PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugoiir; FLRJ: 55.165,330, 650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34.
Leto III - Cena 10 lir - 6 jugoiir - 2.50 din
TRST četrtek, 20. novembra 1947
Poštnina plačana y gotovini Spcdizione m abbon. postale
Stev. 751
IZJAVE DR. BEBLERJA PRED POLITIČNO KOMISIJO OZN
Anglija
vprašanja
zavlačuje rešitev
guvernerja
Fašistične sile skušajo zaostriti nasprotstva med bivšimi zavezniki -Spletke proti Svetovni sindikalni zvezi, ki predstavlja 70 milijonov delavcev
Lake Success, 19. — V politični j ^misiji OZN se je nadaljevala debata o argentinskem predlogu za J “Klicanje splošne konference Zdru-I &nih narodov glede sklepanja o i °J%>ravi načela o soglasnost; pete.
| trajnih članov Varnostnega
sveta.
debat o je posegel tudi jugo-vanski delegat dr. Bebler, ki je Udaril, da je zastopnik Argenti-vse leto zagovarjal Francov re-T®*; bil je oni, ki je najbolj napa-»el načelo soglasnosti velesil v Varnostnem svetu. Dr. Bebler je po-da ta. vzporednost zadržanja arSciltanskega delegata ni slučajna, i *ajt! fašistične sile, ki so preživele | ®acistično katastrofo, si pač želijo,
1 bi prišlo do nasprotstev med za,-V'*'ki izza časa vojne.
Nato je dn Bebler izjavil, da. člen osnovne listine brani eno izmed ?^esil proti glasovom vseh ostalih lanic Varnostnega sveta in da je tneriški delegat Dulleg mnenja, da e bo položaj glede uporabe pravi-Veta izboljšal s spremembo po-pOpka. Dr. Bebler je v tej točki •plesti, da ne gre za postopek mar-
VIČ
presojo, kadar gre za vpra-
nie, če je n. pr. režim v Romuniji J^dkratičen ali ne, ali če je režim /f-Portugalskem diktatorski ali ne. tako je očitno, da ne gre pri problemu niti za juridično
Vprai
sanje, niti za vprašanje po-
**°Pka. Nesoglasje se n; pokazalo rsdi uporabe vela, marveč pri ^ssojanju vprašanja angleške in J^riške intervencije v Grčiji, ozi-
a ponudene pomoči partizanom
strani sosednih držav, tega razloga ne gre za to, kak
g	t,—	.— —,------
v° Postopek naj se uvede, ker ss'kao ve, da gre za nekaj več, čim Posebni pogoj; dali ZDA večino .Slavni skupščini OZN. Dr Bebler " Pri tem opozoril komisijo, da je ®%vo, da hoče Dulles ustvariti ta J^°žaj tudi v krogu Varnostnega , ***■ Na ta način bi sedaj obsto-VsmI Večina neomejeno vladala v h organih OZN. jugoslovanski delegat je nato po-^arij dejstvo, da manjka tej večini
Aleš Bebler
ve. Toda večina Varnostnega sveta pri vsem tem že mnogo mesecev odlaga vprašanje imenovanja guvernerja za STO. Jugoslovanska delegacija je zvedela, da obstoji kandidatura za mesto tržaškega guvernerja, ki jo podpirajo štirje stalni člani Varnostnega sveta in da se ji upira samo angleški delegat. Ta kandidat je član belgijske vlade, in znano je, da je Anglija z Belgijo v dobrih odnosih. Toda kljub temu je Anglija proti imenovanju tega kandidata samo zaradi tega, da čimbolj odloži rešitev vprašanja tržaškega guvernerja in da čim dalje odloži u-mik tujih čet iz STO-ja.
Dr. Bebler je svoj govor zaključil z besedami, da za krizo, ki grozi OZN, tii treba iskati vzroka v načelu soglasnosti velesil, temveč v pomanjkanju volje za sodelovanje in v pomanjkanju demokratičnega duha pri najvplivnejših delegacijah OZN.
Ameriški delegat je v politični komisiji predlagal, naj se z vprašanjem veta bav; mala skupščina, vse stalne članice v Varnostnem
, ,• rešitev, kajti osnovna listina zah-t ' ','fy I teva za katero koli spremembo soglasnost vseh petih velesil. Zato j,- tudi brez pomena, če je politična komisija odobrila ameriški predlog.
V plenarni seji glavne skupščine so končali debato glede vprašanja o sindikalnih pravicah. Potrdili so tudi resolucijo angloameriškega bloka, ki jo je predložil socialni in kulturni odbor. Ta sklep daje Mednarodnemu uradu dela monopolni položaj glede vprašanj, ki se tičejo sindikalnih pravic in izključuje, na ta način Svetovno sindikalno zvezo, ki je to vprašanje predložila OZN, ter izjavila, da hoče sodelovati pri njegovi rešitvi.
Sovjetski delegat Zorin je kritiziral sklepe odbora, ki so naperjeni proti Svetovni sindikalni zvezi, zlasti, ker je glavna, skupščina še v decembru 1846. odobrila posebno resolucijo, v kateri je bilo -ečeno, da bo OZN v posvetovalne namene stopila v čim tesnejše stike s Svetovno sindikalno zvezo. Zorin je končno poudaril, da glavna skupščina s tona da odobrava to neutemeljeno resolucijo, ne pospešuje sindikalnih pravic, temveč hoče ustvariti samo vtis, da OZN brani pravice organiziranega de-la, česar pa v resnici ne stori. Vsekakor za-
*®irolhP£ralZy!ma Sk,!PnWti| *?uh i svetu pa naj skupno preučijo vpra-h	ostl	»	Amolcradje.	kar	šanje ve(g z namenom, da se spo-
Jazvidno iz številnih primerov j razlJmek) „,ode ukrepov, ki bi bili
, qMijega zasedanja glavne skupine. I...:	•	 1
Jasni dokazi obstojijo v na-h>tatvih, ki jih je v glavnem po-^čila prisotnost tujih čet na v	n15sovražnih držav, zlasti
Egipiu in Koreji. Seveda
w ^  — - . — -—
Se j°Je?a vežina v glavn; skupščini E izjavila za prisotnost tujih
let
v navednih deželah.
^ai°čitnejši zgled pa nudi ha ^-er	Večina	Sveta zu-
^ nJ|h ministrov je s pomočjo
.On>promisov uspela najti pogo-
je
*a umik tujih čet iz Trsta.
temi pogoji so med drugi-
s. imenovanje guvernerja, se-Va vladnega sveta in volit-
3posobni ?agtotoviti, da bi Varnostni svet čim hitreje in uspešneje vršil svoje funkcije.
Gromi ko je odločno zavrnil vsako misel na kakšno konferenco petih stalnih članov Varnostnega sveta, ki naj bi razpravljali o vprašanju veta,, ker bi pomenilo vse to samo plašč, za katerim se skriva poizkus onih, ki hočejo odpraviti načelo soglasnosti, brez katerega OZN ne bi mogla obstojati in nadaljevati svojega dela.
Na ta način bo mala skupščina prisiljena razpravljati v svojem prvem poslovnem letu o vprašanju veta brez sodelovanja Sovjetske zveze in tedaj tudi brez upanja na
stopa Svetovna sindikalna zveza 70 milijonov delavcev,- kar bi gospodarski in socialni odbor moral upoštevati.
Podkomisija za razdelitev Palestine je razpravljala o vprašanju izpraznitve pristanišča, ki naj bi služilo za izvedbo židovske emigracije v Palestino. Verjetno se bo komisija odločila za pristanišče Tel Aviv.
Še nobenega snorazuma med namestniki za Nemčijo
London, 19. — Na konferenci namestnikov zunanjih ministrov je sovjetska delegacija predložila načrt dnevnega reda za konferenco štirih zunanjih ministrov. Ameriški delegat Murphy je izjavil, da so se ostale tri delegacije že zedinile glede dnevnega reda. Sovjetski delegat Smirnov je izjavil, naj namestniki predložijo zunanjim ministrom tudi od sovjetske delegacije sestavljeni dnevni red. Francoski delegat je skušal doseči kompromis, naj bi se vse štiri delegacije zedinile na eno- samo besedilo, kar pa je zopet odklonila sovjetska delegacija. Nato so proučili namestniki poročilo, ki ga nameravajo predložiti zunanjim ministrom. Ker še niso mogli sporazumeti, so sejo odložili na petek.
Knjige o Jugoslaviji objavljene v Švici
Bern, 19. —- Center za. socialne študije je v Bernu izdal brošuro z govorom maršala Tita na kongresu Ljudske fronte 27, Septembra. V prevodu je rečeno, da. bodo vsi Švicarji, ki si ne želijo novega fašizma in nove svetovne vojne, razumeli važnost tega govora, ki je velik doprinos k borbi za mjr in svobodo.
Jugoslovansko-švicarsko društvo •pa je izdalo knjigo v francoščini pod naslovom »Jugoslavija gleda v prihodnosti). Knjiga je prevedena v angleščino in vsebuje zgodovino Jugoslavije od 27. marca 1941 dalje ter opisuje osvobodilno- borbo. Zadnje poglavje je posvečeno gospodarski obnovi in graditvi ljudske demokracije.
Navdušenje v Bolgariji ob napovedi Titovega obiska
Sofija, 19. — Ves bolgarski tisk posveča veliko pozornost bližnjemu obisku jugoslovanske vladne delegacije, ki jo bo vodil maršal Tito. Govor notranjega ministra Jugova, ki je naznanil ta obisk, je povzročil po vsej Bolgariji splošno navdušenje. List «Rabotničesko delo* piše, da je to poročilo razgibalo bolgarsko ljudstvo. V vaseh in mestih se zbirajo ljudske množice na zborovanjih in se izražajo še za večjo okrepitev bratstva med narodi Jugoslavije in Bolgarije. Pri tem pc-udarjajo zvestobo njihovim voditeljem Dimitrovu in Titu, ki jih vodita v srečnejšo bodočnost.
Nove voinfe »(tednika11
Reka, 19. Jugoslovanski parnik «Radnik», a katerim se je vrnilo v domovino več Bkupin izseljencev ;z Kanade in. ZDA, bo pozimi odpotoval dvakrat v Avstralijo, da pripelje v domovino druge jugoslovanske izseljence. Nato bo zopet vozil na progi Reka-Montreal.
