovili tudi neki posebni odbori in govorilo se je celo o tajnih sestankih z veletrgovci z mlekom. Na teh sestankih naj bi bili izdelali podrobnejše načrte za ustanovitev monopola nad prodajo mleka v našem mestu. Ko je ta vest prodrla v jav- 14. in 15. februarja poteka 52. obletnica velikih demonstracij tržaškega delavskega razreda v korist kurjačev Tržaškega Lloyda, ki so stopili v stavko za svoje pravice. V teh dneh je prišlo v Trstu do krvavih incidentov, v katerih je avstrijsko vojaštvo streljalo na demonstrante in jih ubilo 14 ter ranilo več desetin. Ta pokolj je bil eden izmed najbolj krvavih v vsej zgodovini tržaškega delavskega gibanja. Zato se naši delovni ljudje s hvaležnostjo spominjajo socialističnih in delavskih pionirjev, ki so darovali svoja življenja za boljše bodočnost našega ljudstva. nost, so združenja mlekarjev, v svrho zaščite svojih interesov, zahtevala tozadevna pojasnila od merodajnih krogov. Baje so mlekarji tedaj vprašali med drugim tudi to, ali bo po ustanovitvi centrale za mleko znižan tudi njihov dobiček, ki znaša sedaj povprečno od 15 do 16 lir pri litru. Na to vprašanje so prejeli zagotovilo, da se to ne bo zgodilo. In to je na mlekarje zelo pomirjevalno vplivalo. Toda mi temu zagotovilu nismo verjeli. Za tem je bilo postavljeno vprašanje, ali bodo zaščiteni interesi krajevnih proizvajalcev mleka, t. j. naših kmetov in tudi mlekaric, odnosno, ali bo centrala za pasterizacijo mleka absorbirala tudi domače mleko. Na to vprašanje je baje grof Marzotto preko nekega svojega zastopnika v Trstu odgovoril, da bodo interesi krajevnih proizvajalcev mleka zaščiteni in da bodo slednji mleko prodajali doma 5 lir dražje nego sedaj, mlekarice pa naj bi nova centrala enostavno pustila pri miru. Ta zagotovila so pomirila mnogo ljudi. Marsikdo jim je verjel. Venda par je prišlo do sklepa o podražitvi mleka tik pred otvoritvijo Marzottove centrale. Do tega pa je.prišlo po volji veletrgovcev z mlekom, odnosno ker so ti hoteli zmanjšati dobiček prodajalcev na drobno. Tako je prišlo do spora. Predsednik cone je poklical na sestanek zainteresirane stranke, med katerimi so bili tudi predstavniki Marzottove centrale za pasterizacijo. Zaradi velikega pritiska zastopnikov mlekarjev je prišlo do razveljavitve ravnokar sprejetega sklepa o zmanjšanju dobička mlekarjev. Dejstvo je torej, da zagoto vilo «merodajnih krogov», da S ALP AT ne bo povišala cene (Nadaljevanje na 4. strani) ZA MASE KMETE Kako nadomestimo gnoj Na našem področju se opaža zaskrbljenost kmetov, prav posebno onih, ki v večji meri izkoriščajo zemljo, zaradi vedno večjega pomanjkanja hlevskega gnoja. Stari pregovor pravlr da ne smemo imeti samo grabelj (da lahko kopičimo), marveč da moramo imeti tudi vile (da trosimo). To moramo upoštevati v kmetijski dejavnosti. Pravilno je uporabljati umetna gnojila in mi bomo vedno svetovali njih uporabo zato, da vrnemo zemlji snovi, ki so jih odnesle rastline. To pa ne zadostuje. Rodovitna plast zemlje ni enostavna mešanica ilovice in peska, ki služi kot opora rastlinam in obdrži (da jih potem nudi rastlinam) redilne snovi, ki jih rastline preko korenin črpajo iz zemlje. O rodovitni plasti zemlje obstaja prava znanost, pedologija, ali po rusko poevovedenje, ki je nastala v Rusiji po zaslugi velikega znanstvenika B. V. Do-kučajeva. Po 70 letih obstoja te znanosti, specializirane v raziskovanju izvora razvoja in zakonov, ki vežejo rodovitno plast zemlje z življenjem, vemo že veliko o tenki plasti našega sveta, katera meri nekaj decimetrov in od katere je odvisno skoro vse, kar je živega na našem planetu. Znanost je veliko napredovala na področju spoznavanja bistva rodovitne plasti zemlje, predvsem po zaslugi sovjetskega učenjaka B. R. Williamsu, ki je umrl leta 1939. B. R. Williams je polagal veliko pažnjo na strukturo zemlje, ki mora biti zgrbančena, odporna in zrnata. Kmetje in prav posebno pa vrtnarji morajo polagati veliko pažnjo na strukturo zemlje, če hočejo povečati ali vsaj obdržati rodovitnost svoje zemlje. Kako pa izboljšuje kmet strukturo svoje zemlje in prav posebno strukturo zemlje svojega vrta? Z uporabo hlevskega gnoja. Hlevski gnoj popravi strukturo zemlje; iz ilovnate, težke, neprepustne, prašne (ko ie suha), lepljive (ko je mokra) napravi zemljo lažjo, prepustno, ki se ne lepi, čeprav je mokra. Ravno tako popravi strukturo peščene zemlje, ker gnoj poveže prelahko zemljo in jo pripravi do tega, da lahko obdrži vodo. Tu se vprašamo: ali ima samo hlevski gnoj tako imenitne lastnosti, da izboljšuje zemljo, bodisi ilovnato kot peščeno? Lahko odgovorimo, da ne. Glavni faktor za izboljšanje strukture semlje je humus, ki vsebuje vse organske snovi živalskega ali rastlinskega izvora v različnih dobah razpadanja, katere dajejo zemlji —- ki ga vsebuje v znatni količini — temno barvo in svojstven duh črne zemlje gozdov Hlevski gnoj je brez dvoma prvovrstno sredstvo za poveča, nje količine humusa v rodovitni