Št. 43. V (jorici, v torek due 29. inaja 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uri predpoldne za mesto tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue po pošti prejemaii ali v Gorici na dorn pošiljan celoletiio 8 K, polletno 1 K in četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakaman Schwarz v Solskih ulicah, Jellersitz y Nunskih ulicah in Le- banna Verdijevein tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutranje Izdanje.) Uretlnistvo in upraynistvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in siccr ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). 3ržouni pravdnih gasp. Vidiilich in nasQ Podgora. Pri porotni razpravi, ki se je vrsila dne 23. t. m. proti znanim tatovom aved- rovcem nazival je državni pravdnik g. Vidulich našo Podgoro doaledno z „Pie- dimonte" to je z ono spako, v katero hočejo naši narodni nasprotniki prekr- stiti to našo atarodavno vas. Znano je, da je vlada svnječasno prepovedala uradno rabo te spake. To mora biti g. Vidulichu kakor državnemu pravdnika brez dvoma znano; öe ma pa ni znano, je njegovo početje tem bolj obsojevredno ker dokazuje, da se identifikuje s stran- ko, naäi narodnostl sovražno, koje na- ra en je potuičiti s silo naša krajevna lmena. Mi obsojamo kar najBtrožje tako postopanje od strani javnega fankcijo- narja, kateri je poklican v varstvo za- konov in ne v njih rnšeoje in pričaku- jemo, da pristojne oblasti take — nesla- no8ti, da se hujäe ne izrazimo, v bodoče preprečijo. Goap. Vidulich bi moral bolj nego katerikoli dragi aradnik poznati razmere naäe dežele in vedeti, da se s takim paöenjem naäe Podgore skrajno žali čustvovanje celega našega naroda. Sploh g. Vidalich ni mož nasvojem mestu. On je uže 10 letdržavni pravdnik v Gorici ; za to mesto se je od njega brez dvoma zahtevalo znanje slovenskega jezika. Ali on še dandanes no zna slo- venski. To je dokazal pri porotai raz- pravi dne 25. t. m. Čital je sicer v avo- jem konečnem govorn nekaj slovenskih 8tavkov, a še čital jih ni prav ! Slovensko ljudstvo ima pravico zahtevati, da poznaj javni obtožitelj jezik slovenskih obtožencev popolnoma, da je zmožen slediti zsgovora obtoženca, iz- povedbam pri? itd. vseskozi in da zna tndi pravilno in popolnoma govoriti. Če državni pravdnik ne zna slovenski, kako bo razomel pravdne spise ? Kolikor nam je znano, aeatavljajo — razun kormin- skega — vsi tukajšnji in vnanji preisko- valni sodniki Blovenske zapianike, kedar gre za slovenskega obdolženca. Kako pa more državni pravdnik vestno in zako- nito vršiti to svojo težavno nalogo, ako si mora dati prelagati zapianike, pri če- mer čestokrat zgine pravi zmiscl prelože- nega stavka? Sicer se nam pa zdi, da je g. Vi- dulich zastopal dne 25. t. m. obtožbo proti alovenskemu obtožencu le z name- nom, da bi svelu dokazal, da zna slo- venski; dobil bi namreč rad mesto vise- sodnega avetnika v Trstu, ali pa kakor državni pravdnik 6. razred v Gorici, v katerem slučaju bi ostal do konca dnij med nami*). Kedar se poganjajoza alužbe in mesta, zna vsak slovenski, ali se pa trudi to znanje dokazati. Mi pa moramo odločno protestovati proti taki zlorabi in proti taki hinavačini, ker je to na škodo uradnikom, ki so v resnici spo- sobni in jezike znajo, a jih ne pačijo ali na nedostojen način lomijo, kakor g. Vi- dulich. Ekscelenca Gertscher, kojega hva- lijo, naj govori samo 5 minut z g. Vidu- lischem slovenski, pa se prepriča, da je le pesek v oči, ako je ta gospod na raz- pravi 26. t. m. par slovenskih stavkov Čital, in da slovenski ne zna. Preziranja naäe narodnoati in njega potreb mora biti enkrat konec, saj ži- vimo v pravni državi! Odstranite nam uradnike, ki se hočejo z znanjem naäega jezika hliniti, le da se jih poviša, a so v resnici nezmožni. Sicer pa bomo äe na drogo strano udarili, ako bi se Jiotelo g. Vidulicha pnstiti njegove žive dni med nami stem, da bi se ga poviäalo v 6. razred. Za sedaj zadostoj to. K položaju. Nič kaj ugodna niso poročila, pri- hajajoča z Dunaja o našem notranjem političnem položaju. Ministerskema pred- sedniku princn Hohenlohe, ki se je, koj ko je nastopil vlado, z vso gorečnostjo lotildela, ki je obstojalo v tern, da bi bil *) Morda bi se mu potem posrečilo spraviti .Piedimonte" v oficijelno rabo. St. op. pripravil parlamentarne stranke do mej- sebojnega kompromisa v zadevi volilne preosnove, se je to delo popolnoma iz- jalovilo. To je moral na bvojo žalost sam priznati v petkovi seji volilnega od- seka, ko je bil primoran s svojimi last- nimi tozadevnimi predlogi stopiti predenj. Ali tudi njegovi predlogi niao taki, da bi bila pričakovatina njih podlagi ogodna re- gilev perečega vpraäanja, od katerega je odvisen nadaljni razvoj naäega parla- mentarnega življenja. Predlogi ministerskega predsednika so sicer zadovoljili Nemce in pridobili tudi Poljake za volilno preosnovo, a vznevoljili so Čehe in äe druge stranke, tako, da so se Čehi koj izjavili proti njim, in se nad njimi jeze ludi drugi, ki so pričakovali od princa Hohenlohe več nepristranosti. Tadi mi Slovenci ne moremo biti s takimi predlogi zadovoljni, ker se ni ž njimi odstranila kričeča krivica, katero involvira po Gautschu predložena volilna preosnova koroškim in ätajerakim Slovencem. Vsakdo je pre- pričan, da se je že baron Gautscb, ko je sestavljal volilno preosnovo, v prvi vrsti oziral na Nemce ter da je hotel do skrajnost UBtreči njih zahtevam. Če je pa princ Hohenlohe hotel v tempogledu še dalje iti, potem bi bil moral že na- prej vedeti, da trči na odločen odpor Čehov, katerih je v državnem zboru zadostno število, da zamorejo preprečiti vsako volilno preosnovo, ki bi jim ne ugajala. Da se je princ HohenJohe adal Nemcem, spričuje to dejatvo, da si je prisvojil njih zahtevo, da volilnih okra- jev ni možno spremeniti, če ni v zbor- nici navzočih polovica poslancev in če ne glasujeta dve tretjini za spremembo. Ako bi bila vsprejeta ta zahleva Nemcev, katero si je, kakor rečeno, pri- svojil sedaj tudi princ Hohenlohe, potem bi bila za vedno zaprta pot do vsake, če tudi še tako opravičene spremembe volilnih okrajev, in Slovani ne bi na ta način mogli priti v državi nikdar do ono veljave, ki jim pritiče. Zategadelj pa tudi ni nikakega upanja, da bi bila taka volilna preosnova vsprejeta v drzavnem zboru. Vsled tega pa so se raznesle zadnje dni tudi že govorice, da je princ Hohen- lohe podal svojo