Protest SHPZ
proti kratenja kulturnik svoboščin na Tržaškem ozemlju živečih SlovenGev
Glavni odbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze je na svoji redni seji dne 18. novembra t. 1. proučil novo nastali položaj na radijski postaji Trst n. Ugotovil je, da vodstvo te postaje načrtno zavira in preprečuje celo vrsto slovenskih oddaj. Tako so v zadnjem času ukinili mladinsko in otroško oddajo, prav tako so ukinili jezikovno oddajo »Slovenščina za Slovence*. S premišljenim zavlačevalnim cenzurnim postopkom ovirajo in preprečujejo nastope članov Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje.
Višek kulturnega nasilja pa je vodstvo radijske postaje Trst II doseglo s prepovedjo oddajanja Cankarjevih del.
Za kratenje kulturnih svoboščin na Tržaškem ozemlju živečih Slovencev nosi vso odgovornost okupacijska anglo-ameriška vojaška uprava, ki je prepustila vodstvo radijske postaje Trst II ljudem, spadajočim v krog kolaboracionistov.
Z načrtnim oviranjem kulturnih svoboščin na Tržaškem ozemlju živečih Slovencev zasleduje vodstvo radijske postaje Trst II povsem določene cilje: skuša namreč na Tržaškem ozemlju živeče Slovence nasilno odtrgati od njihove kulturne tradicije, streti jim zavest narodne skupnosti in jih tako politično usmeriti zoper svoj lastni narod.
Spričo takega stanja na radijski postaji Trst II Slo-vensko-hrvatska prosvetna zveza — edina predstavnica in braniteljica kultiimo-prosvetnili pravic na Tržaškem ozemlju živečih Slovencev in Hrvatov — najodločneje protestira zoper nezaslišano kulturno nasilje in poziva vso javnost, da nastopijo v obrambo slovenske kulturne svobode.
Glavni odbor SLOVENSKO-HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE
Marshall vztraja pri obnovi Nemčije
Chicago, 19. — Sinoči je govoril ameriški zunanji minister Marshall v Chicagu. Opravičeval je amerišlo zunanjo politiko proti sovjetski zvezi s trditvijo, da je slednja po zaključku vojne vodila politiko, ki je vzbudila odpor ameriškega ljudstva, Nato se je skliceval, da so ZDA vezane na evropski za pa d in da ima ameriška civilizacija svoj izvor v evropski skupnosti. Trdil je tudi, da vodi Sovjetska zveza proti ZDA nekako kampanjo, da pa bo na lonci cn£'5i konferenci poskusil vse za dosego sporazuma.
Istočasno je govoril Marshall o a-meriški pomoči Evropi dn priznal, da pomeni obnovitveni program tve. ganje, da pa ameriška vlada vendarle upa, da bo uspela.
Končno je glede Nemčije izjavil, da je vprašanje evropske obnove zvezano z obnovo Nemčije. V ogib moreb tnega ponovnega napada Nemčije pa da so ZDA še pripravljene skleniti pakt štirih, kd naj zajamči demilitarizacijo Nemčije.
Demonstracije proti vladi v Teheranu
Teheran, 19. — Pred parlamentom v Teheranu je prišlo do spopadov med nasprotniki in zagovorniki Ghavanove vlade. Opozicijski list «Dad» piše, da Ghavan ne uživa v parlamentu podpore večine in mora zato odstopiti.
grški fašizem spreminja
v ameriški protektorat
Z ustanovitvijo grško-ameriškega vojaškega glavnega štaba postaja Grčija Protidemokratična baza ter središče neredov in izzivanj za novo vojno ■ Na povečani teror pa odgovarja grško ljudstvo s še odločnejšo borbo
19 — Te dni so sporočili,
tar: Je Tsaldaris uradno Izjavil v abientu, dg. je ameriška, vlado
Skiej
£!a\nv*a u^,'anov*ti grško-ameriški
štab v vojski, mornarici in
»JfVu ter imenovati ameriške strokovnjake pri ed nicah •j, - vladne vojske, tl^ v"st Je rad.o grške demokra-Gmu, Yojske komentiral tako-le:
‘,Ias zem spreminja Grčijo v Pr°t°ktorat in v opor.šče htoi 15kega imperializma proti Ev-ataf Sovjetski zvezi. Grčija po-
Protidemokratična baza ter
v0 neredov in izzivanj za noto ?Jn°. Komentar pravi da je, da thr:am?r‘lani prepovedali članom Ulj* tbenta kritiziranje vojaške ko-
h-. ri Ta kr, hrvlr, crrški
„ Tako bodo grški častniki tnan®1eni izključno ameriškim ko-
*
e-si.htom. Radio poudarja, da je
to ® Uudstvo, ko Je izvedelo za ho jč°v'c°, še trdneje sklenilo, da f|i0k-Clal.'eVal° borbo skupno z de-vojsko do končne
bo b°Htičnih krogih zatrjujejo, da štab vseboval sedanje n« amcriške misije ter dru-t(i vr. letnikov ter 50 častnikov
ht^akov. ki so na poti v Grč'Jo Ihtoi , zatrjujejo vojaški jzve-
da gre le za prenos nalog si jo	kp misije na ameriško nt-
S}0 ''Gavijajo politični krogi, da >ch,( Amrričani v resnici prevzeli T^ 0 °peracij proti partizanom. 8 bo5- * grške vladne čete i\jai °lJo tujih imperialistov iz-aist	demokratičnemu	pre-
Vu povzroča vedno večje li	v	naprednih	progih	vse-
Nri. E poslal odločen protest •ih arrl zaradi vedno števllnej-‘tthih obsodb nad demokrati
Bil,
Odbor je tudj pozval organizacijo
Združenih narodov.naj se. napravi konec ameriški intervenciji. Romunska konfederacija dela je poslala brzojavko Svetovni sindikalni zvezi, s katero zahteva, naj se nudi vsa pcmoč grškemu ljudstvu, ki se bori proti fašistični vladi in proti agentom mednarodne reakcije. Treba mu je po-magati, da si ustvari demokratični režim, ki bo zajamčil svobodni obstoj demokratičnih sindikatov .n povrnil svobodo vsem interniranim patriotom.
Iz Aten poročajo, da so oddelki demokratične vojske po 12-umi borbi zavzel; vas Gerski pri Spar-ti. Druge edlniee pa so izvedle močan napad proti mestu Komčtin! v Trak.ji. Atenski list: poročajo tudi o delovanju partizanov .na otoku Kreti, kjer so okiopni avtomobili z orožnik; padli v partizanske zasede.
tožilec je zahteva! od. parlamenta,
Kitajski predlog
za mirovno pogodbo z Japonsko
Nanking, 19. — Kitajska vlada je predlagala Veliki Britaniji, ZDA in ZSSR, naj ee skliče predhodne konferenca za mirovno pogodbo z Japonsko.
Na Madžarskem so odkrili nrotidržavno organizacijo
Budimpešta, 19. — Madžarski tisk piše o odkritju organizacije za širjenje alarmantnih novic. Ta organizacije Je delovala po navodilih Pfeifferjeve nčodvisne stranke. A-retiran; so izpovedali, da 30 delo. vali po nalogu Pfeifferjevih poslancev Kalmana Falciona, Ferenca Beke ny-ja. in Ferenca Vaudom, Javni
raj tem poslancem odvzame parlamentarno imuniteto..
Vladni predsednik dobiva vsak dan številne brzojavke iz vseh krajev, s katerimi se odločno zahteva razpust Pfeifferjeve stranke.
ZDA izrabljajo UNESCO v svoje namena
Varšava, 19.	—	Na- konferenci
UNESCO je vodja poljske delegacije Wterblowsky obsodil delovanje ter organizacije.
Dejal je, da je UNESCO razočarala pričakovanje držav, k; so bile razdejane v vojni in ki pričakujejo pomoči za kulturno obnovo. Poljska delegacija se je vzdržala glasovanja za statut te organizacije in je protestirala zaradi izostanka, pomoči. Poljska delegacije je mnenja, da je ta pomoč državam, ki so se borile proti zavojevalcu, dolžnost in ne človekoljubje. OZN bi morala dati UNESCO na razpolago zadostna sredstva, da omogoč. pravo obnovo.
Wicrblowsky je nato govoril o poskusih ZDA, da bi prevladovale v upravi UNESCA in ustvarile program v korist svojih političnih načrtov. Izjavil je, da želi Poljska mednarodno sodelovanje v tej organizaciji.
Predlagal je tudi, naj se pošlje OZN resolucija, s katero naj UNESCO odločno obsodi vsako vojno propagando, propagando o rasni mržnji in narodnostni neenakopravnosti ter vsak poizkus gospodovanja ene države nad drugo.
Ostavka Ramadierova vlade
Zopet govorlfo o vladi »tretje sile“, ki naj bi jo sestavil Blum -Stavke se vedno bolj širijo - Splošna konfederacija dela protestira proti povišanju cen in izreka solidarnost s stavkajočimi
Pariz, 19. — Predsednik republike Auriol je sprejel Ramadiera, ki mu je podal ostavko vlade. Nato je Auriol gače! posvetovanja in je med prvimi sprejel predsedniku skupščine Herriota, za njim pa predsednika republiškega sveta Monnervilla.
Se danes zjutraj so listi pisali, da so pogajanja za razširitev vlade na mrtvi točki, pozneje pa se je raznesla vest, da je Bium prevzel nalogo za sestavo ylade »tretje sile«, k; naj bi obsegala vse politične skupine razen komunistov :n de-gčlistov. Na ta način bi bila vlada Sestavljena iz socialistov, radikalov, demokratične in socialistične zveze odporniškega gibanja, MRP in nekaterih neodvisnih. To vest je potrdil tajnik socialistične stranke Mollet dopisniku agencije «France Presse», vendar Blum še ni dobil uradne misije od otrani predsednika republike.
Mollet je poudaril, da še n! določeno, katere osebe bodo sodelovale v novi vladi in da ne more tudi povedati, če bo Ramadier zavzemal eno ali drugo mesto v ministrstvu. Mollet trdi, da je to zadnji poizkus za rešitev demokracije v Franciji ter omenja možnost izbruha državljanske vojne, ki bi imela nedogledne mednarodne posledice.
Kljub negotovosti, kako se bo rešila vladna kriza, obračajo listi največjo pozornost socialnim sporom, združenim s stavkovnim gibanjem. Stavke se povsod širijo, tako da je narastlo število stavkajočih na 300.000 delavcev, od katerih odpade samo na pariško o-krožje 100.000.