plasti zemlje, ker daje veliko količino organskih snovi v razpadanju. Ni pa — in to hočemo podčrtati — edino sredstvo, ki ga naš kmet ima na razpolago. Preden bomo obširneje govo- rili o gnoju in o sredstvih, ki ga lahko nadomestijo, bi hoteli še obrniti pozornost naših kmetov na važnost organskih snoui v razpadanju, o humusu. Humus je, lahko rečemo, glavni faktor rodovitnosti. Ko je popolnoma stvorjen, je razdeljen na s prostim očesom nevidne drobce, ki imajo (kot smo že omenili o lastnosti gnoja) lastnost razrešiti ilovnato in vezati peščeno zemljo Vsakdo ve, da v zemlji živi veliko število mikroskopičnih bitij, katerih število je v veliki meri odvisno od količine humusa v zemlji. Velika količina teh mikroorganizmov je koristna v različnih oblikah. V vsakem gramu dobro pognojene črne zemlje najdemo približno 20 milijonov mikroorganizmov: to pomeni, da na vsakem hektarju imamo približno 6 milijonov milijard nevidnih bitij, ki živijo v zemlji in delujejo nam v korist. 6 milijonov milijard je tako število, da, če bi stehtali vse mikroorganizme, ki živijo na hektarju zemlje, bt videli, da se njih teža približuje 4000-5000 kg (če imamo v zemlji preveliko količino humusa, t. j., če presega količina humusa 50 odst, je zemlja spet neplodna; lahko pa trdimo, da te nevarnosti ni pri nas. Podamo tu spodaj shemo o akciji organskih snovi o zemlji in o veliki koristi, ki jo lahko imamo, če ima zemlja zadostno količino humusa. Organske snovi delujejo nam v korist, ker 1. obdržijo boljše kot ilovica snovi, ki so potrebne rastlinam (dušik, apno, kalij itd.); 2. ugodno vplivajo na življenje in razvoj koristnih mikroskopičnih bitij; 3. vedno obdržijo v pravi meri kislobo zemlje; 4. je struktura zemlje bolj zrnata, rahla (ne potrebuje velikega pletja); 5. se povečajo rezerve dušika; 6. zmanjšajo škodljivo delovanje morebitnih strupenih snovi, ki jih lahko vsebujejo u-metna gnojila; 7. povečujejo možnost pridržanja vode in vlage (lahko prihranimo mnogo namakanja); 8. je zemlja lažja pri obdelovanju; čeprav mokra se ne lepi na orodje in ni blatna niti po močnem dežju; 9. je zemlja bolj črna, zato se prej ogreje, ker boljše izkorišča sončne žarke; 10. je zemlja zelo prepustna za zrak in vse pline, ki jih rastline rabijo ali izdelujejo (dušik, kisik, ogljikov vodik); 11. je vegetacija aktivnejša in zaradi tega imame večje, boljše in zgodnejše pridelke. Ko smo si na jasnem o veliki važnosti humusa, bomo tudi natančno razumeli potrebo po pravilni uporabi hlevskega gnoja in si bomo v pomanjkanju tega poiskali nove vire organskih gnojil, ki morajo predvsem ustreči trem pogojem: zadostni količini, nizki ceni in dobremu uspehu v uporabi. (Nadaljevanje in konec prihodnjič). AGRONOM RAZŠIRJA SE MREŽA SPREJEMNIKOV IN POSTAJ Sovjetska televizija Vsak dan tisoči ljudi gledajo I v Moskvi, Leningradu in Kije-1 vu televizijske oddaje. Televizija prenaša v stanovanja, klube in rdeče kotičke - gledališča, koncertne dvorane, predavalnice in stadione. Televizija postaja sestavni del vsakodnevnega življenja sovjetskih ljudi. Naglo se povečuje tevilo sprejemnikov. 1953. leta je sovjetska industrija proizved'a dva in pol krat več televizijskih aparatov kot 1952, 1954. leta pa se bo število povečalo najmanj za 62 krat v primeri s 1952. Po jasnosti oddaj sovjetska televizija presega ameriško. Sovjetska podjetja izdelujejo visoko kakovostne cevi, zaradi česar se je znatno izboljšala kakovost slike na televizijskem platnu. Sovjetska televizija lahko oddaja prenose iz gledališč, stadionov, z ulic in trgov ob navadni svetlobi. Po televizijskih aparatih je veliko povpraševanje. Sovjetska industrija proizvaja čedalje popolnejše aparate. Letos bodo začeli prodajati aparate znamke «Avantgarda». «Sever» in druge, ki bodo imeli večje platno, manj žarnic in bodo cenejši in enostavnejši za uporabo. V teku je izdelovanje tipa te'evizijskega sprejemnika ki bo imel 30x40 centimetrov, veliko platno, t. j. dvakrat večje kot sedanji sprejemnik «T-2». Cim večje je platno, tem več ljudi lahko istočasno gleda oddajo. Predstavite si dvorano, ki lahko sprejme 400 ljudi! Pogledi gledalcev so usmerjeni v platno, veliko 3x4 metre. Na stadionu je napeta nogometna tekma, katero gledajo ne samo gledalci s tribun, temveč tudi gledalci v kinematografih. Veliko vlogo pri razširjeva-nju televizije bodo odigrali hišni relejni centri. Tako so n. pr. v hiši na Leningrajski cesti št. 9 v Moskvi v desetinah stanovanj polirane skrinjice s platnom - poenostavljen' televizijski aparati. V bistvu se vsa relejna aparatura sestoj: iz ene cevi in reproduktorja Oddajo prenaša relejni center po kablih. Sovjetska televizija se čedalje bolj širi. V 1954-1955 bodo zgradili televizijske centre v številnih mestih ZSSR, toda množičnost televizije se ne dosega samo na ta način: Potrebno je doseči, da bi n. pr moskovske oddaje lahko sprejemali na čimvečji razdalji. Po navadi je mogoče oddaje televizijskega