demisijo. Koliko res- nice je na teh govoricah, nam ni sicer znano in so nam zde celo neverjetne. Kakor je princ Hohenlohe ponovno povdarj&l v poslanski zbornici in tadi v volilnem odseku, stoje na najviäjem mesta povsem odločno na staliäcu, da se mora izveati pri nas volilna preosnova na pod- lagi splošne in jednake volilne pravice. „Volilna rel'orma se mora izvesti in se bo tadi izvedla", tako je rekelf princ Hohenlohe celö v zadnji seji voiilnega odseka. Če je pa temu res tako, potem je a tem rečeno, da se bo volilna preo- snova izvedla če ne parlamentarnim potom pa drugim potom, t. j., da se bo volilna preosnova oktroirala. Za kaj takega pa ni nikakor po- trebno, da se pokliče na čelo vlade kak drugi mož. 0 princn Hohenlohe se je sicer pi- 8alo, da je še precej optimističuo nav- dahnjen človek. Ali za tako naivnega ga vendar ne moremo smatrati, da bi si bil, ko je prevzel vlado, domišljeval, da bode a 8V0J0 ljubeznjivoatjo V8e ovire prema- gal, ki so stale na potu baronu Gautschu, ko je hotel izvesti volilno preosnovo. Zaradi tega pa smo tudi mnenja, da vo- lilna reforma ne bo provzročila Hohen- lohevega padca, ampak da bo iskati vzroka dragod, ako princ Hohenlohe že v prihodnjih dneh odstopi. Določeno je bilo namred, da pojde cesar iz Budimpeäte v vojaäki tabor v Brucka na ogledovanje vojaštva. Tem večje začujenje je provzroöila pov8em nenade- jana vest, da se cesar povrne naravnoat na Dunaj, ne da bi še\ v Brack. Izlasti onega, ki pozna cesarjevo vnemo za vo- jaške stvari, je morala presenetiti vest, da je cesar opustil vojaäko ogledovanje. Uverjenje je splošno, da bo morali biti 8ilno važni vzroki, ki so zahtevali pred- časno povrnitev cesarjevo na Dunaj ter da jo storiti važne sklepe, ki zahtevajo vladarjevo navzočnost. In menda ni težko LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje). Lotilo se ga je otožje, zato se vsede na neko klop in premišljuje svojo U3odo zadnjih dni. Precej hladno je bilo v beneškem vrlu, kar je Konfazlju vsled neznosne vročine, ki je vladala tiste dni po mestu, delo jako dobro. — Prijeten vonj, ki je duhtel iz drevja, mu je tako prijal, da Je ostal na vrtu skoro celo aro. «Nič prijetnega nisem še vžil do nesna svojem potovanju. Kadar sem najbolj vesei in zadovoljen, pa skoči *akäen vrag vmes, da mi skali vse ve- selje. Kar se mi je zgodilo v Viäku in ryisani, Raj bi že bilo, kaj takega se o priPeli vsakemu ; toda, da me gre a prokleti Anglež tepsti, ko mu vendar nisem hotel storiti nič žalega, to je ne- MBliSano. Bog daj, da bi se kmala kje 2<>pet srečala, mu že pokažem, da bo pomnil. Sicer pa, kmalu bi bil pozabil, mo- »ai bom iti v cerkev Sv. Marka, da pla- *sm tisto mašo. Uboga moja Lojzka, da bi ti vedela, *ako sem te opeharil! Pa kaj se hoče; kdor želi imeti pri hiäi mir in kam priti, mora delati tako. Saj ni slaba ta moja žena. Bog mi jo ohrani še veliko let, le tako skopa da bi ne bila in da bi me nekoliko bolj spoätovala ; pa naj bo, kar je, to je, Bog mi ne pohujäaj, vsaka kača ima avoj strup" ; modroval je Kon- fuzelj in žena se mu je začela naposled äe smiliti. Sklenil je, da ji vse pove, kadar pride domov, četudi se bo hudo- vala, bo vsaj imel čisto vest. Med tem se mu je dvakrat zahli- palo. „Bog ve, kdo me ima v mislih", je zdihnil___ Slednjič se otrese vseh takih in enakih premiäljevanj ter hoče' vstati, da pdide, kamor se je bil namenil. Ali.... „vraga, kaj pa zopet" zavpije. Nekaj ga je namreč vleklo od zadaj zopet na klop. Konfuzelj se vjezi, skoči ener- gično pokonci in pogleda nazaj, kdo ga je držal. Videl pa ni nikogar, le zadnja plat njegovih tenkih kolesarskih hlač je ostala na klopi, kjer se je sprijela, ker je bila klop na novo pobarvana in še ne dovolj posuäena. „Krucibangl", zakolne Konfazelj, „Bedaj vem, zakaj je naredilo väk, kadar sem vstal. Preklenske äeme vrtnarske, zakaj ne zapiäejo takih stvari, da bo človek vsaj vedel, kam naj se vsede in kam. ne. Lep mož sem sedaj. Če se niso zarotili prav vsi peklenäceki zoper me, pa nid nočem. Komu se je še kedaj go- dilo na potovanju tako kakor meni I" Toda z zabavljanjem in jezo mu ni bilo pomagano nič, moral je pač pretr- peti tudi to in poiskati si drug odpo- moček. No, Konfuzelj je bil zvita buča, zato ga je tudi precej naäel. „Druge ni, kakor da si kupim nove blače", je rekel, „dotlej pa skrijem tisto odprto „vrzel" zadaj takole". Snel je namreč kapo z glave in se delal, kakor da mu je ailno vroče ter jo tiäcal z levo roko na razparano hlačno stran, z desno pa se je brisal z robeem po čela in obraza, da ne vzbudi med äetajocim ob- Činstvom prevelike pozornosti. Tako pride do Garibaldijevega spo- menika. Ni si mogel kaj, kakor da se je ustavil in si ga natančno ogledal od vseh strani. „Sicuro un patrioto triestino (gotovo domačin iz Trsta) so opazili nekateri Benečani, videöi Konfazljatako spoätljivo odkritega pred spomenikom. „M...", zagodrnja Konfazelj zateg- njeno in odhiti v neko bližnjo prodajal- nico narejenih oblek po druge hlače. Neizrečeno ga je jezilo, da se ni mogel lakrat pokriti. Hlače je sicer dobil po svoji misli, toda plačati jih je tudi moral tako, da bi ai bil s tem denarom kupil troje ta- kih doma. Nato ae odpravi po ulici „Riva Schiavoni" na trg Sv. Marka, kjer jo krene naravnoat v cerkev. Čadil se je krasoti tega božjega hrama. ! Ogledal si gaje od zunaj in znotraj, celo na galerije se je bil podal ter mo- tril alike in mozaike z zvedavim oče- som; zraven pa je seveda pazil, kje bi našel kakega duhovnika, da naroči tisto [ maäo za pokojnega strica. Ali naäel ni nobenega. Naposled stakne nekega človeka blizu glavnega altarja. | „Ta bo najbrže cerkovnik", si misli Konfuzelj ter atopi k njemu. „Kaj želite", ga» vpraäa „cerkov- nik" ... „Ali ni nobenega duhovnika?" „Nobenega sedaj", mu odgovori mož. „Pridite jutri zjutraj \u \ (Dalje pride.) nganiti, da je cesarja pozval na Danaj konflikt, ki je navstal med avstrijsko in ogrsko vlado radi carinskega tarisa. Predzgodovina, oziroma vzrok tema konflikta je na kratko ta-le: Svoječasno sta bivši avstrijski mini- ster9ki predsednik Körber in bivši ogrski ministerski predaednik Szell dogovorila sknpen carinaki tarif, na katerega podlagi naj bi se sklenile trgovinske pogodbe z drugimi državami. Avstrijski parlament je že parlamentarno reäil, oziroma vspre- jel ta tarif. Sedaj "naj bi ga vsprejel še ogrski parlament. V sploäno