Rudarji na severu Francije, kovinarji pariškega okrožja, mlinarski nameščenci, pristaniški delavci in uradništvo lušk:b zavodov so več ali manj V splošni stavki. Na vidiku je tudi spor z državnimi nameščenci in ravno tako kažejo znaki, da bodo stopili v stavko tudi delavci pri prevozniških strokah. Ce se bo to stanje nadaljevalo, se bodo pristanišča zadušila, ustavitev premogovne proizvodnje pa bo povzročilo krizo v vseh sorodnih področjih, zlasti tudi v preskrbi mest z gorivom in s prehrano.
Dalje je pričela, stavka tudi v Bordeauxu, kj je važno pristanišče za ves prekomorski promet, v o-
krožju Callaisa pa je zapustilo delo nad 100.000 rudarjev. Jif pariškem okraju so prenehali delati vsi delavci tovarne za motorje «Bernard». Isto tako miruje delo v tovarnah Chausson, , Ghenard Warcher in v tovarni SECAM. Samo v tem obratu je drugače zaposlenih okoli 7000 delavcev. Vzporedno z delavskim gibanjem se veča nezadovoljstvo tudi v uradniških krogih, kar dokazuje okolnost, da se v raznih okrožjih širi stavka osebja v hranilnicah.
Vlada je brez vsake moči, edino kar je zmogla je to, da prevaža moko za Pariz s pomočjo vojaških kamionov, v Marseillu pa je zaposlila vojsko z deli prd razkladanju ladij.
V tej zagat; se je vlada, seveda pr e kasno odločila za takojšnje povišanje vseh mezd. in sicer v obliki dragirijskih doklad y znesku 1500 frankov mesečno. Zdi se, da nasprotujejo temu povišku finančni tehniki, ki zatrjujejo, da Di bilo treba imeti na razpolago v ta namen nadaljnih 300 milijard frankov, kar bi onemogočilo ravnovesje proračuna. •
Urad splošnega udruzenja dela je objavil poročilo, y katerem protestira proti povišanju cen, soglaša pa z zahtevami delavcev ter izraža solidarnost s stavkovnim gibanjem. Končno zahteva udruže-njei znatno povišanje delavskih pokojnin.
Kakor srna poročali že včeraj, je predlagala vlada zbornici odvzem imunitete poslancu Cristofolu in republiškemu syetniku Davidu. Vsi znaki kažejo, da namerava socialistična stranka s svojimi pomagač1 uvesti policijski režim proti • glasnikom jn pravim zastopnikom delavskega razreda Vlada se y svojih razlogih trdi, da sta imenovana poslanca vodila napad man.fe-stantov v Marseillu na sodno palačo in občinsko hišo. Komun»stič-na stranka se ne straši tega ukrepa, ker se zaveda, da ima za seboj vso delovno Francijo. Vsekakor
Posvetovanja sindikatov
FLRJ, Bolgarije, Romunije in Albanije
RIM. — Neko švedsko letalo, ki ae je vračalo iz Adis Abebe, se je zrušilo v gorah na področju Salerna. Pri tem je bilo ubitih 20 oseb.
Poziv delavcem vsega sveta za uomoč gršlLemu ljudstvu
Beogrcd, 19. — Včeraj Je bilo v Beogradu posvetovanje sindikalnih predstavnikov Jugoslavije, Bolgarije, Romunije m Albanije, ki so ga sklicali sporazumno z glavnim tajnikom Svetovne sindikalne zveze Saillantom, da organizirajo redna posvetovanja in da vzpostavijo tesne stike med sindikalnimi gibanji teh držav.
Sklenili so, da bodo sporazumno s sindikalnimi centralami v raznih državah imenovali stalne ali začasne delegate pri teh centralah.
Poročilo o posvetovanju pravi med drugim, da so preučili tuda politični položaj v tem delu Evrope in soglasno poudarili potrebo organiziranja propagande proti delovanju ameriških in angleških imperialistov ter za razkrinkanje njihovih
reakcionarnih teorij in njihovih napadalnih načrtov, ki so naperjeni proti neodvisnosti in demokratičnim svoboščinam vseh narodov.
Vsi delegati so tudi soglasno protestirali proti sedanjemu položaju v Grčiji in proti terorju, ki ga *xo-narhofašistični režim izvaja m, d grškim delavskim razredom dn ljudstvom sploh. Pozvali so svetovno sindikalno zvezo, naj podvzame pobudo za ustanovitev v vseh državah posebnih odborov za pomoč Grčiji ter naj pozove delavce vsega sveta, predvsem angleške in ameriške, naj dajo materialno, moralno in politično pomoč grškemu ljudstvu v osvobodilni borbi ter naj zbirajo finančna in druga sredstva za pomoč žrtvam manorhofaš stičnega terorja v Grčiji.
se francoski socialisti udinjajo politiki, za katero stoji zapadno-ev-ropskl in ameriiški kap.tgl in ki nima nič skupnega s koristmi francoskih delovnih množic.
V zadnjem hipu poročajo, da Je Auriol zvečer sprejel podpredsednika skupščine in voditelja komunistične parlamentarne skupine Du-closa v spremstvu republiškega svetnika Mauvaisa. Nato je Auriol sprejel predsednika MRP — Sc-hu-mana v družbi voditelja parlamentarne skupine MRP Lecdurta,
Politični krogi se vprašujejo, če bo Auriol sprejel tudi De Gaullea. V krogih MRP so mnenja. ->a bi imela vlada, ki bi jo sestavljala homogena MRP večje izglede na uspeh, kakor m katera koli druga
Ramadierova demlsija dokazuj^ neuspeh Ramadierove vlade. k. se je hotela rešit; s tem, da. bi premaknila svojo osnovo na desnico. Toda zdi se, da je celo Reynauld odklonil svoj vstop v Ramadierovo preošnovano vlado. Končno je poizkusil Blum doseči sporazum med strankami centruma, da bi na ta način sestavil vlado tretje sile, ki b; ji 'načeloval on sam, in to na programu, kakor ga je v obrisih naznačil Mollet. Sodeč po dogodkih, ni dob'1 za to rešitev niti pristanka MRP, niti radikalov.
S tem je kriza odprta in tc v trenutku velike socialne napetosti v vsej Franciji.
itallja zabieva zopet kulonije
Rim, 19. — Italijanski poslanik v Londciiu je pred konferenco namestnikov štirih zunanjih ministrov v Londonu podal poročilo o stališču italijanske vlad.1 glede bivših italijanskih kolonij.
Italija se sklicuje na diplomatsko zgodovino in zatrjuje, da je pridobila pravico na Libijo, Eritrejo in Somalijo na zakonit način in da ji je bila pridobitev teh kolonij mednarodno priznana. Nato se sklicuje, da je Italija z rokami italijanskih delavcev preobrazila svoje kolonije in da je vedno sodelovala z domačim prebivalstvom. Zato italijanska vlada, predlaga, naj preiskovalna komisija zasliši nekdanje italijanske koloniste, ki živijo kot begunci v Italiji. Poročilo končno pravi, da je potrebno, da nadaljuje Italija svoje uspešno delo v Afriki v korist domačega prebivalstva. Iz tega razloga naj namestniki, oziroma štirje zunanji ministri priznajo zaupno upravo vseh kolonij, ki jih je imela še pred nastopom fašistične vlad?.
Zopet nova «vlada»
pod okriljem Anglo-američonov
Varšava, 19. — V zvezi z ustano vitvijo gvianske vlade* na anglo-ameriškem zasedbenem področju v Nemčiji piše list rZycie Warsza-wy: »Razne organizacije istega kova so bile že ustanovljen«, toda »začasna gdanska vlada*, ki so jo u-stvarill tik pred začetkom konference štirih velikih, je višek cinizma*.
Udeleženci varšavske konference
GRIGORIJ MAKSIMILOVIC MALENKOV je sk/upno z Zda-novom predstavljal na varšavski konferenci boljševiika komunistično partijo ZSSR. Rojen je bil v Orenburgu na Uralu. Leta 191A je bil v Rdeči armadi kot politični komisar. Po zmagovitem zaključku vojne proti belim in utrditvi novega režima je odpotoval v Moskvo, kjer je nadaljeval študij na inženirski fakulteti. Leta 1921, je bil tajnik komunističng celice moskovskih visokošolcev. Zaradi izrednih političndi in organizacijskih zmožnosti je bil v kratkem izvoljen v najvišja mesta boljševiške stranke. Je član politbiroja centralnega komiteta komunistične (boljševiške) partije ZSSR.
Gre za načelo, gospodje
Po vesteh iz tržaških trgovskih krogov se zamenjava blaga med oono «A» in oono «B» Tržaškega ozemlja ne more normalno vršiti zaradi tega, ker angloameriške okupacijske oblasti ne dopuščajo, da bi se ta zamenjava vršila normalno, s tem da mordjo trgovci za vsako tudi neznatno količino blaga prositi postbno dovoljenje. Angloameriške okupacijske oblasti se namreč strogo držijo sporazuma med obema vojaškima upravama, ki je veljal do ustanovitve Tržaškegd ozemlja, ter bi moral, dosledno tenvu, s tem dnem prenehati, ker po pariških sklepih tvorita obe ooni STO-ja enotno državnopravno telo, četudi pod dvema upravama, in bi morda tvoril, tudi enotno gospodarsko enoto ter bi bila tako Morganova črta le začasna razmejitev upravne kompetence in ne meja, ki loči dve državi z vsemi svojimi posledicami. To je ugotovitev s pravnega stališča.
Toda javljajo se večni zagovorniki svojih gospodarjev in glasniki prekomorskih načrtov, ki trdijo, da niso temu krive angloameriške okupacijske oblasti, ampak narodna zaščita oone «B». Ce bi človek ne poznal izvora in namena teh namigovanj, bi .skoraj verjel, da je jugoslovanska vojaška uprava v coni «B» kriva, da tržaški trgoveo ne sme s svojim blagom v cono «B» ali obratno.