centra sprejemati v razdalji 50 do 70 kilometrov. Pomožne relejne postaje bodo omogočile, da se bo znatno razširilo področje televizijskih oddajnih postaj. S pomočjo prenosa po kablih ali translacije preko prenosnikov male zmogljivosti bo mogoče znatno razširiti televizijske oddaje v globino podeželja, v kolhoze, sovhoze, strojnotraktorske postaje in prosvetne domove. V prihodnjih letih bodo v ZSSR izredno razširjene radijske oddaje na ultrakratkih valovih. Nekateri tipi novih televizijskih aparatov lahko tudi sprejemajo radijske oddaje. Najboljša gledališča v Moskvi in Leningradu bodo v bližnji bodočnosti opremljena s stalnimi televizijskimi aparaturami. Za prenos iz Velikega, Malega, ali Umetniškega gledališča ali iz Stebrne dvorane Sindikalnega doma ne bo treba pošiljati celih ekspedicij s premičnimi televizijskimi oddajniki kot sedaj. Na področju barvne televizije so v teku uspešni poskusi. V laboratorijskih pogojih je bila izdelana aparatura za barvne oddaje in sprejem, ki se je dobro izkazala. Znanstveniki, konstruktorji in inženirji sovjetske televizije dosegajo uspeh za uspehom in neutrudno iščejo, opirajoč se na sijajno sovjetsko tehniko in na uspehe sovjetske znanosti, vedno novejše in naprednejše oblike za izpopolnjevanje televizije. MAJAM. NEVERJETNA NESRAMNOST — «Primorski» od četrtka je posvetil 33. obletnici požiga «Lavoratora» daljši članek, v katerem opisuje do podrobnosti škvadnstični napad na glasilo tržaškega proletariata. Res čudna zadeva, da se je titovsko glasilo od 1948 dalje letos prvič spomnilo na to' obletnico. Sicer bi titovci napravili na vsak način lepšo «figuro», ako bi tudi letos molčali. Klik*, ki je takoj po Resoluciji I. U. skušala na vse načine uničiti slavno glasilo tržaškega delavskega razreda in že devet let neprestano rovari proti našim organizacijam in voditeljem, nima pravice ziniti o kateri koli obletnici, ki se tiče tržaškega proletariata. Ali mislijo morda titovci, da so tržaški delavci pozabili na izgon ljudskih krožkov iz stavbe v ul. Montecchi, ki je bila zgrajena z žulji slovenskih in italijanskih delavcev, na izgon iz dvorane v Skednju, na zahtevo po kon-kurzu «Lavoratore» itd.? Ne, demokratični Slovenci in Italijani niso in ne bodo nikoli pozabili nizkotnih spletk proti «Lavoratore» in našim organizacijam. In prav zaradi tèga smatrajo titovsko pisarjenje ob obletnici požiga kot nesramnost, ki presega že vsako mejo dostojnosti. Smrt zavedne Križanke YsJ/rs/s/sss/ssss//rssssfssss//ss/s///////s///s/////// DELO MA SEJI TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA Predložena enotna resolucija o problemu brezposelne mladine Kateri svetovalci so se že izjavili za resolucijo - Konkretni predlogi za zaposlitev mladine - Razne intervencije komunističnih svetovalcev - Tov. Teiner je nakazal možnosti dela za CRDA Seja sveta, V torek popoldne so v Križu pokopali tov, Frančiško Sirk, mater peterih sinov, ki so vsi člani naše Partije in izmed katerih je eden sekretar kriške sekcije, številni venci, u-deiežba kriške godbe in pevskega zbora ter udeležba malone vse vasi je izpričala, kako so Križani spoštovali in cenili pokojnico, ki je znala tako vzorno vzgojiti svoje otroke in ki je bila tudi sama tako požrtvovalna ter predana stvari delavskega razreda in našega naroda. IK KP STO je na pogrebu zastopala tov. Berne-tičeva. žalujočim sinovom ter vsem članom njihove rodbine izraža tudi naš list svoje najgloblje sožalje. Sožalje tov. Katri V ponedeljek je preminula v II. Bistrici v starosti 83 let mati naše tovarišice Slave Ce-bulec-Katre. Ob težki izgubi izražajo tov. Katri iskreno sožalje IK naše partije, sekcija KP in odbor prosvetnega društva z Opčin. Sožalju se pridružuje uredniški kolektiv našega lista. tržaškega občinskega ki je bila v petek prejšnjega tedna, je bila v pretežni večirii posvečena številnim intervencijam o nujnih problemih. Tov. Radich se je zavzel za izplaòi'o posebne doklade nameščencem krajevnih javnih ustanov, ki je bila državnim nameščencem že izplačana. Naš svetovalec je nadalje opozoril obč. svet na agitacijo malih trgovcev, krošnjarjev in prodajalcev rib, ki so se odločno zoperstavili težkemu davčnemu pritisku. Na intervencijo sta odgovorila predpostavljena odbornika Cumbat in Rinaldini. Glede izplačila doklade javnim nameščencem je Cumbat sporočil, da bo zadeva rešena v kratkem, čim bo odobrena od komisije v Rimu. Rinaldini pa je dal podrobnejša pojasnila o zadevi malih trgovcev ter ob-* vestii, da bo tehnična komisija, ki se sestane v sredo preučila možnosti davčnih olajšav. Tov. Teiner je sprožil važno vprašanje okrepitve trgovskih odnošajev s Sovjetsko zvezo ter navedel kot otipljiv primer skupino italijanskih veletrgovcev z bombažem, ki so sklenili pogodbo za nakup blaga v SZ v vrednosti 3 milijard lir. Navedel je še druge primere sovjetskih naročil za gradnjo ladij v drugih deželah. S temi konkretnimi primeri je tov. Teiner prikazal