presenečenje pa hoče sedaj ograka zbornica proglasiti ta tarif — ne kakor skupen z Avstrijo, ampak kakor poseben ločen ogrski tarif, ki pa ne bi stopil v veljavo nasproli av- atrijski meji. Ravno radi tega je sicerstvar prak- tično brez pomena, ali načelno je važna, ker ustvarja zelo nsoden prejudic. To bi bil prvi korak, ki bi mu gotovo aledili drugi na poti do popolnega gospodar- skega ločenja, po katerem streme Ogri. Kakor sedaj glede tarifa, se bodo Ogri o kaki drugi priliki in glede druge Btvari skušali postaviti na lastne noge. Zato ae je avstrijska vlada nprla proti nakani ogrske vlade in ogrskega parlamenta. Avstrijska vlada je na ataliäcu, da je Ogrska dolžna držati se sklenjenih dogo- vorov ter da sploh ne sme dovoliti, da bi se iz vsega nagodbenega kompleksa trgale posamične želje Ogrov in zadovo- ljevalo kos za kosom. Ogrski ministerski predsednik je prišel te dni na Danaj aprav zaradi tega, da bi se dosegel med avstrijsko in ogr- sko vlado kak kompromis, in ravno od izida teh pogajanj je najbrže odvisno, ali ostane princ Hohenlobe še minister- ski predsednik. * * * Da se nismo motili, ko smo spisali na§ članek, dokazajejo najnovejäa poro- čila z Danaja, ki pravijo, da je princ Hohmlohe podal včeraj cesarju svojo demisijo in aicer prav zaradi neagodnega izida pogajanj med avstrijsko in ogrsko vlado. Politiöni pregled. Min. predsednik Hohenlobe je podal svojo demisijo, in ravno to so storili vsi drugi ministri. To je najnovejäa vest, ka- tero naro je naznanil brzojav sinoči z Danaja. Povod demisiji je konflikt, ki je nastal zadnje dni med Avstrijo in Ogrsko zaradi carinskega tarif*. Krona je namreč, ugodivši zahtevi ogrske vlade, do- volila, da se ogrskemu parlamentu pred- loži carinski tarif, ne kot skupni nego kot ogrski tarif'. To pomeni, da se je krona v tern vprašanju postavila na stališče. Koschuthove stranke in odločila proti dunajski vladi. Princ Ilochenlohe pa, ki je v posl. zbornici izjavil, da bo odločno branil nasproti Ogrski avstrijske interese je ostal mož beseda in je koj sprevidel , da se je krona postavila na stran Madjarov in da so bili vsled tega avstrijski interesi v veliki' nevarnosti. Cesarju ni preostalo drugega nego, da je vsprejel demisijo. Vsled teh dogodkov je državnozbor- ski predsednik grof Vetter odpovedal da- našnjo sejo posl. zbornice. Ravno tako ne bode imel danes tudi voiilni odsek seje. Gosposka zbornica, ki je imela vče- raj sejo, je izvolila delegate, a je bila koj potem zaključena, ne da bi se bila nadaljevala razprava o izjavi min. pred- sednika. Na krmilo pride zopet uradnišKo ministerstvo, kateremu bode načeloval najbrže češki nainestnik grof Coudenhove. Princ Hohenlohe pa se povrne zopet v -Trst na svoje prejänje mesto. Kakor se vidi, nahajamo se sedaj v jako resnih časih. Državne krize v Avstriji pa $e ne bo tako kmalu konec. Demonstraclje v parlamenlu. Medtem ko so se v petek vräile volitve za delegacije v redu, se je v zbornični dvorani razširjala govorica, da se v parlamenlu vrSe demonstraclje. V re8nici je. priälo do spopada med policijo in deputacijo kongresa delegatov avatrij- skih trgovcev in obrtnikov, ki so v bližnji mestni hiši imeli proti konsumnim društvom posvetovanje. Deputacija, ki je imela črno-rumeno zastavo, je hotela iti v parlamentarno poslopje, zastavo so pa redarji zaplenili, vsled Cesar je prišlo do spopada, na katerem je bil tepen tudi neki policist. Na stotine broječa množica je prodrla kordon, je udrla proti parlamentu in s silo odprla vrata. Med množico se je nahajalo tudi več poslancev, med temi Steiner, Gessman, Axman itd. Demonstrantje so s palicami vdrihali po äipah glavnih vrat, ki so jih razbili. Posl. Steiner je bil ranjen na roki. Vsa prizadevanja poslancev, da bi se množica razšla, so bila zastonj. Sale ko je policija obljubila, da da nazaj za- plenjeno zastavo, so se demonstrantje razšli. Seja, ki je bila vsled tega preki- njena, se je potem zopet nadaljevala. Posl. dr. Lueger je zaprosil za besedo. Vdobivši jo, je odločno protestiral proti postopanju policije ter zahteval od min. prpdsednika strogo preiskavo. Ministerski predsednik je takoj odgovoril ter obljubil, da bo dal vso zadevo natanjko preiskati. Odsek za volllno reformo. Kakor smo že zadnjič poročali, je imel v petek odsek za volilno ref'ormo svojo sejo. OJsek je sklenil, da bode najprej razpravljal o paragrafa 6. ki go- vori o ätevila poslancev za vsako deželo in volilnih krajih. Ministerski predsednik princ Hohenlohe je izjavi), da bo ätevilo poBlancev po novi predlogi pomnoženo za 40. Od teh jih 14 odpade na Galicijo, 9 na Nize-Avstrijsko, na Češko 2 nemška in 2 češka, na Moravsko in Šlezijo po 1 nemški in 1 češki, na Bakovino po 1 nemški, romunski in maloruski, na GDr- nje-Avstrijsko 2, na Tirolsko po 1 nemški in I italijanski in konečno po 1 mandat na Solnograško in Trst. (I italijanski mandat.) Voiilni odsek bo imel danes zopet sejo. Ogrski državni zbor. V soboto ai je izvolil ogrski dr- žavni zbor predsednika in dva podpreds. Pred8ednikom je bil izvoijen Julij Jasth. 2a podpredsednika pa sta bila izvoljena poslanca Navay in Štef*n Rakovsky. Proti slovanski duhovščinl na Ogrskem. Kakor javljajo iz Badimpešte, je avstro - ogrski kardinal primas, zagrizen Mažar, poslal na vse škofa na Ogrsko pismo, v katerem odrejuje, da se vsi du- hovniki „panslavističnega" mišljenja, ki delujejo sedaj v krajih, kjer je narod- nostno gibanje, premeste v mažarake občine, in da se za slovaške žapnije inm- nujejo izkušeni mažaraki dahovniki. AH bodo hrvaäki delegati v ogrskem držav - nem zboru molčali k temu? Ali bo zo- pet na površju slovanska separtistična (oitika? Dr. Wekerle na Dunaju. V soboto je dospel na Danaj ogrski predsednik dr. Wekerle ter je v nedeljo konseriral z ministrom unanjih stvari grofom GoluchowMkim o prepornih vprašanjih carinske tarifo. Popoludne se je v cesarski palači pod predsedstvom cesarjevim vršilo posvetovanje, na ka- terem sta bila navzoča oba ministerska predsednika, grcf G)lucho\v*ki in skupni finančni minister Burian. Dr. Wekerle je po konferenci nasproti novinarjam izjavil, da se je doseglo sporazumljenje, ki zadovoljava oba dela. Dr. Wekerle je odpotoval v Budimpešto ob 5. uri po- poludne. Italijanl in volilna reforma. Koj po seji odseka za volilno re- formo se je v petek sešel italijanski klub. V ti seji je sklenil klub to-le re- solucijo : V očigled izjave, ki jo je v petek v odaeku za volilno reformo podal ministerski predsednik, ceä, da dobi od dveh Italijanom dovoljenih mandatov enega Trst, druzega pa Trentin, to vzlic protest» italijanskega kluba, proti taki rešitvi mora klub protestirat', da se ni jemalo ozira na fttktične politične, go- spodarske in narodne odnošajo pokrajin lstre in Gorice. Rlub vztraja pri svoji zahtevi, da vdobita Goriška in Istra po en italijanski mandat. Novo ministerstvo Italijansko. Listi poročajo, da prevzame Giolitti predsedstvo in notranje stvari, Tittoni unanje stvari, Gallo pravosodje, Gianturco javna dela, Cocco Ortu finance, Mirabello mornarico, Missinini pošte. Za listnici vojne in poljedelstva nista še določena kandidata. Nemlri v Južni Itallji. V Benestare je poizkušalo vdreti kakih 1000 kmetov v municipijsko palačo. Karabinieri so jih mirili, a zaman, ker so jih kmetje napadli in ranili straž- mojstra in tri karabiniere. Karabinieri so u-itrelili. QdU je bil en demonstrant ranjenih pa je bilo osem oseb, med njimi dve smrtnonevarno. Hrvatska. Poalanca Hinkovie* je intervival poročevalec „Neae Freie Pr." Gospod dr. Hinkovie se je o položaju na Hrvatskem izrazil kaj primerno, da je opozicija zmagala, kor je velik del uradništva gla- soval ž njo. Uradniki so odločili. Vspehi, doseženi na tej podlagi, pa ne dajo no- ben?ga jamstva za bodočnost. Narod sam mora priti do besede, do volilne pra- vice ! Dogodki na Ruskem. „Pdtr. brz. agentura" je pooblaäöena izjaviti, da je govorica o razpustu dame popolnoma neresnična, tako tudi o zaroti proti dumi. Proti gen. guvernerju vTiflisu, ki se je B policijskim mojstrom peljal v kočiji, je bil v nedeljo izvršen atentat z bombo. Generalni guverner in policijski mojster sta ostala nepoäkodovana. Ei kozak je bil ubit. Kakor javljajo iz Petrograda so v zadnjem času doäle Pobedonoscevu od revolucijonarnih strank številne obsodbe na smrt. Zato straži njegovo stanovanje mnogo redarjev. Iz New-Yorka javljajo: Semkaj je dospela vest, da je bil general Steselj obsojen na smrt. Ta vest je provzročila ogromuo senzacijo. Salomon Steselj, bra- tranec Steseljev, ki biva v Clevelandu, se je obrnil do predsednika Rooaevelta, da bi posredoval generalu v prilog. Zakon o naseljevanju v Združenlh državah. Senat Združenih držav je vBprej^l zakon, ki zviänje osebni davek za nase- Ijence na pet dolarjev ter zabranjuje naseljevanje analfibetom. Domače in razne novice. lincnovanja v sodnijski stroki. — Kancelista Alojzij Bönigni v Kopru in Josip Braidotti v Pazinu sta imeno- v-üna konceliJBkima ofieijatoma. Preineščcnjc. — Preč. g. Josip K n a v 8, dosedanji župe-upravitelj v To- polovcu blizu Oprtja v Istri je premeščen v Datovlje na Krasu. Preö. gosp. Josip Knavs je podaril svojo hišo, katero je imel pri Sv. Luciji pri Oprtlju družbi sv. Girila in Metoda za Utro s pogojem, da ustanovi imenovana družba tarn äolo. Bohinjska ze'cznlca. — V nedeljo si je ogledal voditelj železniškega mini- sterstva vso bohinjsko železnico od Je- senic pa do Trsta. OJ Jesenic do bukov- škega predora vozil je voditelja mini- ster8tva kakor tudi njegovo spremstvo poseben vlak, ki se je od tarn vrnil zopet v Jesenice. Nh ti strani bukovškega predora pa je čakal drugi vlik, v katare- gajevstopil voditelj ministerstva s sprem- stvom, ko je peš prehodil predor, ki bode do 15. junija popolnoma končan tako, da bodo od tega dne fudi skozenj vozili vlaki. Voditelja ministerstva so spremljali: viäji železniški nadzornik Liltrov, deželni kranJ8ki predsednik vit. Schwarz, dvorni svetnik in voditelj stavbnega oddelka v železniškem ministerstvu, Millemoth, rav- natelj državnih železnic v Trstu, dvorni avetn k Ruil in drugi, kakor namestniätveni svetnik Fabiani, ki je zastopal tržaško name8tniätvo. V Podbrdu se je tem go- apodom pridružil tolminski okrajni glavar, v Kanalu pa voditelj tuk. okr. glavarstva, dvorni svetnik grof Attems. V Gorico je dospel vlak ob 2. uri 35 min. popoludne. Tu sta pričakovala voditelja zelezniäkega ministerstva goriški župan, dr. Marani in pa viäji sfcavbeni svetnik, arhitekt pi. Diözeghy, ki je vodil stavbena dela vseh železniških poslopij od Podbrda pa do St. Petra pri Gorici. Ko si je voditelj želez. min. natanjko ogledal vse stavbe na tuk. postaji, se je z drugimi gospodi podal v hotel „Südbahn", kjer je bilo zanje pripravljeno kosilo. Po kosilu, in sicer ob 4. uri 40 minut se je pa odpe- ljal s spremstvom po novi zelezniäki progi v Trst, kamor je dospel ob 7. uri 22. min., odkoder se je sinoči po južni železnici odpeljal na Danaj. „Piedimonte". — Znano je, da pretvarjajo italijanski v iredentovskem duhu uredovani in pisani iisti, če le mo- rejo, naša krajevna imena. S poseono odločnostjo so se že pred leti vrgli na našo Podgoro, in pomagali so jim tudi njih c. kr. prijatelji tako, da so začeli celo pri nekaterih uradih rabiti masto pravega imena Podgora za to slovensko vas laško spako Piedimonte. Na pritožbe županstva v Podgori je tržaško namest- niätvo spoznalo, da je za Podgoro rabiti le ime Podgora in da ne sme nobeden urad drugače označevati v svojih uradnih spisih te vasi. Vsled tega ne dostavlja tudi poäta pisem, ki so naslovljena v Pie- dimonte, kar je popolnoma prav, ker tega kraja sploh ni. Drž. pravdnik vit. Vidulich pa se za vse to nič ne zmeni, kar dokazuje dejstvo, da je pri porotni razpravi proti junakom „tihega avedra" ponovno rabil za Podgoro ital. apako Piedimonte. Vprašamo, ali je drž. prav- dnik vit. Vidulich tudi iredentovec, ki komaj čaka, da bi se naši kraji poitali- jančili ter bili tako zreli za blaženo Italijo ? ! Cudua zahteva. — „Sočau Javka nad slabo uspelim zabavnim večerom, katerega so priredili minoli četrtek na korist „Narodno prosvete" v „Trgovskem domu". Posebno se jezi „Soča" na slo- venske goriške meiöane zaradi njih pičle udeležbe. Sama pa priznava, da se spravljajo pri takih večerih na oder be- dastoče, ki ne spadajo tja. In te beda- stoče, naj bi šli slovenski goriški meščani poslušat ter trošiti zanje denar, katerega imamo Slovenci še za pametne in res potrebne ustanove premalol? Ni-li taka zahteva „Soče" ne-le samo čudna, ampak tudi naravnost bedastoča? Oddaja obcinskih lovov potom javne dražbe. — Občinski lovi v Ri- hembergu, v Brjah, v Ozeljanu, Št. Mi- helu in v Orehovljah se niso imeli od- dati potom javne dražbe dne 27. t. m., kakor je bilo v