Toda gospodje glasniki ameriškega imperializma in zagovorniki domačih poklicnih špekulantov bi se morali zavedati, da gre za načelo:
Ali je Tržaško ozemlje državna enota, ki se mora gospodarsko izpopolnjevati, ali nit Industrijsko in trgovsko središče Tržaškega ozemlja — Trst — mora nuditi vsemu svojemu podeželju proizvode svoje industrije in sprejemati od njega — in predvsem od njega — vse viške proizvodnje. Tu ne gre za par jajo ali liter mleka, ampak gre za velike količine vina, rib, olja in drugih proizvodov oone «B»; niti r.e gre za par nogavic ali čevljev, ampak za vse proizvode, ki jih mora nuditi Trst svojemu podeželju in to popolnoma normalno, brez vsakf-ga moledovanja za razna dovoljenja pri angloameriških oblasteh. Gre za načelo, ali je Tržaško ozemlje enotna državd,, kakor določa mirovna pogodba, ali pa sta dve državi, kakor hoče jo- gospodje pri angloamtriških oblasteh in njihovi trobentači.
165 milijonov dinarjev za obnovo Pulja
Pulj, 19. — Na predvolivnem zborovanju puljske Ljudske fronte je bil obrazložen načrt za obnovo mesta.‘Od kredita, ki ga je vlada določita za obnovo Istre, so doličili 165 milijonov dinarjev za Pulj. Najprej bodo obnovili tovarno cementa, nato ladjedelnice, mline in pristaniške naprave.
Prijateljska gesta ZSSR do Romunije
Bukarešta, 19. — V Bukarešti so irdaiti poročilo, v katerem javljajo, da se je Sovjetska zveza na. posredovanje romunskega ministra za trgovino in industrijo Georgiuja Deja odpovedala znesku 600.000 dolarjev, ki ji ga Romunija dolguje za račun v«č mesečnih pošiljk materiala, ki ga predvideva dogovor o premirju.
Požigalcu Narodnega doma
ieto in sesi mesecev zapora!
Rim, 19. — Danes se je nadaljevala sodna razprava proti Giunti. Javni tožilec je zahteval 8 let zapora, od katerih naj se 5 let odpusti. Sodišče je Giunto obsodilo zaradi organiziranja fašističnih tolp in zato, ker je vodil vstajo 28. oktobra 1922, na 6 let in 6 mesecev zapora, od katerih se mu 5 let odpusti. Oprostilo ga je obtožbe, da je sc-deloval pri ustanovitvi fašističnega režima, ker dejanje, k; se mu pripisuje, ne predstavlja zločina. Sodišče je tudi odredilo izločenje 3pisov, ki se nanašajo na dejanja, k- jih je obtoženec izvršil v Dal-niaclji, kjer je. bil guverner.
Kazen znaša torej leto in šest mesecev! Človek, ki je bil duša in gi-
takem strdšnem kršenju moralke človečamstva. Pribijamo le, da nam je jasno — ob izreku take obsodbe nad fašističnim zločincem, ko hkrati nekateri krogi zahtevajo celo, da bi prišli likvidatorji Mussolinija in fašističnih hierarhov pred sodišče, — da taka situacija terja borbeno enotnost vseh demokratov. Borba proti ostankom fašizma in njihovim velikim zaščitnikom še traja. Zadnji dogodki o Italiji so pa tudi dokazali, da je to edina pot za zmago demokracije.
Scelba se zaganja
v napredne sile
Rim, 19. — De Gasperi je ob svo-
balo fašističnega nasilja v Trstu in P°vratku * Neaplja glede mož-i.,	 r.osti	preoenove	vlade izjavil, da te
BEOGRAD. — Jugoslovanska vlada je predložila ljudski skupščini FLRJ osnutek zakona, kd za-branjuje uporabljanje grba, pečana in imena Združenih narodov v trgovinske namene. Osnutek je izdelan na podlagi predloga glavne skupščine OZN.
Primorju, ki je preko sebi podre■ jenih organov sprdvil v zapore in konfi nacije ljudi, ki so skupno odsedeli stoletja; človek, ki je kriv smrti'sto in sto Slovencev, je obsojen na 18 mesecev zapora! Človeku, ki j<■ dal požgati Narodni dom v Trstu ter narodne domove in druge slovenske institucije v Trstu in okolici, so odpustili pet let od šestih in pol!
Vendar ne bi imelo nobenega smisla povedati, kaj vse čutimo ob
Splošna stavka v Bariju
Bari, 19. — Glavni odbor Delavske zbornice v Bariju je proglasil splošno stavko v vsej pokrajin1 in odredil, da niti list; ne bodo izš’ .
Iz Gfavine v pokrajini Bar‘ja poročajo, da je prišlo do spopada med policijo in stavKajočinit.
Manjkajo točnejši podatki, ker so telefonske zveze pretrgane.
ne more vedeti, ali bo možna razširitev vlade, ali pa bo to »spodleti lo» kakor pri zadnji vladni krizi.
Njegov namestnik pa je izjavil, da b; De Gasperi sprejel sodelovanje drugih političnih skupin, seveda pa na podlagi sedanje usmeritve vlade. Trdi tudi, da je De Gasperi mnenja, da sloni njegova vlada na večini.
Danes je na kongresu demokri-stjanske stranke govoril notranji minister Scelba, ki je zatrjeval, da predstavlja krščankka demokracija višek demokracije, in je blatil vse res napredne sile.
Včeraj se je zaključil kongres pokrajinske komunistične federacije. Med raznimi govorniki je Cavallot-ti JThJOarjal potrebo združitve vseh bivših borcev v mednarodno fronto odporniških siL Profesor Banf je poudaril potrebo šolske reform« in svaril pred invazijo ameriških pedagoških metod.
PRIMORSKI DNEVNIK
— * —
20. novembra 1947.
Niste ustregli volji ljudstva
Protest prebivalstva iz Sv. Križa na ZVIJ
Prebivalci is Kriia pri Trstu ugotavljamo, da Šolska oblast pri VU samovoljno premešča in odpuiča naSe učiteljstvo. Zaradi tega nedemokratičnega ravnanja trpi ugled in redni napredek naSe Sole.
V minulem Šolskem letu so naSi otroci dosegli zavidljive uspehe tako v vzgoji kakor v znanju kljub raznim oviram. Zasluga za uspeh gre učiteljem, ki so lansko leto poučevali na nas 1 Soli.
Vsi novo nameščeni učitelji imajo italijansko maturo in ne obvladajo slovenskega jezika. Učitelji, ki poučujejo sedaj na naSi Soli z izjemo ene učiteljice, se odpeljejo takoj po končanem pouku iz vasi in nimajo nlkakega stika s starSi Šolskih otrok, kar nikakor ni v korist pouka in vzgoje. Nasprotno pa so učitelji, ki so bili letos premeščeni ali sploh ne nameščeni, stanovali v vasi in se s starSi stalno posvetovali o vzgoji in učnem napredku njih otrok.
Nerazumljivo nam je, zakaj Šolska oblast ne dopusti, da bi se nato. Sola uspeSno razvijala. S premestitvami in odpusti je zavrla redni pričetek pouka. Izjava najviSjih Šolskih oblastnikov, da so se izvrHle premestitve zato, da se ustreže volji ljudstva, je v kričečem nasprotju z resnico. To dokazujejo naSi podpisi, s katerimi izročamo svojo leljo in zahtevo, da se takoj prekliče premestitev učiteljice Pahorjeve in učiteljice Košute ter takoj namesti učitelj Maver. Omenjeni učitelji uživajo zaradi svoje strokovne usposobljenosti, kakor zaredi svoje požrtvovalnosti popolno zaupanje starSev in smo trdno prepričani, da bodo vzgojili nase otroke v poštene člane človeike drulbe.
Le z ugoditvijo naSi zahtevi bo VU dokafala, da hoče resnično ustreči volji ljudstva. VU nosi polno odgovornost za razvoj naiega Šolstva pred narodom in zgodovino.
„Nova Gorka
Je pričela izhajati
••
V soboto 8. t. m. je izšla v SoTra-nu prva Številka lista «Nova Gorica*, glasilo OP za gorički okraj ter bo izhajal vsak drugi petek.
Delovni polet primorskega ljudstva takoj potem, ko so padle že Itak kr: vi Ane meje ter obveznost:, ki jih Je sprejelo prebivalstvo Goriške s petletnem planu, bodo dobile v novem glasilu svoj prostor. Ze besede, ki Jih Je Izrekel tov. France Bevk na Velikem zborovanju v Šempetru, so za amer novega lista značilne:
♦Zgradili bomo novo Gorico, toda stari se kljub temu ne bomo nikdar Odrekli*. Novo glasilo bo seznanjalo či-tatelje o napa-ih in dehi graditeljev nove Gorice, pisalo bo o uspehih naših najboljših delovnih kolektivih. V prvi številki je precej posvečenega Volitvam y ljudske odbore, pripravam za volitve ljudskih poslancev v zvezni sVet ljudske skupščine FLRJ in v ljudsko skupščino LR Slovenije. Ostali članki obravnavajo aktualne probleme, kakor poročilo o drugem zasedanju okrajne 'Judske skupščine v Solkanu, članke m dopise o tovarn; r Anhovem, o ustanovnem kongresu SIAU-ja v Trstu ter o borbi Slovencev, ki so ostali pod Italijo Itd.	t
L'st je vžbudll tako po Goriškem kakor po Sloveniji Izredno zan'ma-nje ter od vseh strani prihajajo na uredništvo laskava priznanja in topli pozdravi.
Vse prispevke za otroško božičnico 1947 sprejema patronat v prostorih Rdečega križa TP, ulica št. 4.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRIZIVNA RAZPRAVA PROTILONJERCEM
Sodišče priznalo zakonitost
ljudske zaščite in oprostilo obsojene tovariše
Medtem ko Je kasaoijsko sodišče včeraj odbilo priziv državnega tožilca proti sodbi porotnega sodišča, ki jo je izreklo proti Lonjercem, Je vendar moralo ugoditi upravičenemu prizivu, ki sta ga vložila branilca odvetnika dr. Tončič in Tibe-rini, ki sta branih Coka, Glavino in Udoviča. Obramba se je popolnoma pravilno postavila na stališče, da so tedaj obtoženi tovariši bili člani ljudske zaščite, ki jo je ustanovila ljudska in vojaška oblast z namenom, da vrši policijsko službo. Kot varnostni organi so tedaj tovariši vršili svojo dolžnost in po nalogu oblasti aretirali vse pripadnike fašistične policije. Clan te fašistične policije oziroma Inšpektorata Iz ulice Bellosguardo Je bil Zarotti, katerega so obtoženi tovariši aretirali. Zaradi teh Zakonitih' aretacij so namreč tudi sodili Coka in Gl3vino.