možnosti za naročila našim ladjedelnicam. Predlagal je tudi, naj bi žu pan interveniral, da se od stranijo obstoječe ovire, ki preprečujejo, da bi naše ladjedelnice dobivale naročila iz Vzhodne Evrope. Zupan se je seveda izognil preudarnemu predlogu socialističnega svetovalca, češ da občinski svet ni pristojen za take zadeve. Tov. Weissova se je pritožila glede pomanjkljive opreme v javnem prenočišču v ul. G. Gozzi ter tolmačila željo bolnih in brezposelnih, da bi ostali v zimskem času lahko več časa v postelji. Občinski svet je razpravljal o rekviziciji nekaterih šol za začasno zatočišče družin, ki so se morale izseliti iz od bu-rje poškodovanih hiš. V zadnjem delu so odobrili vrsto ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Proračun za leto 1954 je bil soglasno sprejet Občinski svet poziva merodajne oblasti, naj rešijo vprašanje mladinske brezposelnosti - Titovec Marc postavil na laž pisanje «Primorskega» V torek je bila v Dolini seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali o sledečih točkah dnevnega reda: 1. čitanje zapisnika zadnjih dveh sej; 2. potrditev nujnih sklepov občinskega odbora; 3. proračun poslovnega leta 1954; 4. povišanje mezd čuvajem po kopališč; 5. nakup zemljišč za zidanje županstva; 6. povprečne cene blaga, ki je podvrženo trošarini; 7. nakup zemljišč za razširitev občinske ceste Lakot išče-Bol junec. Kot je razvidno iz dnevnega reda, je bila ta seja občinske ga sveta zelovažna in je zato tudi privabila številne obča ne, ki so ji sledili. Pri čitanju zapisnika seje, na kateri se je preteklega oktobra razpravljalo o tržaškem vprašanju, je prišla na dan med drugim sledeča cvetka: Titovski svetovalec Marc, ki je na isti seji interveniral, je ob isti priliki pojasnil, da nikakor ni hotel napadati komunistov in Sovjetske zveze, ker se čuti Slovana in da rii proti KP SŽ (Res slab titovski pristaš!) OBČINSKA SEJA V NABREŽINI Javna dela in drugi upravni problemi občine V torek popoldne se je nadaljevalo redno zàsedanje občinskega sveta v Nabrežini. V prvi točki dnevnega reda je brilo imenovanje novega odbora občinske podporne ustanove (ECA). Z ozirom na to vprašanje so se predhodno sestali predstavniki političnih struj, zastopanih v občinskem svetu, in se sporazumeli za sestavo enotne kandidatne liste. Gospod župan je najprej sporočil občinskemu svetu zaklju čke komisije. Ob tej priliki je sporočil tudi, da je po sestavi enotne liste nastalo sporno vprašanje z župnikom iz Nabrežine, katerega ime je bilo vključeno v kandidatno listo Kot zgleda ,je gospod župnik sporočil županu, da ne sprejme mesta v komisiji ob strani Srečka Colje, o čemer je bil slednji takoj obveščen in se je strinja! odstopiti svojo kandidaturo kaki drugi osebi. Radi bi vedeli prav za prav za kaj gre?! Gre mogoče za kak princip g. župnika, ali kaj drugega? Ce gre za kak princip mu povemo, da z odstranitvijo Srečka Colje ni rešil nikakega vprašanja, ker s tem ni odstranil komunista, kot si on zamišlja. Gospod župnik naj si zapomni, da je odstranil osebo (Srečka Coljo), ki je že davno prešla v tabor najhujših sovražnikov komunizma in Sovjetske zveze. Okrog vprašanja izvolitve novega odbora občinske podporne ustanove se je vnela daljša razprava, ki jo je povzročilo, po našem mnenju neupravičeno, vmešavanje in stavljenje pogojev od strani g. župnika. Končno so bili izvoljeni V odbor naslednji: Per-tot Lambert, Šušteršič Lucijan, Gratton Ferruccio. Rejc Srečko. Antonič Ivan. Legiša Zorka. Merluzzi Albert. Škrk Albin in Škof Viktor. Pripomniti moramo, da je sestav komisije zadovoljiv, ker so v njej zastopane tudi vasi širom občine in tudi italijanski živeli; obenem so zastopane tudi ženske, čeravno ne v zadostni meri. Sledila je, razprava v , zvezi z vprašanjem, ki ga je postavil dr. Škrk z ozirom na poziv predsedstva cone o odvzemu državljanskih pravic nekaterim občanom optantom iz Jugoslavije. Zupan je sporočil, da v n ab rež inski občini gre za 17-18 primerov in da do sedaj ni bilo podvzetih napram prizadetim nobenih ukrepov ter se jih ne misli niti podvzeti. Očividno je, da hoče predsedstvo cone izvršiti kako diskriminacijo na škodo določenih nezaželenih oseb. Dejstvo pa je, da posega v to zadevo italijansko notranje ministrstvo, ki z upravo naše cone nima, oziroma ne sme imeti nobenega opravka. Za tem je odbornik tov. Slavec podal obširno poročilo o javnih delih izvršenih, oziroma v teku iz prejšnjega leta. Ker smo o tem nedavno že podrobneje pisali navajamo samo glavne podatke. Izvršenih del je bilo skupno za svoto 78.000.000 lir medtem, ko so v teku dela za drugih 3.930.000 lir. Obenem so šla nedavno na dražbo dela za skupno 4.000.000 lir. Pri tem niso všteta dela, ki so v teku za gradnjo med vojno porušenih treh poslopij v Praprotu in Trnovci, kar bo stalo skupno 10.000.000 lir, kakor tudi nista všteti dve zgrajeni štiristanovanjski ljudski hiši v Stivanu in Nabrežini, kar je stalo približno 16.000.000 