zadnji ätevilki naSega lista pomotoma naznanjeno, ampak od- dali se bodo še - le v četrtek dne 31. t. m., in sicer na tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu. Te pomote pa nismo zakrivili mi, marveč zakrivilo jo je okr. glavarstvo, ki je v spisu, katerega nam je doposlalo, kot dan oddaje navedlo dan 27. t. m. na mesto 31. Shod društva „Lega Nazionale" v Piranu. — V nedeljo je imelo druätvo za poitaljančevanje neitaljanskih otrok, „Lega Nazionale", v Piranu avoj deaeti občni zbor, katerega so se udeležila razna iialjanska društva ter zastopniki iz Trsta, iz Islre, iz Furlanije, iz Gorier, iz Dal- macije in s Trentinskega. Goriška mestna uprava, čeravno zadolžena preko glave, ki vedno berači pri vladi za razne pod- pore in ki dela vsak dan nove dolgove, je poslala tja svojo godbo na mestne stroške. Iz blagajniških poročil je raz- vidno, da je imel tržaški oddelek tega draštva v letih 1904 in 1905 204.005 kron 38 vin. dohodko'v in 205 079 kron 62 vin. stroskov, dalmatinski oddelek pa izkazuje imetja 174.145 kron 99 vin. Na shodu se je, kajpada, zahtevala ustano- vitev italijanskega vseučilišča v Tralu. Goriäki gostje z meatno gortbo vred so imeli, ko so ae vracali na parniku „Mon- l'alcone" iz Pirana v Tržič, snolo. ker je pri Porto Rosegi parnik obtiöal v pesku, in so zaradi tega äe-le vČeraj pred- poludne prišli v Gorico, mesto že v ne- deljo zvečer. Nevihta. — V soboto zvečer smo imeli v Gorici äe precej moöna nevihto z dežjem. Grmelo in bliskalo je jako močno. Strela je udarila v telefonični aparat, ki se nahaja pri uredništvu lista „II Gazzetino Popolare" v Gledališki ulici. - Vabilo k letnemu občnemu zbora „Goriške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda" dne 30. maia 1906 v prostorih „Goriške Čitalnice" s sledečim dnevnim redom: 1. L'jtno poroöilo na- čelstva; 2. Prečitajo se naznanila druž- benega vodstva. 3. Morebitni nasveti. 4. Volitev načelstva. Začetek toöno ob 4. in pol uri popoludne. P. n. g)spein go- spice so naproäene. da se v obilnem številu uJoleže občnega zbora. Posebna vabila se ne razpoäiljajo. Načelstvo. Izprcd porotuega sodišča — V petek se je vräila pred tukajšnjim po- rotnim aodiščem obravnava proti 2h- letnemu Josipn Gorjana z Grčine v Gorici. Obtožen je bil, da je dne 26. novembra m. 1. umoril Valentina Pa- dovana. Obravnavo je vodil deželnosodni svetnik M. Gabrijevčič. Prisednika sta bila deželnosodna svetnika, Kuhačevič in Ratar. Obtožbo je zastopal državni pravdnik, vit. Vidulich. Obtoženca pa je zagovarjal dr. Levpušček. Porotna klop je bila mešana. Bilo je namreč 7 slo- venskih in 5 itaiijanskih porotnikov. Kako je do tega prišlo, nam je neumevno, ker je bilo na razpolago dovolj slovenskih porotnikov. Pravijo pa, da je Vbe to za- krivil državni pravdnik Vidalich s tem, da je odklanjal, kolikor je Ie mogel, slovenske porotnike. Vbled tega je vladala v jezi- kovnem pogledu med obravnavo neka mešanica. Poklicali so namreč tolmača Klavžarja, da je italijanskim porotnikom izpovedbe obtoženca in slovenskih prič tolmačil v italijanskem jeziku, kar bi bilo popolnoma nepotrebno, ako bi se bila sestavila čisto slovenska porotna klop, kar bi bilo tudi popolnoma na- ravno ako se pomisli, da je predae- doval obravnavi Slovenec, da je bil ob- toženec Slovenec, da je bila obtožnica slovenska in končno da je biJ tadi bra- nitelj Slovenec. Saj smo imeli v takih slnžajih že dovolj čisto slovenskih po- rotnih obravnav. Drž. pravdnik, ki kaj takega provzroči, ni pač na mesta pri naših porotnih obravnavah. Iz obtožnice posnemamo sledeče: Dne 26. novembra bila je zbrana v krčmi Josipa Komela v Kronbergu drnžba, obstoječa iz Valentina Padovana, Josipa Gorjana, Tereze Gomišček in več drugih oseb. Proti večera je omenjena družba zapustila krčmo ter se podala na pot proti meato. Ko je dospela na križpot pri pokopališču, je povabil Gorjan Terezo Gornišček, naj gre ž njim. Gomiaček se pa ni qdzvala Gorjanovemu povabiln in ta se je odtegnil od družbe ter šel z nekim prijateljem proti svoji kiši, ki se nahaja na Grčini. Pripomniti je treba, da je Gorjan bil zaljubljen v Terezo Gomišček. Med potjo se je pa Gorjan spomnil, da ga ni družba pri odhodu pozdravila. Vrnil se je k nji ter ji začel predbacivati, zakaj da ni tega storila. Nastal je prepir in v tem je Pa- dovan tako močno ndaril Gorjana, da se je slednji zvrnil na tla. Gorjan je pa nato skočil pokoncu, vzel iz žepa nož ter ž njim sunil Padovana v vrat in nato zbežal. Padovan je bil tako močno ranjen, da je v kratkem časa izdahnil avojo dušo. Obravnava je dognala, da je Gorjan zadal Padovanu smrtonosni sanek z, nožem, da pa ni tega storil z namenom da bi hotel Padovana nmoriti, ampak da je to storil nekitko v silobrano, ker ga je Padovan tako močno udaril, da je padel na tla in da ga je hotel §e drngič udariti. Price niso vedele glede ubojstva nič povedali, povedale so pa, da je bil Gorjan še precej vinjen. Brat umorjenega Padovana je celo izpovedal, da je Gorjan znan kot miroljuben človek. Po izpovedanju prič in po prečitanju raznih spisov je bilo stavljeno porotnikom jedno samo vprašanje, in sicer, je-li obtoženec Jos. Gorjan kriv, da je na večer 20 no- vembra 1905 z nožem sunil v vrat Va- lentina Padovana, in sicer tako, da je vied tega Padovan še tisti večer umrl. Drž. pravdnik je v svojcm govoru priznhl, da Gorjan ni imel namena Padovana umoriti. Govorila sta potem še dr, Luz- zattokot zastopnik Padovanovega očeta in dr. Levpušček kot zastopnik obtuženčev, na bar so se porotniki podali v svojo sobo. Ko so se vrnili v sodno dvorano, je ujih predsednik prečital pravorek, s ka- terirn je 11. porotnikov odgovorilo na «tavljeno jim vprašanje z dä, jeden pa z Qe. Vsled tega pravoreka je obsodilo sodišče Gorjana na 18-mesecev ječe, poostrene vsaki mesej z jednim postom in samotno celico ter na povrnitev stroškov, in sicer 289 09 kron za pogreb in 100 kron za zanopanje. Ker je za- Innr?1* Padovanovega očeta zahteval B, kron *a odškodnino, se je odkazala v tem pogledu civilna pot. 2o . V. s°bolo je sede! na zatožni klopi „?"./. Av8Q8t Jekovec, bivši poštni "Praviteli na Srpenici. Zagovarjati se je oral zaradi poneverjenja. __, .