S tem da je sodišče ugodilo prizivu obrambe, je dejansko priznalo, da je bila tedaj ljudska zaščita zakonito ustanovljena varnostna oblast z določenimi nalogami.
Sicer do drugih zaključkov tudi sodišče ni moglo priti, ker v nasprotnem primeru bi pač moralo priznati, da je tudi sedanja civilna policija nazakonita, ker so jo ustanovile vojaške angloameriške zasedbene o-blasti.
Medtem ko Je porotno sodišče obsodilo Coka na tri leta ječe -zaradi ugrabitve osebe, Je bil sedaj oproščen, ker se dejanje, ki ga je izvršil, ne more šteti za zločn. Gla-vina, ki je bil tedaj obtožen umora in je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, Je bil včeraj popolnoma oproščen, ker je samo Ižvtš’1 zakoniti nalog zakonite oblasti. Udovič Franc je bil tudi oproščen vseh dejanj, ki mu Jih jč obtožnica naštevala, ker je bila za vsa ta dejanja podeljena amnestija. Kljub vsemu temu pa Je kasncijsko sodišče potrdilo obsodbo porotnega sodišča proti ostalim, v odsotnosti ob-cojenlm tovarišem, čeprav se njihova dejanja ne razlikujejo od dejanj, ki so jih izvršili oproščeni tovariši.
Nove zanimivosti
pri razpravi proti gradb3iiikcm
Razprava proti gradbenikom, ki se Je te dni nadaljevala v nekakem pozabljenju, je včeraj prinesla nekaj novih zanimivosti. Pričal je gospod Schwarz, bi vit trgovec s kolonialnim blagom v Zagrebu, kt se je v Italiji prelevil v trgovca oziroma prekupčevalca z zaveznškl-ml kamioni, v Trstu pa Je naposled postal celo lastnik gradbenega podjetja. V glavnem je ta mož, ki se Je na razpravi skušal prikazati kot ljubimec, na široko pravil o svojem potepuškem življenju v Italiji. V Florenci se je že med vojno seznanil s Štrukljevo, tam Je začel prekupčevati z zavezniškimi avtomobili in sl F^-služll veliko denarja Iz Florence ga Je zanesla pot s Štrukljevo v Turn, kamor ‘1 Je sledil zaradi tega, ker je bil njen nekakšen neuraden zaročenec. Od tam Ju je zaneslo V Trst in tu je našel nekega ing. Svljeziča, s katerim sta ustanovila gradbeno podjetje. Za ustanovitev tega Je Schwarz vložil 10 milijonov lir. Nekaj časa Je baje v Trstu stanova!
F/ZKULTURA
Danes bo odigranih samo 5 tekem
za prvenstvo STO-ja
Igrišča Kolonje in Nabrežine, torišče borb za točke - Samo ena tekma za okrožno prvenslvo
Danes bodo nadoknadili neodigra-ne tekme, ki so odpadle v drugem dnevu prvenstva zaradi slabega vremena. Tako bomo imeli priliko videti v medsebojni borbi Sv. Arno ter Ponzlano B Lj., katere izid je težko prerokovati, vendar mislimo, da mladi pončancl ne bodo kos rutiniranim igraloem Sv. Ane, Ko-Jtalui.ga bo sprejela v goste ena.i-storico Hrana, ki si hoče priborit' obe ali pa vsaj qno točko. Ske-denjci pa pravijo, da trije goli bodo prav gotovo, vendar mi jim kratko malo ne verjamemo, dokler ne bomo videli rezultate; ostra bo borba za točke med Rojanom ter Montebellom kakor tudi med Nabrežino in Dreherjem ter mislimo, da bo Nabrežina znala odpraviti goste.
V okviru okrožnega prvenstva pa bo odigrana ena sama tekma, in sioer bo morala Aquila sprejeti v goste Lj. Sv. Vid, ki Je zadnjo nedeljo tako nadmočno zmagal.
Spored tekem Ja naslednji: v Na-brezhril: ob 14.30 Nabrežina-Dreher. Igrišče Kolonje: ob 8.30 Sv.Ponzia-na; ob 10.30 Rojan-Montebello; ob 13. Skedenj-Milje; ob 14.30 Košta-lunga-Piran.
■rifa
Okrožno prvenstvo: Aquila
Sv. Vid na igrišču v 2avljah 14. url.
%
Sovjetska zveza, Ceikoslovaika ter Poljska povabljene na Balkanske Igre 1948
Kakor smo že pred kratkim ob-
javili, je bil Trst sprejet kot ridnl član Balkanskih iger. Ta novica je
predvsem razveselila vse športni k« našega ozmUja, ker vidijo v tem nekako izhodišče za bodeče delo. Treba so bo vestneje pripravljati, da bomo lahko s ponosom, pokazali razvoj ljudskega športa tudi v tujini. Telovadci, lahkoatl ti, kolesarji, nogometaši, šahlstl, plavalci, brksačl,. rokoborci ter vsi ostali, bodimo ponosni, da so balkanske državo prvič prtznele naš« Svobodno tržaško ozemlje ter obenem nam izkazale čast, da nas sprejmejo v svojo Br do. Pckazat! pa moramo, da smo vredni tega toliko bolj, ker so na Balkanske igre 1948 povab-
ljene tudi Sovjetska zveza, Češkoslovaška ter Poljska.
Spored balkanskih iger je naslednji:
Orodna telovadba 13. Junija na Madžarskem (obvezne vaje morajo vsebovati vse prvine predpisane za olimpijsko prvenstvo v tej panogi). Košarka 20, junija na Bolgarskem. Odbojka 12. septembra v Bolgariji (ca novo se uvede tekmovanje deseteroboj za moške ter troboj za ženske in mladino). Kolesarstvo 18. junija na Madžarskem. Sah 7. .novembra v Romuniji, streljanje 25. sept mbra v Romuniji. Boks 12. septembra v Albaniji. Nogomet: v Albaniji 23. maja Albanija-Madžaraka; v Albaniji 17. septembra Albanija-Bol-garlja, v Bolgariji v jeseni Bolgari ja-Madžarska; v Bolgariji v juliju Bolgarija-Jugoslavlja; r,a Ma-
džarskem 6. junija Madžarska-Ro-munija, na Madžarskem 9. povem-bra Madžarska-Jugoslavija; v Romuniji 20. junija Rcmunija-Bolga-rija; v Albaniji Romuni ja-Albanija; v Jugoslaviji 3f. oktobra Jugoslavija-Romunija; v Jugoslaviji 27. Junija Jugoslavija-Albanija; končno Romunlja-Albanlja.
Poleg tega bodo organizirana srečanja v smučanju, jahalnem športu, hazeni, namiznem tenisu, dviganju uteži, sabljanju, hokeju na ledu, v motociklističnih dirkah, Jadralnem letalstvu, plesanju, veslanju, plavanju In vaterpolu.
Kratke vesti
V nedeljo so odigrali v Ljubljani prvo motociklistično nogometno tekmo med Ljubljano in Zagrebom, ki se je končala neodločeno. Tekma Je bila zelo zanimiva, kljub temu da se }» poznalo igralcem, da niso še vešči v obvladanju Igre.
V dneh 30, t. m. do 3. dsctmbra 19Jts bo v Zagrebu odigrana šahovska tekma med državnima reprezentancama Jugoslavije ter Češkoslovaške. Tekma bi morala biti že v novembru, pa jš bila takrat zaradi nepredvidenih težkoč odgodena. Igralo »e bo na des.-tlh deskah dvokrožno, tako da bo vsako moštvo imelo na istih deekah enkrat belo, drugič pa črne flgurč.
skupaj s Štrukljevo In Jo tudi denarno podpiral kot je skušal dopovedati ta improvizirani gradben,k. Na ta način namreč skuša opravičiti svoje podkupovanje. Podpiral JO je zaradi tega, ker Ji je njena mesečna plača komaj zadostovala za osebne stroške, cigarete itd. O-menil Je še celo, da Je ta gospa bila v Turinu najelegantneje oblečena ženska. Darovi so se že pričel; v Florenci, ko ji je dal 800 tisoč Ur za sodno ločitev zakona s sVOjim možem. Tu v Trstu pa JI je dal krznen plašč, vreden 180 tisoč lir, zlat prstan, vreden 60 tisoč Ur, 100 zlatnikov in Še 100 tisoč Ur za letovišče. Skratka, bil Je njen neuraden ljubimec, kajti takoj ko je prišla v Trst njegova zaročenka, je Štrukljevo zapustil. Obtoženec Je še priznal, da je tu v Trstu kupil vilo, v kateri tudi Sedaj stanuje.
Nato je prišla v dvorano gospa Štrukljeva, kj Je s svojo prisotnostjo blestela samo dve ali tri minu-
te in dala nepomembno izjavo. Fo odmoru je začel Breitnerjev branilec odvetnik Cavalieri, ki je v obrambo obtoženca ponovil »tvari, ki jih je sam obtoženec v svojem zagovoru navedel.
OtroSke ure na radiu prepovedane
Ze dolgo časa so se pripravljali lonjersk; otroci za nastop v tržaškem radiu. Fridno so hodili k va-Jaan In se potrudili, da bi se navadili čim več lepih pesmi. Končno Je bilo določeno, da bodo nastopili v nedeljo 23. t. m. pr; otroški uri. V njihovo nedolžno veselje pa Je pretekli ponedeljek kanila grenka kaplja. Vodstvo radia je sporočilo. da so zarad; «reorgan:zac:je» ustavili oddajo otroških ur.
Najprej so Izločili Cankarja, potem mladino m sedaj še otroke. Le tako naprej, gospodje, vse v imenu svobode hi demokracije.’
Porušene hiše in brezposelni zidarji
Kako je s stanovanji za zimo? ^Spekulacija s stanovanjsko bedo - Z obljubami ne bo rešeno vprašanje obnove
C Im bolj se bližamo zimi, tem bolj stopa v ospredje neštetih delavskih in uradniških družin vprašanje: Kako bomo prezimili:? Poleti se je 2ie kako prebilo in je bil vsak kotiček dober. Toda pozimi?
