Le upaj!
Zopet so priplule sanje                Ali te bom kdaj dosegel,
v dušo koprnečo,                          tiha, jasna sreča?
              zopct so mi osvetlile                    Bo  li žarke tvoje pila
              v dalji mojo srečo.                       duša mi drhteča?
              In jaz gledam jo zamaknjen,        Morda tudi ne. A, srce,
             lice pa smehlja se,                       ti le ne  obupaj:
kakor da je že  dožilo                  saj je srečen že, kdor upa . . .
one srečne čase.                           Ah, srce, le upaj!
Vekomir 3