^bl>avnavi je predscdoval deželno- «t» Kl|8VJ6lnik'M- Gabrijevčič. Prisednika in r, *olnosodai «vetnika Kuhačevič dr*« bristos^lelti. Obtožbo je zastopal notnV1^* Pravdnika namestnik, dežel- ™«m syetnik Jeglič, a obtoženca je n» K7frjaI dr- Levpušček. Porotniki so M K p Anton Bi»n^i, Anton Terpin, ivuna trandolič, Anton Zucchiatti, Anton öaumg, j08. Komel, Egidij grcs Del Mestri, J°sip Gossovel, Leopold Musig, France Hmelak in Peter Jurman. Iz obtožnice je bilo posneti, da je Postni komisar Marignoni, ki je že 14. jnnija in 29. novembra pregledov&l pošto na Srpenici, že takrat naäel primanjkljaj 70 kron, katere je obtoženec takoj plačal. Dne 9. februvarja t. 1. pa je priäel omenjeni poätni komisar zopet pregledovat poäto, a takrat je našel v blagajni 900 več, nego bi jih moralo biti v nji po račnnih. Ker ma ni vedel obtoženec pojasniti, od kod ta denar, je pričel komisar natančnejae preiskovati poäto, in ta preiskava je dognala, da primanjkuje na pošti pravzaprav kakih 5000 kron. Jekovec je namreč razne zneske, katere so straoke naložile pri poätni hranilnici, zase obdržal. Jekovec je na obravnavi vse priznal. Izgovarjal se je le, da ga je k takemu počenjanju zapeljalo njegovo žalostno gmotno stanje, posebno pa bolezen njegove pokojne žene, ki je trajala več mesecev in mu provzročila premnogo stroškov, katerih ni mogel premagati s svojimi pičlimi do- hodki. Posebno pa ga je smrt njegove žene tako užalostila, da je vsled njo začel neredno živeti, zapravljati in po- pivati, hoteč si s tem olajäati in pregnati svojo žalost. Po zasliäanja prič in prečitanju spisov je bilo stavljeno porotnikom jedno samo vprašanje, tičoče se krivde poneverjenja. Porotniki so na to vpra- ännje soglasno odgovorili z dä, vsled ceaar je bil Jekovec obsojen na 15 me- sečno ječo, poostreno vsaki mesec z jednim postom ter na povrnitev provzro- čene äkode v zneski 5038 83 kron. Nove tiskovine. — „Narodna Tis- karna" je ravnokar priredila tri nove tiskovine za dahovske urade, in sicer 1. Oznanilnico oklicev v sloven- skem jeziku. Ta tiskovina je porabnejša nego dotična v latinačini. — 2. Rojatni list za razprave o pristojnosti, za c. kr. sodnije in druge urade na poziv, prost koleka. Dohovski uradi morajo dan- danes pogoato i/.dajati rojstne liste za razprave o pristojnosti, pogosto tudi c. kr. sodnijam. Taki ui'adni rojstni listi pa ni treba, da bi imeli navadno besedilo krstnih listov, zadoatuje, da obsegajo ime, kraj in rojstne date. Priredili smo v ta namen tiskovino, ki bo jako ustrezala in zmanjšala pisarijo. — 3. „Nota" za medsebojna kratka poročila iz poročne, krstne in mrliäke knjige. Enako tiskovino že rabijo duhovski uradi v trža^ki ško- fiji. Za kratka poročila posebno priročna tiskovina v mali obliki. Vabilo k zborovanju podružnio I slov. plan, drnätva v Ajdovščini, katero I priredi dne 1. junija ob 9. uri zvečer v j hötelu „Šapla". Vapored : 1. Glede pri- reditve planinske veselice. 2. O sezid&nju atolpa na Humlju. 3. Razni predlogi in nasveti. ODBOR. Vabilo k rednemu občnemu zboru „Kmetijskega druätva" v Gerknem, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. junija 1906 ob 2. uri po- poludne v dvorani „Gospodarskega doma". — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za IX. upravno leto 1905. 3. Volite? na- čelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. — Opomba: Če bi ob določeni uri občni zbor ne bil aklepčen, prične se pol ure poznoje novi občni zbor, kateri bode sklepal pri vsakom številu navzočih članov. ODBOR. Ilazgla^. — Ker je doba sedanjega občinskega stareäinstva cerkljanskega po- tekla, vršile se bodo nove volitve v smislu § 21. vol. reda po naslednjem redu : V torek dne 5. junija 1906 voli 111. volilna skupščina, pričenži z izravnim davkom 14 K 99 vin. do vštetih 5 K iz- ravnega davka. V s r e d o dne 6. junija 1906 nada- Ijuje III. volilna akupščina z izravnim davkom 4 K 99 vin. do najmanjšega zneska, in voli se namreč vsaki dan od 8. do 12. ure predpoldan in od 2. do 6. ure popoldan. V cetrtek dne 7. junija 1900 voli II. volitna skupščina od 8. do 12. ure preppoldHn, pričenši z davkom 31 K 74 vin. do 14 K 99 vin. V cetrtek dne 7. junija 1906 od 3. are popoldan do 6. ure zvečer voli I. volilna skup^čina, pričenši s častnimi volilci; potem volijo davkoplačevalci po imeniku do izravnega davka 31 K 77 vin. Vsak volilec voli 10 stareäin in 5 namestnikov. Kdor bi na volišče kasneje doäel, kakor bode sklican po vsporeda, glasoval bode potem, ko bode vea imenik prečitan ter se mora v to pri volllni ko- misiji zglasiti. Volitve se bodo vršile v družinaki sobi Viktorije Tušar v Gerknem hšt. 91, po domače pri Balantaču v 1. nadstropji. Župan8tvo v Berknem, 8. maja 1906. Žopan: A. Kosmač. Parlamentarna komisija v Trstu. — V soboto zjutraj ae je pripeljala v Trot parlamentarna komisija, obstoječa iz nekaterih članov državnozborakega proračunskega odseka, da si ogleda dela v novi laki, kar je bilo v odsekn že kedaj Bklenjeno. Predpoludne so se zbrali omenjeni člani komisije v poslopju po- morske oblasti in so imeli tarn še precej dolga posvetovanja. Popoludne pa so se s parobrodom „Audax* peljali v Sesljan, Spremljali so komisijo predsednik po- morske oblasti, Ebner pl. Ebenthal, kakor tudi nekateri drugi gospodje, ki vodijo dela v novi Juki. Izlet nn Nauos. — Tržaška po- družnica „Slovenskega planin. društva" priredi na binkoštni pondeljek izlet na Nanos. Tega izleta se udeležita tudi po- družnica planinakega druätva v Ajdov- ščini in pa odde'eli tolminske planinske podružnice v Gjrici. Blagos'ovijeD.je vctoranske za- 8tave v Trstu — V nedeljo se je vr- šilo v Trstu na jako slovesen način bla- goalovljenje zaatave tamoänjega veteran- 8kega društva, ki Be vsled cesarjevega dovoljenja imenuje „Cesarako veteransko društvo". Kumovala je pri blagoalovljenju zastave Nj. Vis. nadvojvodinja Marija Jo- sipina, ki ae je v ta namen Že v soboto zvečer na jahti „Fantasie" pripeljala iz Pulja v Trat. Blagoalovil je zastavo tr- žaški škof mon3gr. dr. Nagl. Grozna nesreta z avtomobilom. — V aoboto zvečer okolo 6. ure se je zgodila rifc cesti mej Opčinami in Sežano, in sicer blizu Fernetčev, velika nesreča z avtomobilom. Inženir Grandi se je s soprogo, s tremi lastnimi otroci, l nekim drugim dečkom, s pesterno in s „chauf- seurjem" peljal iz Sežane proti Trstu. Bilo je torej na avtomobilu vsega skupaj 8 oseb. Na rečenem prostoru je prišel nasproti avtomobilu neki kmečki voz, na katerem je sedela prekupčevalka z zelenjavo, Ifatiki Jeler^iÖ, njeii sin Alojzij in neka druga ženaka, vsi trije doma iz neke vasi pri