Preteklo zimo so vse vprek obljubljali: VU, conski im občinski svet, da bodo čez poletje sezidali nova stanovanja in popravili ona, ki so bjla cd vojne poškodovana. Poletje je prešlo in v koliko smo Tržačani na boljšem? Tistih nekaj novih hiš, ki so zrasle na Kolo-nji, je bilo po večini dodeljenih «esulom», torej ljudem, ki imajo najmanj pravice do bivanja v Trstu in do novih sšanovanj in ki si bi lahko v mnogih primerih sezidali svoje lastne hiše. Hiše za športnim igriščem pri Sv. Soboti tudi še niso dokončano m verjetno se bo letos vselilo le malo ljud; van'e, dol Im so gradnjo stanovanj na E-lizijskih poljanah pri Sv. Andreju sploh prekinili in se sedaj podira še tisto, kar je bilo že zgrajeno.
RAZPRAVA PROTI MAJORJU RIGHARR80N0
Klepetavi ing. Luppis
zabava občinstvo in sodnike
Razprava proti majorju Ricnard-sonu postaja čedalje bolj dolgočasna. Tudi včeraj popoldne se je nadaljevalo zasliševanje razdre me* n.lnih prič. Najprej je nastopil mg. Giuseppe Baldi, predsednik družbe Autovie Venete, ki pa ni povedal nič novega
Za njim se je prikazal y dvorani debelušast in plešast gospod s s vo bradico. Bil je to znameniti Ing. Luppi* Karel, ki ga že poznamo z razprave proti gradbenikom n ki mnego govori, skuša pa čim manj povedati. Mož je tako gostobeseden, da ga kar ni mogoče ustaviti, ko se zažene.
Povedal jč, da Je do pred tremi meseci bil šef Genio Civile, da pa sq ga od tam odslovili. Na vprašanje branilca je začel razlagati, da morata biti pri vsak; pogodbi dve stranki. Pri tem Je tako krilil rokami, da so se vse angleške ladles
Razprava proti morilcem Vrabčeve v torek 25. t. m.
V nasprotju z novico, da je raz-p;ava proti morilcem pokojne Milke Vrabec odgodena, kot Je to objavil nek jutranjik. Je sodni urad ZVU pojasnil, da se bo razprava začela v torek zjutraj 25. t. ui. pred glavnim zavezniškim sodiščem, kateremu bo predsedoval major Mc. Holm. Tožilec bo kapitan Dye. Obtožence branijo odvetniki Turola, Gianninl in Annoscia.
Vajenci za svoje pravice
Včeraj zvečer je bil sestanek mladincev ladjedelnice Sv. Marka ln Tovarne strojev Sv. Andreja, na katerem so razpravljali o šolskih problemih vajencev. Na zaključku zborovanja so soglasno odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnjo realizacijo dogovora, ki so jih imeli predstavniki Enotnih sindikatov z direktorjem podjetja F.M.S.A. glede šole za vajence. Dalje zahtevajo za osnovo dogovorov predloge, ki Jih je postavil tovarniški odbor Enotnih sindikatov Tovarne strojev Sv. Andreja, in sicer: 1. Dnevni pouk v času delovnih ur; 2. Sola v okrilju pod jr ti j; 3. Enakovrednost pri organizaciji tečajev med delavci in delodajalci.
Nerazumevanje s strani delodajalcev do bolečih problemov vajencev, ki so že v svoji rani rrladosti najbolj izpostavljeni izkoriščanju, je žalostno izpričevalo, ne samo tržaških kapitalističnih krogov, temveč tudi ZVU, ki bi morala priskočiti vajencem na pomoč in jih podpreti v nj.hovih upravičenih zahtevah. Saj ne zahtevajo drugega, kot samo to, da se izobrazijo in specializirajo ter si s tem ustvarijo lepše perspektive za svoj življenjski standard.
Zgledi vlečejo
Iz Ricmanj nam pišejo:
Prejšnjo nedeljo je »Primorski dnevnik, priobčil dopis iz Ricmanj o cerkvenem sporu, ki je trajal od leta 1901. do 1910. in sliko pokojnega Berdona ob 30-letnici njegove smrti. Tovariš dopisnjk je bil debro poučen o vsem od začetka do konca omenjene »afere*. Zato tnu je starejša in tudi mlajša generacija hvaležna.
Naša mladina pa n| samo čiiair omenjenega članka, ampak »e zelo zanimala ter razpravljala o »liki Škodenjskrga pevskega društva. Ta slika nas je prav za prav razjezila. C« je bilo mogoče openskemu »Zvonu., svetoivanskemu pevskemu zboru in še sedaj škedenjskemu pevskemu zboru r-apraviti turnejo po Jugoslaviji, zakaj ne bt zmoglt tudi mi RicmanjcJ nekaj podobnega?
Naš pevski Zbor »Slavec* jo bil že pred 40 ali celo 50 leti nagrajen s prvo nagrado na mnogih ljudskih prireditvah. Da pa ne M bil naš zbor uporaben samo za prireditve v Ricmanjih ln na Brsgu, bi bilo potrebno pričeti takoj s pri pravami in delom na širil osnovi. — Tako so razpravljali mlajši In tudi nekaj starejših v nedeljo, ko so čltali poročilo o turneji škidenj-»kega pevskega zbora v Zagrebu In Ljubljani.
Torej mladina na delo, na noge! Naj ne bo v Ricmanjih n'ti ene bije, ki n« bi Imela pevca ali pevke v domačem društvu »Slavec*. Začnimo takoj s pevskimi vatami, da se bomo čim prej pripravili ter lahko nastopili.
v prvi vrsti sedežev prijetno smejale; ta smeh pa Je bil tako nalezljiv, da je prešel tudi na sodnike. Zato je nastal pravi teater.
Glede večkrat omenjene klavzule, ki je dovoljevala razveljavljati pogadbe, je inžerer dejal, da se je v vseh 18 letih svojega službovanja (v 18 letih, je poudaril) ni poslužil. Dalje je dejal, da je bil major Squ.re z njim. zelo zadovoljen, kar mu seveda radi verjamemo. Nato je na vprašanje tožilca dejal, da ni sprejel od nobenega zavezniškega oficirja nlkakega pri* poročila za sprejemanje gradbenih podjetij v določeni seznam. Priznal pa je, da so menjavali seznam, potem ko ga Je poslal na urad za javna dela. Hitro pa je pripomnil, da so to delali le Richardsofovi podrejeni, kajti Richardson, kakor on sam, sta bili prečastitljivl os- bi, da bi delala kaj takega. Pri tem je tudi trdil, da Je on eden izmed najboljših Inženirjev v Italiji.
Ko ga Je tožilec vprašal, če je vedel, kaj je sploh nadziral RiJiard-son, je zopet po svoji stari navadi Vprašanje obšel ;n dejal, da je vedno preveč spoštoval svoje nadrejene, da bi se vmešaval v njihove zadeve. Povedal je tudi, da je izplačal nad 10 milijard lir denarja podjetnikom in da ni bilo pri tem nikoli nebene nerednosti. Kljub temu se jč revežu zgodila velika krivica in so ga poslali iz službe. Branilec ga je tedaj vprašal, če prejema še plačo. Ko Je inženir pritrdil, ga Je vprašal, kdo mu plačuje, ali italijanska vlada ali ZVU. Možlcelj Je skomigni z rameni in vzkliknil:	«1 don’t know!» (Ne
vem). To Je bila vsa njegova angleščina, ki Je zopet povzročila smeh v dvorani. Na razna druga vprašanja Je nato odgovarja! tako gostobesedno, da se Je predsednik končno naveličal in mu dejal, naj odgovarja z da ali ne. Možičku Je tedaj postalo nerodno, pogledal Je okoli sebe, kakor da b; nekje Iskal Opore, ln jezik se mu je zataknil. Javni tožilec pa se ga je usmiT. in nekaj namignil, nakar so ga odslovili.
Za njim sta pričala še ing. Col-lettl od U8VS-a in ing. Laiacono, šef Inženir za tržaško pokra j no. Nato so razpravo odgodill na da-nes od 9. uri zjutraj.
GostovanjeTržačanov v Medji vasi
V nedeljo je dramska družina prosvetnega društva «Ivan Cankar* iz Trsta organizirala's naš: vesi kulturno prireditev, ki je zpIo dobro uspela. Našo prosvetno dvorano smo napolnili do zadnjega kotička.
Na sporedu Je bilo več recitacij iz Gregorčičevih in Prešernovih pesmi, dva prizora iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja* ja Cehovlja šaloigra «Snubač».
Vaščane je prireditev zelo navdušila ln želijo si še podobnih gostovanj.
Pomagajmo revnim tržaškim otrokom! — Prispevajmo za otroško božičnico 1947!
Obnova poškodovanih hiš se je največkrat omejevala na pobelitev fasade in popravilo kakšnega okna. Ce je hiša le količkaj bolj poškodovana, se je niso dotaknili.
NI čuda torej, če se je pri takem položaju razvila črna borza za stanovanja ta sobe. Kdor plača za sobo po šest, osem ali več rifeoč, jo lahko takoj dobi, saj jih skoraj vsak di?.n ponujajo po časopisih. Po drugi strani pa se morajo delavci, ki ne itrorejo tako visoke najemnine, stiskati po štirje, šest ali več v eni sobi. In še tam se jih skuša gospodar iznebiti pod kakršno koli pretvezo. Tako so nekje absolutno rabili sobo zase m bi Jo moral podnajemnik nemudoma izprazniti. Ker ni vedel kam, je moral pristati na višjo najemnino — in gospodar ni več rabil sobe.
V nekem drugem primeru sta mož in žena sama v trosobnem stanovanju. On dela v Tržiču in se vsak dan vozi Iz Trsta na delo. Take primere bi bilo treba urediti in preprečiti špekulacijo. Stanovanja in sobe morajo biti na razpolago najprej Tržačanom in tistim, ki imajo tukaj delo, da lahko pridejo po zmernih cenah do sveje strehe; šele potan naj pride jo na vrsto drugi najemniki.
Sioer pa bodo špekulacije s stanovanjsko bedo prenehale šele, ko se bodo VU In njej podrejeni organi bolj pobrigali za obnovo ter nas ne bodo krmili samo z oblju-b.mi. Zadnji čas so celo sprožili razpravi o nekakih nebotičnikih, kakor da bi bilo glavno vprašanje posnemanje Amerike tudi v stavbarstvu.
Gospodje bi storili mnogo bolje, ako bi se malo razgledali po industrijskih in delavskih četrtih Trsta, kjer zevajo od vojne razbite in porušene hiše in ki do danes zam*an čakajo zidarjev, čeprav je tndi teh lepo število med brezposelnimi.
