0 svobodi. Uskokom t albnni. Vsakdo je suženj, ki misli, da je gospod drugih. Ceprav ni t resnici suženj, ima pa prav gotovo dušo sužnja. Nearamno bo klečeplazil pred prvim močnejšim, ki ga bo podjarmil. — Samo oni je svoboden, ki hoče vae okolo sebe OBVoboditi. I. G. F i c h t e. Ni samo pobožna želja človeštva, temveč neobhodna zahteva človeških pravie in j-človeškega poklica, da žiri tako lahko, svobodno, zapovedujoče čez prirodo, popolaoma človeško na zemlji, kolikor le pripušča priroda. CloTek naj dela; a oe kakor tovorna žival, ki se zgrudi v spanje pod svojim bremenom ter ae po najpotrebnejšem počitku izčrpanih mo5i zopet sprari pokoncu, da iznova noai iato breme. Brez strahu, vesel in zadovoljen naj dela in čas naj ima, da lahko porzdigne svojega duh in svoje oko k nebu, ki je prav njemu določeno. I. G. F i c h t e. Naša svoboda je torej v tem, da rladamo zakone, zato da bi bil boj vreden za Jvarstro in ohranitev zakonov, da bi ae vsi lahko udeleževali javnega življenja ter a tem spoznali in pripoznali zakon, ker le tako se ohrani živ- ljenje in svežost duha, s tem se bodri k plemeniti pogumnosti in k vsakemu težarnemu in nesrartnemu delu. Le nekaj velikega in skupnega, kar zadeva vse, lahko zbudi ljudi k izražanju in mišljenju. Zakaj izraziti se in misliti je eno, kdor zabranjuje govoriti, ta zabranjuje tudi misliti, ta zabraujuje izražanje. Izražati se prayi umno in premišljeno gOToriti. Ustnice so brusni kamen duha, čez ustnice mora misel pogostokrat semintja, da dobi blesk, barvo in obliko. Misel, ki jo zaklepamo t notraDJost, ker se bojimo paznikor in zasledovalcev, je solnce in blisk za temnimi oblaki. Jezik se mora razvezati, da zamore miael ogrevati in blesteti; misel, redno prikrivana, okameni in zamre polagoma. Zaznava se dan, inčlovek goyori!Toje tako gotovo ena beaeda in en poraen, da postane ves lepi božji svet pust, mrtev, neumen in nem, ako bi oba ne smela ve8 prodreti. Zakaj govor je duševno solnce na zemlji, časih mora biti tudi duševni blisk ! E. M. A r n d t.