lir. Obenem je tov. Slavec podal poročilo o delovanju SE-LAD za prejšnje leto. V tej ustanovi je bilo stalno zaposlenih od 50 do 80 delavcev, ki so izvršili skupno 18.476 delovnih dni. za kar je bilo porabljenih 33.205.189 lir. Pred zaključkom seje je posegel v razpravo svetovalec Viktor Skof iz Sesljana ter iznesel nekaj očitkov in neupravičenih pritožb, ki sta jih tov. Slavec in župan z dokazi ovrgla. Po ratifikaciji nujnih sklepov občinskega odbora je v predložitvi proračuna za leto 1954. župan tov Lovriha povzel uvodno besedo in Obravnaval politično - gospodarsko stanje našega področja in posebno še dolinske občine. Kot prvi se je oglasil k diskusiji odbornik tov. Slavec, ki se je dotaknil perečega vprašanja zaposlitve in bodočnosti naše mladine. Prikazal je težko materialno in moralno življenje naše mladine, naj si bodi to delavske ali kmečke. Predlagal je tudi resolucijo, ki jo je svet odobril in v kateri se zahteva naj odgovorne oblasti podvzamejo ukrepe za rešitev tega važnega vprašanja. Svetovalec Marc, ki je dejal da se strinja s poročilom župana in intervencijo Slavca, je postavil vprašanje spremembe strokovnega tečaja v Dolini v triletno nadaljevalno šolo. Nato mu je župan odgovoril, da je to občina že predlagala, da pa je nepravilno stališče nekega ravnatelja v tem pogledu bilo dosedaj v oviro taki rešitvi. Na vsak način obstajajo možnosti, da bo za učno leto 1954-1955 ustanovljena v Dolini triletna strokovna industrijska šola. Svetovalec Ota je v diskusiji obravnaval težko gospodarsko stanje kmetov, predvsem kar "se tiče goveje živine m predlagal, da bi se preučile ' možnosti ustanovitve živinskega sejma. Poleg tega je Ota obsodil ravnanje titovskih o-blasti, ki večkrat zaprejo obmejne prehode in s tem ovirajo kmetom Obdelovanje zemlje, nabavo drv, kolcev itd. Po tem vprašanju, je župan dejal, da bo občina posredovala pri oblasteh cone B preko ZVU in dodal «Seveda, di rektna pot za to pa bi bila preko svetovalca Marca, kate sklepov upravnega značaja. I titovci po objavi Resolucije IU. Na torkovi seji je pričla kon-1 Tu;!i njim je bil prav tako, kot čno v razpravo enotna resolu-1 prejšnjim škvadristom «Lavo- cija o problemu brezposelne mladine, ki jo je sestavina komisija za preučitev ukrepov v korist brezposelni in mladini brez poklica. V resoluciji je postavljena vrsta konkretnih zahtev za rešitev perečega pro blema. Tako se predlaga, naj javna in zasebna podjetja ne odpuščajo vajencev, ko dosežejo starost za povišanje pia če. V podjetjih, ki so pod kontrolo države in privatnih, naj se omogoča nadomeščanje starejših nameščencev z mladino. Upokojencem je treba seveda priznati dostojno pokojnino. Raztegnitev ugodnosti, ki jih nudi ukaz št. 5 na vse sekto rje dela, kjer je v veljavi de lovna pogodba, posebno pa na trgovski in na uradniške začetnike izpod 20 let starosti. Po-jačanje strokovnih tečajev in ustanovitev šole za vajence. Za resolucijo so se izjavili tov. Teiner (PSI), dr. Agne letto (SDZ), Ceppi (PRI), Novelli (DC) in Morelli (MSI). Razprava o resoluciji se je nadaljevala včeraj zvečer. V diskusijo je prišlo nato vprašanje priključitve otroške klinike v ul. Manzoni z otroško bolnico «Burlo Garofalo». Vest o nameravani priključitvi je naletela med materami na upravičen odpor, ki so ga tolmačili poleg tov. Weis-sove tudi nekateri drugi svetovalci. O zadevi bodo še raz-oravljali na prihodnji seji. Tov. Gombač je predlagal gradnjo tramvajske čakalnice na trgu Ospedale, tov. Weissova pa je vprašala pojasnila glede pouka v šoli v ul. Veronese, ki je bil baje ukinjen zaradi naselitve od burje oškodovanih družin. 33-letnica požiga „Lavoratora“ ratoren trn v peti, zato so hoteli doseči to, da bi zaradi finančnih bremen prenehal izhajati. Poziv ZDŽ za 8. marec Zveza demokratičnih žena sporoča, da se sprejemajo na sedežu na trgu Ponterosso 6, IL, tel. 36-040 pristanki ženskih gibanj, ustanov in oseb, ki se želijo udeležiti proslav S. marca — mednarodnega dneva žena. 8. marec mora postati dan enotnosti vseh žena našega Ozemlja, ki želijo mir in vedro življenje in jim ;e pri srcu delo in blagostanje. ZDZ je s svoje strani že podvzela svoje pobude in kot vsako leto želi, da bi tudi druge ženske organizacije pokazale ob tem slavnem dnevu, Ob 9. obletnici smrti M. Matjašiča - Milana 13. februarja 1945 popoldne je svinčenka iz samokresa enega izmed pripadnikov zloglasne Colot-tijeve tolpe pretrgala nit življenja barkavljanskega antifašističnega borca In komunista Marija Matjašiča, znanega pod ilegalnim imenom Milan. Marij Matjašič, ki je bil po poklica mizar, se je rodil leta 1907. v Barkovljah. Ze v mladih letih je stopil v vrste delavskega gi- žmagošlavni'etapi emancipaciji I bania \n bil od’92J do 1939 p0: . 