KOLED/iR
Četrtek 20. novembra
Srečko, Braslav Sonce vzhaja -ob 7.11, ob 16.27. Dolžina dneva 9.16-
Jutri 21. novembra
Albert, Darinka
Spominski dnevi
1910 je umrl znameniti ruski plsa-f telj Lev N. Tolstoj. Rodil se
je 9. 9. 1828.
1941 so partizani brežiške čete vdrli v zapore v Bevnlci ter, osvobodili več političnih jetnikov.
iegislracija dobrodelnih ustanoi
Tiha voda bregove dere
Preskrba
da
ul.
Trst 19. (AIS) — Nobena dobrodelna organizacija, ki že obstoj ■ ali ki bi bila pozneje ustanovi]«« na Tržaškem ozemlju, ne bo v nobeni obliki izvrševati acor deln:ga delovanja, če se ne bo. gistrirala pri dobrodelnem ona e (VVelfare Division) Zavezniške jaške uprave.
Sodišče bo zaslišalo
Se nove priče, da razjasnijo tajno, ki obdaja zločin
Tudi včeraj je sodna razprava proti morilcu Ulerlju privabila ogromno poslušalcev, ki so živahno komentirali monotone izjave razbremenilnih prič, ki so bili včeraj večinoma Ulerijevi prijatelji. Dasi smo do sedaj slišali že veliko prič, se Se ni razjasnila tajna, ki obdaja ta zločin. Sum: in okoliščine, da je Uleri izvršil zločin so kljub otročjim izjavam razbremenilnih prič še vedno zelo rročne, čeprav manjka Se zadnji člen v verigi dokazov, ki bi b'l zadosten, da bi sodišče obsodilo Ulerija. Popolnoma izključena je teza, s katero so skušal: dokazati, da je pokojni Favento najprej ubil Svojega prijatelja Superino, nato pa še samega sebe. Stric pokojnega Fa-venta, ki Je včeraj kot zadnja priča civilne stranke pričal, je popolnoma izključil možnost samomora, posebno ker je pokojni Favento dobro zaslužil. Za njim so si sledile priče, Ulerijevi prijatelji, ki so več ali manj pripovedovale o značaju pokojnih prijateljev. Ker so nekateri teh prič govorili, da sta pokojnika večkrat bila zagrenjena, jih je državni tožilec vprašal, ald sta kdaj dejansko izrazila Zeljo, da bi si vzela življenje. Na to vprašanje pa je priča Drloli priznal, da kaj takega nista nikdar izrazila. Kod rdeča nit. pa se je ves čas med pripovedovanjem teh prič vleklo izpraševanje zagovornika odvetnika Gianni-nija, ki je z zastavljenimi vprašanji dobival naivne odgovore, da je bil Uleri vselej miren, tih, ki je
glahka zapadel volji drugih. Tudi bivši obtoženčev učitelj Sancin Rudolf je na dolgo in široko razkladal, kako miren in vase zaprt je bil Uleri že kot otrok. S temi dobljenimi odgovori najbrže skuša odvetnik Gianninl ustvariti videz, da Je zaradi tega obtoženec priznal zločin na policijskem zasliševanju, ker
Prodaja oglja. Opozarjamo, s- v občinskih prodajalnah v Kol on ja (Macelletto) ter v ul. Pa-rini (šola) nadaljuje prodaja oglja po 32 lir za kg.
Enotni sindikati
Stoubp.cn. Zaupniki in cdbo-r bodo imeli sejo v petek 21. t. m. ob 18 uri v ul. imbriani 5.
Šolstvo. Člani šolskega sindikata bodo Imeli občni zbor v nedeljo- 23. t. m. ob 10. uri v ul. Monfort 3. Volitev delegatov tržaške občine za ustanovni kongres zv:ze tVotnih sindikatov za STO. Priporočamo udeležbo vsem članem.
Odsek za tisk. Sestanek tiskovnih referentov je preložen na sobeto 22. t. m. ob 17.30 v ul. Imbriani 5.
Kulturna prireditev pri «Lovcu»
Dramska družina prosvetnega društva «Ivan Cankar* bo priredila danes 20. t. m. ob 17. uri «Pri Levcu* Finžgarjevo trodejanko »Veriga*. Po predstavi veselo martinovanje.
Koncert v « Verdiju*
Prihodnjo soboto ob 21. uri bo imel tržaški filharmonični orkester pod vodstvom Mc. Herberta Karavana simfoničen koncert. Na sporedu sta druga in tretja Beethovnova simfonija.
Pevski koncert v Lonjerju
V nedeljo 23. t. m. bo v Loujer-ju koncert pevskega zbora «F. Prešeren* iz Boljunca pod vodstvom tov. Žerjala.
Natečaj za pionirsko himno
Glavna pionirska komisija sporoča prizadetim, da se bo natečaj za pionirsko 'himmo zaključil nepreklicno 25. t. m.
Zveza gluhonemih
vabi vse člane, da se udeleže v nedeljo 23. t. ra. ob 17. uri občnega zbora, ki bo na sedežu v ul. Conti 11.
Sestanek roditeljskega sveta
slovenske šole v ul. Sv. Frar.čiška bo v ponedeljek 24. t. m. ob 14. uri v Vicolo Ospedale št. 2 in ne v petek 21. t. m., kakor Je bilo prvotno javljeno.
Prosvetne konference
Po odebritvi prošenj bo dobrodt-
li oddelek izstavil prosilcu potro'"
o .registraciji, ki bo vsebovalo p-sebno dovoljenje za delovanje Tržaškem ozemlju.
Vse organizacije, vključno R"1;' križ, ki zdaj tukaj delujejo, •***" nadaljujejo s svojini delom vštevši 15. decembra 1847. l dnevu bodo preitehala vse njm ■ funkcije, če ne btdo regi^1'v in dobile dovoljenje za nadall;, nje dela pri dobrodelnem o-dem
Sestanek ASIŽZ
ASI2Z sektorja Skorkija-LJ?^' vrt vabi vs: žene, da se udek ■ sestav, ka, ki bo v petek 21.J-ob 21.30 v prostorih v uk V1C"' Osp. MUItare št. 2.
Slovenskc-brvatska prosvet. zveza sklicuje za nedeljo 23.XI.1947 ob 9. uri dopoldne prosvetno konferenco na Opčinah za openski okraj in v Nabrežini za nabrežin-ski okraj.
Na konferenco vabimo odbornike prosvetnih društev, članstvo, zastopnike množičnih organizacij m učiteljstvo.
Pomoč pri učenju otrokom
, ..	x	...	.__,.	„	članov	Delavskih	zadrug
zlahka podleže volji drugih. Priča«
Znpuetti Italo je Izjavil, da Uleri niu Delavske zadruge so skknile po-v- -	.	magati	tudi	v	solakem	letu	1947-
šel takoj zjutraj naslednjega dne po izvršenem zločinu v bolnico obiskat ranjenega Superino, temveč opoldne. Brezdvanno sl zjutraj še n: upal, ker ni vedel, kakšno je stanje Superlnija in se je bal, da bi ga ta spoznal. Priča Drioli, ki se je prav po kavarniško vedel, tako da ga Je moral predsednik sodišča opomniti, naj se dostojno vede, je začel govoriti, da Je bil pokojni Favento precej zmeden, kadar je govoril. Govoril je baje o anarhiji ln svobodi.
Po zasliševanju teh prič je obramba predložila sodišču te-le zahteve: 1. Zaslišali naj bi strokovnega izvedenca ki bi pojasnil, s kakšne razdalje sta bila pokojnika ustreljena. 2. Sodniški ogled na kraju izvršenega zločina. 3. Mnenje o ranah, ki naj bi ga dal strokovnjak sodne medicine in sodišče naj bi zaslišalo priče, ki so bile z Ulerijem v celici po policijskem zasliševanju. Po kradem odmoru Je sodišče sprejelo te zahteve in katerim se je pridružil tudi državni tožilec dr. Paolucci hi obenem odgodilo razpravo na jutri zjutraj.
Šovinisti napadli dva delavca
Ko sta v torek okrog 21. ure dva delavca, 26-letni Penko Jožef in 26-letni Sverko Jakob, oba ;z ul. Glu-.stinelli 11, čakala v uL 20. septembra na filobus «L», da bi se odpeljala domov, Ju Je napadlo sedem običajnih pouličnih pobalinov, k' so od zadaj navalili nanju In ju vrgli po tleh. Potem so Ju še dalje suvali ln brcah ter Jima prižadeja-li več ran na glavi.
Ko se Je pr.bližal policijski kamionček, so napadalci pobegnili. Policija pa ni šla za njimi, da bi Jih polovila, ampak je pobrala oba napadena in ju odpeljala na svoje poveljstvd, kjer so ju zaslišali.
Eden od napadencev je >zlavtl, da pozna med napadalci nekega pobalina in da ga bo poiskal.
V ul. 20. septembra stalno napadajo delavce, ki se trudni Vračajo s svojega dela. Pobalinom, ki*ves božji dan pohajajo in kratijo dragoceni ča», preseda že sam pogled na delovno obleko. Oblasti pa doslej riso še prav ničesar ukrenile, da bi preprečile take napade, čeprav so napadalci vedno isti in že skoro vsemu mestu dobro znani.
Skrit bunker v pristanišču
V torek proti večeru so odkrili delavci, ki izravnavajo teren v novem pristanišču pri obrežju št. 7 skrit bunker, napolnjen z eksplozivom. Verjetno so ta material zapustili Nemci ob umiku. Niso še mogli ugotoviti, kakšne vrste ln koliko je tega streliva ker je bil Vhod zabarikadiran jn morajo pobiralci, min poprej odstraniti ov re.
Na brzojavnem uradu glavne postaje Je našel železničar Gigante v škatli za cigarete, ki je bila skrita v nekem predalu, več nabojev in strelnih kapic. Verjetno je b'!o to strelivo tam že dalj časa skr.to.
Medtem ko Je popravljal strešno op "ko, ki ja je razmajala barja v
zadnjih dneh, Je 17-letni Bruno Possa našel na podstrešju hišfe v ul. Commerciale št. 7 samokres belgijskega izdelka.