Vipavi. Avtomobil je, ne ve se pravzaprav kako in zakaj, s tako silo trčil v voz, da je moč udarca vrgla vseh 8 oseb iz avtomobila in one tri z voza. Prvi, ki je priäel na lice ne- sreče, je bil poročnik Ruchty iz Trsta, ki ae je ravno takrat na dvokolesnem vozu vračal iz Lipice proti Trstu. Ker ni mogel sam tolikim nearečnežem po- magati, pognal je konja ter pohitel na Opčine na orožniško postajo, da je ob- vestil orožnike o neareči. K sreči pa je izvedel na orožniški poataji, da se je nahajal takrat na Opčinah zdravnik dr. Bellen, ki se je imel pa prav takrat od- peljati z električnim tramvajem v Trst. Poročnik je pohitel s srojim vozom na poslajo, kjer je naäel dr. Bellena, orož- niki so se pa koj podali na lice mesta, in za njimi se je pripeljal tja s poroč- nikom tudi dr. Bellen. Ko bo prišli na lice mesta, in je začel dr. Bellen deliti nesrečnikom prvo zdravniško pomoč, so se prepričali, da je bil 5 in pol letni inženirjev sin Ivan smrtnonevarno ranjen, dalje da je bil inženir Grandi jako ne- varno ranjen, tako tudi kmetica Ivanka Jeleršič in Grandijeva pesterna, dočim so pa bili ostali le lahko ranjeni. Avto- mobil je bil popolnoma razblt, ravno tako razbit je bil tudi voz, konj je pa bil ubit. Preskrbeli so na Opčinah tri kočije, v katerih ao prepeljali poneare- čence v Trst, in sicer inženirja Grandija s soprogo in otroci na dom, chaull'eurja, peaterno in Ivanko Jeleršič pa v bol- nišnico. Le 5 in pol letnega inženirjevega 8inka Ivana so prepeljali do Opdin, kjer je kmalu izdahnil avojo dušo. Najmanj se je slabega dogodilo dečku Albertiju, ki se je vozil na avtomobilu z Grandi- jevo družino tako, da ga je porocnik Ruchly vzel k sebi na dvckolesni voz ter ga v Trstu izročil st'iriäem. Tudi sin kmetca, Alojzij, in pa njena spremlje- valka ata odnesla äe precej zdrave kosti iz te grozne nesreče. Pripomniti je, da je inženir Grandi znan kot jako " nagel dirjač z avtomo- bilom. Pred nedolgim časom so mu je tudi blizu Trenta na Jaž. Tirol, dogodila nesreöa, pri kateri priliki je bil äe precej hudo ranjen mehanik ki ga| je spremljal. Avtomobil pa je bil takrat jako hudo po- äkodovan. Kakor nam pripovedujejo, je imel inženir Grandi opraviti tudi z naäo goriško policijo zaradi nagle vožnje. Mcsto potuvalnega poljedelskega učitelja s hrvatskim uöniin jezikom razpisuje tržaško c. kr. namestniätvo. Dolžnoati potovalnih poljedelskih nčiteljev so dolocene v poaebnem služ- benem navodilu in ob3toje večinoma v strokovnem potovalnem poučevanju kme- tijskega prebivalstva s tem, da mu da- jejo poljudna, 8 praktičnimi dokazili združena predavanja o različmh strokah domačega kmetijatva. Poljedelski potovalni učitelji se na- stavljajo pogodbeno in za aedaj za jedno poskušno leto ; oni so pomožni orgaai c. kr. namestništva in se prideljajo even- tuelno c. kr. okrajnemu glavarstvu. Poljedelski potovalni učitelji dobi- vajo letnino 1800 kron, stalni potni paväal 1000 kron, stanovino od 300 K in pavšal za nabavo književnih in stro- kovnih pomočkov od 100 kron, kateri prejemki se izplačujejo vnaprej v me- sečnih obrokih. Po pretekn vsakih štirih let popol- noma povoljnega službovanfa poviša se gornja letnina in sicer za ätiri štiriletja po 250 kron. Prosilci za to mesto morajo vložiti svoje zadostno z dokufnenti preskrbljene prošnje z dokazom starosli, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, učiteljake sposobnosti za pouk na nižjih kmetijskih šolah, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja najdalje do 24. janija 1906 na c. kr. namestništvu. Oai prosilci, ki nimajo še izpita sposobnosti, se morajo zavezati, da po- ložijo dotični izpit v teku dveh let. Dvc službi ata razpiaani na tri- razredni meščanski šoli na Krškem in sicer ena z jezikovno-zgodovinsko sku- pino, druga za prirodopisno skupino. Prošnjo je treba vložiti do 25. junija pri c. kr. okrajnem šolskem svetu na Krškem. Učni jezik je nemški, a zahteva Be tudi izpit iz slovenščine kot učnega predmeta za meščanske šole. Utonll je. — V aoboto zvečer je utonil v reki Auša blizu Červinjana 88 letni Simon Jančič, upokojeni finančni stražnik. To noč je razsajal namreč hud vihar. Jančič pa je, četuii star 88 let, imel navado, da se je vsak večer 3—4 are sprehajal „ter se vračal domov še-le okolu polunoči. To noč pa je valed sil- nega viharja zašel tor v temi ponesreöil. Samomor, — V Sežani se je v petek ustrelil v Štolsovem hotelu izpitani pomorski kapitan, 24-letni Jurij Galigaris iz Trsta, ki je najbrže prav zaradi tega prišel ta dan v Sežano. Prepeljali se ga v tržaako bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. — Samomorilec se je baje sprl s svojo zaročenko. Ysoiilovaiiska sokolska slavuost v Brežrcah vršila se bo na binkožtni pondeljak v tako kolosalnem obsegu, kot podobne še ni videl Spodnji Štajer. Ra- čuna se na udoležbo 500 Sokolov in nad 6000 ljudstva; zlaati v sose dnih krajih na Hrvaškem se povsod živahao zanimajo. Plakati ao razpoalani, vsporod se razpošlje te dni. V nedeljo je 15 bi- ciklistov raztrosilo 10.000 letakov po treh okrajih. Nemäkutarske vkljubovalne slavnosti najbrže ne bo, ker je nemčarjem pogum npadel ; boje se sokolskih pestij. Politična oblaat jim je na pomoč obljubila 2 stotniji vojakov. Mestno po- licijo, morda pomnoženo s policijo iz raznih nemčurakih gnezd bode kontroli- ralo nad 50 žendarmov, razun tega Slo- venci organizirajo svojo lastno civilno policijo v svrho nadzorstva par kričačev. Skrbijeno je tudi za več sotogral'ov. Dela za 8lavnoat so se poverila zagrebškim in domačimobrtnikom. Med slov.meščanstvom se je osnovalo več odborov. Navdušenje je velikansko ; vsakdo se raduje zmage nad birokracijo in nemöursko oböino. — Na svidenje v Brežrcah; nikdo naj ne ostane doma ! Nova pu^ka. — V Roveretu na Južnem Tirolskem je znašel mehaniK Humbert Haineri novo puško, iz katere 8e zamore v eni minuti 80-krat ustreliti. Naroduo gospodarstvo Zakon o šcku stopi v veljavo dne 21. julija tekočega leta. Doslej v Avstriji tega zakona nismo imeli. V smislu tega zakona je äek pis- mena nakaznica, ki ae more glaaiti na poštno hranilnico, na javne banke, druge zavode, ki so po ätatutih opraviöeni sprejernati denar za tuj račun, ali pa na protokolirane firme, ki se pečajo obrto- ma z bančnimi posli, s pozivorn, da se izplača določeui znesek iz terjatve izpo- stavitelja šeka pri dotičnem zavodu ali firmi. Biatvene zahteve