5 5 I krajinski zaupnik Zveze komuni. zena, voljo mater po združitvi | sti(ne mladine Leta 1930 se je za uresničitev lepše bodočnosti udeležil kot delegat kongresa Z svojim otrokom. KM u Svici, Ob povratku ga je fašistična policija aretirala skupno z drugimi barkovljanskim.i mladinci. Skupina mladih anti/a-šistov je bila predana fašističnemu sodišču v Rimu, ki je obsodit o neustrašnega borca in voditelja mladih komunistov na 8 let ječe. Toda fašistične temnice niso uklonile borbenega duha Matjašiča. Iz ječe je organiziral in vodil razne stavke in množične proteste delavcev, kar mu je nakopalo še nadaljnja 3 leta kazni. Ko je prestal kazen, so ga oblasti poslale v zloglasni «battaglione specialen v Aquilo, kot nevarnega elementa. Po razpadu Italije ga najdemo še enkrat v domači vasi. Z vso silo in navdušenjem se je predal osvobodilni borbi proti nacijašizmu ter organiziral v mestu in okolici razne ilegalne skupine, vodil drzne akcije proti okupatorju iti se ni nikdar izogibal še tako veliki nevarnosti. Ko se je 13. februarja 1945 vračal domov iz nekega sestanka, je v ul. Bovedo opazil, da je zasledovan. Skušal je zbežati, toda zadela ga je smrtonosna krogla iz samokresa Golottijevega biriča. Ub deveti obletnici smrti nepozabnega Marija MatJašiča-Mlla-na, se slovenski in italijanski komunisti in demokrati klanjajo svetlemu spominu junaškega in neizprosnega borca, ki je daroval svoje življenje za stvar delavskega razreda. Danes, v soboto zvečer bo v krožku v Barkovljah, ki nosi njegovo ime svečana komemoracija. Zaradi slabega vremena se niso mogla nadaljevati dela za ureditev prostora, kjer bo stal Ljudski dom. Te dni bi se morala ponovno začeti. Ker nas je skupina tovarišev vprašala, če je bito zemljišče za Ljudski dom že kupljeno, sporočamo, da je teren že naš in da sedaj gre le za to, da prebivalstvo prispeva čim več denarja zato, da se lahko začnejo ne samo pripravljalna dela, marveč tudi gradnja stavbe kot take. Naj ne bo tovariša, ki ne bi prispeval kar je v njegovi moči! Naj ne bo slovenskega in italijanskega demokrata, ki ne bi bil v številu graditejev Ljudsqega doma. Kot so naši predniki gradili Združene sedeže, tako obvežimo se tudi mi, da bomo omogočili čimprejšnjo otvoritev našega poslopja, v katerem bomo razvijali svoje delovanje. Ub javljamo nadaljnje prispevke: Družina Černigoj iz Sv. Ivana - 500, Za teden --- dni — Sobota, 13. - Katarina R Nedelja, 14. - Valentin (Zdrav Ponedeljek, 15. - Faustin Torek, 16. - Julijana Sreda, 17. - Silvin (ščip) Četrtek, 18 - Simeon Petek, 19 - Konrad “Tr ZGODOVINSKI DNEVI: O 14. 1468 je umrl iznajditelj t" J. Guttenberg 14. in 15. 1902 so bile v TL velike delavske demonstrf je, v katerih je padlo 14 lavcev. 15. 1573 so v Zagrebu «kroni z razbeljeno železno kr Matijo Gubca, voditelja u! nih 'kmetov. 18. 1950 je umrl slovenski ljufV 'pisatelj Lovro Kuhar - hnf žihov Voranc. Rodil se ieirti avgusta 1893. . a J1 er {jem Vjodb % i Mi m listóni ladjedelnicam Za kontinuitete dela so potrebna večja naročila - Delavci morajo biti soudeleženi pri sestavljanju tozadevnih načrtov dela Kriza v tržaških in miljskih sedanje slepe ulice, da je tre- ni. februarja t. 1. je poteklo 33 let odkar so fašistični banditi napadli, upostošili in naposled zažgali uredništvo in tiskarno tržaškega delavskega glasila «Lavoratore». ri pripada stranki, ki vlada coni B». Marc je pri tem molčal. Po diskusiji in soglasni o-dobritvi proračuna, je občinski svet soglasno odobril tudi ostale točke dnevnega reda. Na koncu seje je svetovalec Slavec vprašal svetovalca Marca. kdo ga je pooblastil, da je šel v Beograd, kjer naj bi predstavljal dolinsko občino, kot so o tem pisali razni listi. Marc je odgovoril, da ni pred stavlial občine, temveč samo stranko, kateri pripada, kar potrjuje še enkrat, da je «Primorski» lagal, ko je pisal o-bratno. O proračunu, o izvršenih ja vnih delih in o drugih problemih dolinske občine bomo obširneje poročali v prihodnjih številkah. Smrtna kosa v Bregu SOŽALJE — V sredo popoldne je umrl oče našega dobrega tovariša Marija Doplicherja iz Barkovelj. Žalujočim ostalim, zlasti pa tov. Mariju izražata najglobje sožah.e sekcija KP iz Barkovelj SHBZ in uredniški kolektiv «Dela». Huda zima in predvsem... leta ne prizanesejo nikomur. V zadnjih tednih so v Bregu pokopali veliko število ljudi. Pretekli teden je v Boljuncu preminul 84-letni Kofol Jože, najstarejši mož v vasi. Na pogrebu, ki se ga je udeležilo veliko število domačinov, je sodeloval tudi domači pevski zbor. V Ricmanjih so pretekli teden pokopali Martina Komarja. Bil je star 81 let. Bil je zaveden in napreden Slovenec. Vedno aktiven član delavskih organizacij. V tem duhu je vzgajal tudi svoje otroke. Kljub slabemu vremenu se je pogreba udeležilo lepo število ljudi. Vaški pevski zbor mu je na domu in na pokopališču zapel nekaj žalostnik. Naj jim bo rahla domača gruda! Preostalim naše sožalje. Že na predvečer omenjenega dne so fašisti metali bombe na poslopje v ulici Zudecche, kjer sta bila tedaj uredništvo in tiskarna. K sreči ni bilo pri tem večje škode, pač pa je bilo med napadalci nekaj ranjenih. To je bilo dovolj