V kotel z ogljikom je padel
Ko Je hotel 25-letnl delavec Kočevar Ferrucrio iz ul. Medla 25, ki je zaposlen pri podjetju Franc Mell, preiti po desk; z enega zidu na drugega, mu je po nesreči spodrsnilo ravno nad kotlom, v katerem Je bila ogljikova kislina. Ko-čev.ir Je padel v kotel In dobi! več opeklin po stopalih in po nogah. Odpeljali so ga v bolnico, kjer ga bodo pridržali 15 dni na zdravljenju.
Tatovi že drugič na obisku
GOšpod Ezlo Cappelleri je imel včeraj že drug.č v teku nekaj mesecev obAk ljudi, ki so se zanimali za njegova nalivna peresa. Kakor zadnjič, pa J-h tudi včeraj ni imel priliko spoznati, ker so v pozn h nočnih urah razbili šipo izložbe njegove trgovine v ul. Carducci n odnesli lepo število nkllvnih peres v vrednosti okrog 60 t*soč i r. Ko je prišla policija s svojim kamiončkom «pogledat», so tatovi že idpra-vili svoje delo in odšli «po drugih poslih*.
Na tržaških železnicah
je pettrat preveč osebja
Znano je, da je »edaj v območju
48 študirajočim otrokom »vojfh članov. Prispevale bodo za vpisnino ln druge takse za sinove članov Delavskih zadrug, vpisanih vsaj 3 leta. Prošnje morajo biti naalov-Ijene na upravo Del. zadrug, Sprehajališče Sv. Andreja 68 ter morajo vsebovati poklic ter člansko kategorijo družinskega poglavarja, leto vpisa v DZ, v kateri prodajalni Delavskih zadrug kupuje ter ekonomsko stanj« v družini.
Zahvala katinarshega prebivalstva
Prebivalstvo katinarsk? župnije se zahvaljuje gosp. Soo.rarnelllju, asistentu pri tvrdki F. Faccanonl, za podarjeni material za postavitev spomenika padlim partizanom za osvoboditev Trsta.
Nova ustanova člana Dijaška matice, ki sta vplačala po 10.000 lir ustanovnine: Prosvetno društvo «Sla-vec* iz Birmanj in tov. Mi-lovnik Andrej iz Trsta.
Trst, kjer sedaj životarijo v brezdelju. Na Opčinah, v Nabrežini in v Trs tu Je na stotine takih ljudi, ki se dolgočasijo, ker nimajo kaj delati. Mnogi med njimi bi s« radi vrnili domov v Italijo, kjer žive njihov; sorodniki, pa Jih oblasti ali predstojniki ne pustijo, kakor ne pustijo nazaj tržaških državljanov, ki morajo še vedno službovati v Italiji, kamor jih je prestavil fašizem.
Dne 16. septembra je VU izdala posebno uredbo, » katero je bila ustanovljena »Začasna uprava železnic na STO-ju, «pod vodstvom polk. Barnet-a. Obenem Je bilo določena, da bodo ohranili z italijanskimi železnicami samo tisle stike, ki so potrebni za ureditev in likvidacijo poslovnih računov do 15. septJmbra.
Odlok govori jasno. Od 15. septembra dalje nima Italija ničesar opraviti pri upravi železnic na STO-tu. Kljub temu pa je prišlo pred dnevi iz Benetk od tamkajšnje direkcije železnic okrog 10 uradnikov na tržaško ravnateljstvo, kjer so pregledovali račune. Pa ne morda samo one pred 15. septembrom, kar bi še nekako šlo v smislu odredbe VU, amipak tudi za poznejš; čas, vse do zadnjih dni.
Najbrže so se uradniki sami in oni, ki so jih poslali zavedali, da delajo protizakonito in zato so se pripeljali v Trst skrivaj ter brez dovolilnic. Menda tudi VU n.1 nič vedela o njihovem prihodu, ker sč je polk. Barntt zelo začudil, ko so prišli k njemu in zaprosili dovolilnice za povratek v Italijo,
Torej ni dovolj petkratna nadšte-vilnoat v osobju, ampak nam posi- j Ijajo še razne revizorje in kontro-
Omejitev tramvajskega prometa
Obveščevalni urad Zavezniške vo-jnške uprave sporoča, da dne 20. novembra od 09.30 do 10.30 ure ne bo vozil tramvaj po progi ob morju med trgom Venezia in Nabrežjem 3. novembra, ker bo na trgu Unlta vojaška svečanost.
Vodovod za Gropado, Padriče in Bazovico
Trst, 19. — Obveščevalni Urad hrlt.-ameri področja STO-ja sporoča: »Industrijski oddelek ZVU objavlja, da »o dogradili vodohram s prostornino 500 kub. metrov in črpalno postajo na Kalu.
Vodohram in črp:ilna postaja »ta b.la stavljena v obrat v ponedeljek, dne 17. novembra in preskrbujeta z vodo sedaj Gropado, Padriče ln Bazovico.
OfSGSKA BQži&«SA 1947
Rojstva, smrti in poroke
Dne 19. novembra 1947 se je 5; dilo 8 otrok, umrlo Je 12 ljudi, F-rok pa Je bilo 10.	y
CIVILNE POROKE: podjetnik Ivan Zangrando ln u cica Linda Corsi.	.
CERKVENE POROKE: P011*-, skl kapitan Rudolf Kruegcr Jo teljica Margherita Bembina, . hanik Bruno Ercoleasl in za® ca Eleonora De Bernardi. m jj3-
Calogero Valenti in zasebnica
CdllUgClV VtUfuti	-j,
belta. Žito, težak Alojz Fenek J* sebnlca Marija Olivo, ge0’’’fl2. Guido Pesaro in zasebnica Ar^Jri da Bisianl, dijak Marko lin uradnica LIvija Zupančič, tre „
ski zastopnik Avgust Trebbi i® teljica Bruna Zanier, šofer S'vL
Benci ln zasebnica Jolanda delavec Anton Strancar in za®? ca Italija Ciroi.	n:
UMRLI: 32-letni Aleksander, Bella, 70-Ietn; Jože Malte, L'1* Karolina Sigoni, 72-letni Ivan, man, 33-letna G er,n Ada,
Alojz Gollia, 66-letna Terezij* spi, 24-letni Nereo Ranzatto,
na Marija Koenig, 42-letna Iva gj. Cergol, 69-letnl Alojz Tom^c, letni Jože Fusar.
v četrtek 20. novembra
TEST D (m 238.6/Kc 1260)
12.00-
1L30. Simfonična glasba.^ ^
Sodobna Anglija. 12.10. Saloni#* ‘ kester. 12.45. NaDoved časa in vjon
leester. 12.45. Napoved časa inFjj lila. 13.00. Ceski plesn; motivi. 1 -
r_________,,___________________________ 19	SO.	™.
Iz znanih oper in operet. 13.50.^ etra glasba. 14.15. Dnevni Pr*fS, tiska. 17.30. Plesna glasba. 1* Radijska univerza. 18.15. Lahkn r poldanska glasba. 18.30. ura* 19.00. Koncert čelista N'1.;
Gasperinija. 19.30. Slovenske P®«?,, 19.45. Napoved časa in
20.00. Pravljice za najmlajše.
Cajkovskij: Violinski koncert Slovenski pravopis. 21.00. Ivan Ari
»Deseti brat*, zabavna igra v a zih. 2130. Lahka glasba. 21.4». seri slovenske književnosti. 221*' perne uverture. 22.30. Plesna L ba. 23.15. Napoved časa in por^. 23.30. Citanje sporeda. 23.35. nočna glasba. 24.00. Zaključek.
-KINO
&d
KINO OB MORJU. 15.30: napadalec*. Sovjetski športni r. FENICE. 15.30: »Zvezda je
la», J. Povedi, S. Kayč. ROSSETTI. 15.00: »Gospa^™^.
ver*, Gree Garson in W. * "Lti'. FILODRAMMATICO. 15.30:	p.
v Waterloou», V. Leigh ® Taylor.	_	,	#■
GARIBALDI 14.00: »Srebrne salke*. Belita
CENTRALE. 14.00: »Rokovnjač Rio Grande*.	jj,
MASSIMO. (15.30: »Teheran*, Labarr in Derk Farr.	.	- /
IDEALE. 14.30: «Notre Dal«®' ,» Charles Laughton.
RADIO. 14.00: »Dan v tmif"1 Amedeo Nazzari in M. D°tti. ARM.ONIA. 14.00:	»Indijska
vica*.
MARCONf. 14.00:	»Podi ra®1,
plaščem*, Annabella.	ja
BELVEDERE. 14.00: »Kletk* slavčke*.	^
Odg. urednik DUŠAN HREsC^ Tisk Stabilimento Tip. Tr'ri'
Zahvala
Ob izgubi naše mame
KATARINE OB!'M*
vsetr1
s« najtopleje zahvaljujemo * ^ ki so drago pokojnico spri m- ^ njeni poslednji poti. Pcsebn hvalo pa dolgujemo pevskem' ru »VUnvfl* in delavcem Acc»
ru »Višava* in delavcem Kotlkonel 20. 11. 1947.
Družino Oblak in soroa
Mmz.
Popolna izbira za vsak okus. Na ra dne, srednje (n dragocene hovins. — Plačilo tudi na obrok*■
KKZNAKSTVO ZILIOTTO Trst - ul. Trento 11 - tel. 203'
KINO OB MORJU "*%
predvaja DANES sovjetski film
SREDNJI NAPADALEC
Umetniško - športni film preplet^ z ljubeznijo in zabavnimi ecena'11-O A VSI I
O O L R J T
S l
železniškega ravnateljstva v Trstu
petkrat toliko uslužbencev, kot bi jih bilo treba za debro vodstvo nekaj desetin km železnic, ki tečejo po Sto-Ju. Mnogo je med njimi italijanskih železničarjev, ki so prej
loije, kakor da bi v Trstu ne imeli
sposobnih uradnikov za to delo. Takim ljudem je treba plačari dnevnice, ki so pr; današnji draginji precej občutne. Kdo bo plačal te stroške? In kdo bo plačal vse atro-
služboval! v Pulju, Gorici ali po dru- ške za one, ki imajo skoro edino j
gih krajih bivšega pasu «A», pa bo jih po 15. septembru odpoklicali v
delo takrat, ko gredo ob koncu me-
eoca dvignit piačo?
dežni plašči
OBLEKE, HLAČE. PLAŠČI
VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
Magazzini del Corso - Trsi
CORSO 1 • riAZZA BELLA BORSA (Galleria A.
 r
prottl)