äeka so po za- konu: v besedilu nakaznice mora biti beseda äek, nadalje treba podpisa izpo- 8tavitelja, datum in kraj izpostavitve, ime osebe ali firme, ki naj plača in poziv izpoatavitelja na to oaebo ali firmo. da iz njegove terjatvo plača določeno svoto. Pogojev za izplačiio se ne sme ataviti. Šek ae more glasiti na določeno osebo ali firmo ukaz^ ali na njea orire ali pa na imetnika. Šek je plaöiti le proti izro- čitvi. Delnih plačil imolnik äeka ni za- vezan sprejeti. Ako aprejme delno pla- čilo, je to označiti na šeku, plačniku pa izdati pobotnico. Kakor omenjeno, pred- postavlja zakon v šeku, da ima izpo- stavitelj šeka terja-tev pri zavoda, oziroma firmi, katero pozivlja v šeka, da izplača nakazano svoto. Navzlic tema je plaSilo s dkioniii, alo trasat (oseba ali f;rma, ki f>HJ plača) ve, da jo izpostavitelj šeka v t.onknrza. Ako je kdo izgabil šek, srae zahtevati, da trgovsko sodišče uvede amortizacijsko postopanje. Šeki, izpostav- ijeni v zmislu tega zakona, če jih placate v tnzemstvD, bo podvrženi kolküvni pri- •tojbini po 4 vinarje od kusa ; (e pa jih o plačati v inozemstvo, po 10 vin. od kosa. Iz povcdanega je razvidno, da je šek v zmislu novega zakona jako sličen mc-nici, razlikuje se pa od menice zlasti v tern, d« pri šeku ni potreben akcept irasata. Šek služi v prvi \ryti kot pla- < ilno Bred.stvo, olajšujoče promt t; menica j a slnži v prn vrsti kreditu. Loterijske številke. 26. iiKija. Trat.......3 9 13 42 47 Line.......3 79 48 31 27 Goriška zveza i;ospodarskili zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini St. 9. priskrbuje1 ndom rCentralno posojilnice" v Gorici in drnpih pridruženih zadrag ¦ (x GorJškem: Mcdro galico 98/99% po i\ 64 50 q ; žveplo I. vrste 85 95 finopo i{ 181— q — V zalogi ima : Snperfb^fat 14|16%po K. 530 q; Super sot fut 12/14% ) K 5— q; Tomasova žlindra 14/16% :o K 5-— q; Rndeča sol po K 7,30 q. Knhinjska sol po K 20— q ; Klajno vapno tO7o po K 23'— q. Zadnje troje je v • rečfch po 50 kg. Cena za incdro galico elja samo za blago, kolikor ga imu še .a razpolago; vsled tfga naj se požurijo . ni, ki mislijo še naročiti. Rojaki! hupujte narodni holeh ..Solshega Doma". „N9R0DN9 TISKflRNil" ::: U Gorici, ulica Vettupini St. 9::: 5<, je preskrbljena /. povsem novimi ~ %Vki- ^rkami, okraski in finim papirjem, ^jšfe\ %$$Šh ter more prevzeti vsa v ti- ^0$$ MW$&, skarsko stroko sPa" fÄ^ )>&htybr.Z$ft dajoča dela 4$}&$Li®>~3\ TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo BroŠLire ooo Diplome oo Pobotnice b Sprejemnice , Plakate ooo . itd. itd. : oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o R«č.sklepe Jedilne lisle ooo Etikete itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega vcčbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ......"* Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. i Prodaja ' stroje tudi na teden- j ske ali j mesečne j oboroke. , Stroji so ; iz prvih • tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. I. Primožič slovenshi optihar v Görici ulica Murini 3, priporoča č. duhovScini in sl.obCinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalo?o optičnih izdelkov in sieer ysake vrste očal, barom etre toplomerje, zdravniške toplomerje, da- ljnoglede, vage za vino, žganje itd. Šprejema naročila inpoprave in ^^L pošilja na dom. ^^^4 Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. UIKT. TOFFOLI vBlika zaloga oljhi- nega oljn iz naju- godncjih hrajeu. Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 «Ije JtMlilno M kr. lit. „ fiueje 40 „ „ „ bolje 44 ,, „ „ (hilinat. 48 „ „ „ istrsko 56 „ ,, „ corfü 5si „ „ ., bari 60 „ „ ,. lncca 70 „ „ ,, nizza 80 „ „ ,, najfineje 1 gl. ,, Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. PostPBžba najpošteneja. ,Narodna Tiskarna' ima v zalogi vsakovrstne tiskovine. Iv. Schindler SÄ pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Allino za sadje in prozdjo, stiskalnico za sadjo in grozdjo, škropilnico, poljska oroilja, stiskalnicc za scno, mlatilnice, vitlo, trijorje, čistilnice za žito, lušČilnice za koruzo, slanioreznico, stroj zarozanjo repo, inline za gulanje, kotle za kuhanjo k'ajc, sesalk« za vodnjako in gnojnice, vodovode, želcznc covi, svinčenc cevi. ooooooooooooo Od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Havuo lako vse priprave za klotarstvo: inodeno pipe, sesalko za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploße, stroj za todenje piva, škri- uje za led, stroje za sladosled, priprave za izde- lovanje sodovke in penečih vin, mlinc zadišavo, kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za žlvino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, nainizne tehtnice, decimalne tehtnice; železno poliištvo, želczne blagajno, šivalne stroje vseh seslav, orodja in stroje vsake vrste za ključav- ničarje, kovače klcparjc, scdlarjc, pleskarje itd. Vse z večlotuim jamstvom, i>o najiigodnejih placilnih pogojih, kakor tudi na obroke. . Ceniki z več kot 500 slikami brozplacno. Prekupci in agentje se vsak čas sprejmejo. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Ivan Schindler Dunaj III.11 Erdberggasse 12. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO kro»I10 Upgrade izplačava vsakema, kdor dokaže a potrdili najine nove imerikanske blagajne, da je kapil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! " Pozor! Eno krono nagrade ¦ Pozor! Eno krono nagrade! ,CeritFaIna posojilniea' rcgistrovana zadruga v Qorici, uliea Yetturini si. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesBcna odplačila v petih Ictiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za Vbukib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menicB po 5VL na vhnjizbo pa S°|o z^lo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za. hranilno vloge je nespremenjena. Jako izdatno sredstvo proti ..övllldlilülllu 111 ulldllll Ju Uulll UUilM) v V I M / je liker GODINA, katerega napravljafa v Trsin lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona delJa Salutte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „All' Igea' ? olici Fornelo St. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom poäte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se' dopošlje naprej 7 K, nakar se Btekleničice dopošljejo franko in so v tern znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroäki. Dobiva se v vseh lekarnah.