zato, da je kvestura napravila pregled v notranjosti poslopja. Skupno s policijo so vdrli v prostore tudi škvadristi, pretepli tovariše, ki so poslopje branili, policija pa jih je vklenila ter odpeljala v zapore. Tedaj so imeli škvadristi proste roke in so lahko delali, kar se jim je zljubilo. Potem, ko so razbili in poropali, kar so mogli, so prostore polili z bencinom in zažgali. To se je zgodilo okrog 2. ure ponoči. Pijana in razjarjena škvadristična drhal se je veselila «zmage», ki naj bi je bila deležna s takim «junaštvom». Mislila je, da je s tem dosegla bogve kakšno zmago. Toda zmotila se je. List «Lavoratore» je še nadalje izhajal tako, kot je pač mogel, in še nadal e širi! plamen borbe ?roti zatiralnemu fašizmu, proti barbarstvu, proti nacionalni mržnji med tu živečimi narodi ier pozival v borbo za dokončno zmago nad zakletim sovražnikom — fašizmom. In ko se je to zgodilo, se je «Lavoratore» ponovno vrnil na svoje mesto zato, da ostane še nadalje glasnik borbe delavskega razreda v Trstu. Podobno kot italijanski škvadristi leta 1921. so hoteli iz tega borbenega glasila napraviti ladjedelnicah še nadalje traja. Obe tržaški sindikalni organizaciji si aktivno prizadevata za to, da bi prišlo do rešitve tega perečega vprašanja. Sindikalno zborovanje, ki se je imelo vršiti pretekli teden — in ki je bilo odgodeno zaradi izredno slabega vremena — se bo vršilo v vrtu Delavske zbornice v ponedeljek 15. t. m. ob 16. uri. Slično zborovanje bo v torek tudi v Miljah. Nadalje sta obe sindikalni organizaciji sklenili, da bosta priredili 21. t. m. tiskovno konferenco v eni izmed tržaških kinodvoran. Kot smo že omenili, je položaj v ladjedelnicah zelo meglen. Vesti o nameravanem odpustu 2000 delavcev v ladjedelnicah CRDA, katera je prišla iz dobro poučenih krogov ,do danes ni še nihče demantiral. In prav to je dejstvo, ki mora vznemiriti vsakogar. 3. februarja je bila na sedežu Trgovske zbornice konferenca, katere so se udeležili predstavniki raznih struj tržaškega gospodarstva. Na njej je bilo soglasno sklenjeno, da je ba zagotoviti tržaškim in milj-skim ladjedelnicam kontinuiteto pri delu in da so tukajšnjim ladjedelnicam nujno potrebna večja naročila. Povsem jasno je, in bi bilo odveč vsako nadaljnje podor tavanje na tem mestu, da morajo biti delavci v središču te akcije; kajti jasno je. da brez njihove neposredne udeležbe in brez teže njihovega pritiska, ni mogoče doseči nobene povolj-ne rešitve omenjenega problema. Delavci so močni, to so dokazali tudi .s tem, da so odločno odklonili sklep o zmanjšanju delovnega urnika ter da kot vedno tudi ob sobotah zjutraj prihajajo kompaktno na delo. Ta kompaktnost, spričo diktatorskih poskusov glavnega vodstva CRDA, je nadvse hvalevredna. Zadržanje osrednjega vodstva CRDA, ki je samovoljno in kršeč vse tozadevne sporazume zaradi neugodnega vremena odredilo, da se ladjedelnica zapre, je privedlo do velike demonstracije pred njenim glavnim sedežem. Ta demonstracija je prav tako trebfe nujno poiskati izhod iz I bila resen opomin. S temi pro- V soboto ponoči in v nedeljo je na našem področju zopet snežilo, zapadlo je tokrat 4 cm snega, ki je tudi zaradi pomanjkanja burje pokril vse ulice in trge. Na sliki; ulica Capitolina pod snegom. falerni se nihče ne more in ne sme šaliti. Tudi pitijski delavci so pretekli teden dali dobro lekcijo direkciji tamkajšnje ladjedelnice Sv. Roka. Odstopili so kosilo onim delavcem, «v pričakovanju», katerim ga omenje na direkcija ni hotela dodeliti. Za gradbene delavce Opozarjamo delavce gradbene stroke (zidarje in zidarske pomočnike), ki so izgubili de- lovne dni zaradi zadnjih vremenskih neprilik, da imajo pravico do dopolnitve tedenske plače, ki jim pripada iz blagajne za mezdne dopolnitve in to do največ 18 ur na teden. Delavec, ki je delal n. pr. v tednu 24 ur bo prejel 16 ur iz dopolnitvene blagajne, kdor je delal 30 ur prejne 10 ur iz omenjene blagajne itd.; v vsakem primeru do višine 40 ur tedensko. 500, Alzetta- Benevento ___, .. dvakrat napolnjenega «Francovega lonca» pri Sv. Jakobu 5580, prispevki nabrani v teku praz nika razdelitve izkaznic ZKM Sv. Marka, Arzenala, Sv. Jakoba. Ba-riere in mestnega središča 2240, naslednji tovariši sekcije Curiel: Devide Ermenegildo 1000, Grezar Sergio 300, Vis-initin Costante 700, Sterco Antonio 1000, Kuerassier Bruno 500, Tamaro 1000, člani X pristaniške celice 2000, Zannini Zefirino 1000, Stibel Karlo 500. Intingo E.ligio 400, Zuiz Ruggero 1000, člani V. pristaniške celice 5000, Guštin Viktor 1000, Guštin Franc 1000, Popovich Luigi 1000, Grillini Remigio 1000, Babudri Pietro 500, Makor Mario 500, Toni asini Carlo 900, Francesconi E-doardo 1000, Forunat Armando 100, Alzetta 100, Terčon Ana 500, Fibic Arturo 500, Caffagna Francesco 100. Manzuffa Giorgia 1000, Rogelja Alojiz 1000, Terčon Ana 1000, Umek Avrelija 500, Englan-di Olga 1000, Mamič Anton 1000, Terčon Bruno 1000, Žigon Bruno 500, Budiha Bruno 1000, Fortuna! Armando 500, W-elderstein Giuseppe 1000, Stock Giovanni 1000, Bratos Luigi 1000, Stallo Ettore 500, Segulin Mario 1000, Morgan Danilo 2000, Giraldl Giorgio 1000, Benčič Angela 1000, Gore:,a Maria 500, S C. (preko Gerrija Giuseppe) 10.000, Detbello Luciano 500, Brecevih Mario 1000, Riosa Maria 1000, I. polog celice Javnih skladišč Rosenberg 1000, upokojenec Puriič Karlo 1000, Celenta-no Angela 500, Krušič Bruna 500, celica Sbisa 400, Martinuzzi Luigi 100, Sor ini Bruno 100, Sbisa Guido 100, Grill Vittorio 500, Zan-ghirella Bruno 200, Sterpin Ivan 500, Taddeo Vittorio 100. Nekateri tovariši sekcijskega komiteja Sv. Ane so se obvezali, da bodo prispevali: Alberto Giacomini 2 tisoč, Bruno Berlocchi 15.000, A-delmo Crevatini 10.000, Umberto Coloni 10.000, Mario Criscenti 5 tisoč, Giuseppe Krulčič 3000, Ortensia Pobega 2000, Sergio Perini 5000. TRST II. SOBOTA: 13. tote Šramel kvintetu-' Pevski duet - 16. Oddaja za f‘ro mlajše - 19, Pogovor z ženi n; 21. Malo za šalo - malo zar(etn 22.45 Ples za konec tedna L7“ NEDELJA: 8.45 Kmetijska alR daja - 13. Glasba po željah ->db. Malo za šalo - malo zares -rža\ Koncert pianista Ezia Bianchii-- 21.30 Mozart: BEG IZ SER/*>ri< L in 2. dej. Iga PONEDELJEK: 14. Lahke milno dije igra pianist Franco RlisS,h“ pripoveduje - 3,.n' KnjijNa j MoZtoln 19. Mamica Slovenski motivi - 22 most in umetnost - 22.Ì5 Mòli BEG IZ SERAJA, 3. dej ,, TOREK: 13. Glasba po želji atr 19. Slovenščina za Slovenci «Sc 20.30 Operne arije in dueti -Otre Radijski oder - Cvetko GOi DVE NEVESTI, veseloigra v 3. - nato Večerne melodije. Dve; SREDA: 18.40 Koncert tenodiroi Renata Kodermaca - 19. Zdraie(ju 22. Književnost. ilCjVj .... lifhlj š'ki ve dež metnost - 22.15 Komèrt'panii Jadvige Štrukelj Pozenelove 'ala ČETRTEK: 14.25 Slovenski t 7, tivi - 18. Harr.vs: Koncert za L, vir - 19. Mamičina pravljica T1*8 Dramatizirana zgodba - 22. CJbvej beno predavanje. ;a , PETEK: 13. Glasba po želji-j ° 21. Tržaški 'kulturni razgled dh( 21.15 Koncert sopranistke" O^eri ne Otte - 22. Književnost infcrič, metnost - 22.15 Iz angleških C certnih dvoran umo ------ itskE Radio Svobodna JugoslavijJrijh V slovenščini: od 6.50 do ' VP: na valovni dolžini 40,3 in 4ilteša od 19 do 19.30 na val. dol. b 16., zadnja ob 22 ‘llgih NABREŽINA (čanc Sobota, 13. febr,: ob 20- na' dm film «Scaramouche» 1 Nedelja, 14. febr.: ob 16 in 20"c Sli ponovi. H v Sreda, 17. febr.: ob 20: «Mapske Walewska». DOLINA '.can Sobota. 13. febr.: ob 19.30- «l'aria ciss, indijski junak» (KoCča, in l’eroe indiano) . Nedelja, 14. febr.: ob 17 30 ,Vl 19.30: se ponovi kot Petek, 19. febr.: ob 19.30: ma*dstv ski film «Ped zemlje» TurJi palmo di terra). tsk; . SOŽALJE — PD «A. CebojtoajE ” magdalenska sekcija KP ?raga Izrekata globoko sožalje šici Ivanki Rovere in vsem To lim sorodnikom ob izgubi dl®d d, ga očeta. Pridružuje se tudi «stir ---- S do Družina Sirk iz Sv Križ»1 mir zahvaljuje OK in sekciji ia, ki ZDZ. pevskemu zboru. kr% o godbi, sorodnikom, prijatelj noar in vsem, ki so z njo sočuS^k. ob smrti drage Frančiške. Posebna zahv Sme vsem darovalcem cvetja, ^ Zaščita 'itale proizvajalcev mlekf9 (Nadaljevanje s 3. stran^ojg5^ Zadnja pot učiteljice Turkove Prejšnjo nedeljo 7. t. m. smo spremljali Ricmanjci na zadnjo pot učiteljico Milko Turkovo. Kljub snegu -in mrazu se je zbrala skoraj vsa vas, da izkaže poslednjo čast svoji učiteljici, ki je bila posebno v mlajših letih, ko je bila še pri polnem zdravju, tesno spojena 7 delovanjem in prizadevanjem pmaniiglžnrio t : j Predavanje v Križu o kulturi v Sovjetski zvezi bo v sredo, 17. t. m. ofa 20. uri na Partizanski zvezi. Ob tej priliki bo ustanovljena podružnica Združenja Trst-ZSSR. prikladna za tatove V ulici S. Francesco 2 je prodajalna igrač. Teh so si neznani zlikovci privoščili za približno 100.000 lir. Pobrali so vse, kar so našli v izložbenem oknu. Iz trgovine v ul. Cereria 14 so tatovi odnesli 10 parov čevljev in 71.000 lir gotovine. To so naredili 'kljub temu, da je lastnik trgovine spal v prostoru za prodajalno. V 'isti noči so obiskali tudi krojačnico, ki je v isti hiši ter i iz nje odnesli za 60.000 lir blaga, i 25-letnemu Baiziliju Smotlaiku iz Krogelj 29 so neznanci ukradli ! motorno kolo v ul. Lorenzetti, j Pa ne samo ponoči, temveč tu- ricmanjskega ljudstva. Vsi jo imamo v dobrem spominu še izza časov fašizma, ko se je znala odločno upreti preganjanju v šoli in izven nje. Naše prosvetno društvo «Slavec» se je zato polnoštevilno udeležilo pogreba s svojim pevskim zborom in godbo. Pogreba so se udeležili tudi borštanski pevci, vsa šolska mladina, učiteljstvo in prebivalstvo. Ricmanjec nleku, je bilo brez vsake P odp age in veljave. To je velirnest nrav toliko kot se pravi»rov, j velja zagotovilo mornf*raš’ai Povsem upravičeno je "’eda < da obstaja dvom, da bodositev di druga zagotovila, pa naj rifa ^ do še tako svečano podan^aško med katere spada tudi ondt)a -c bodo kmetje lahko prodSrijsl