Poročila S. L. S. Franc Turnšek, Polzela. Poživimo naše delo! Zgodovinarji bodo pač morali poleg leta 1918 zaznainovati tudi zacetek leta 1927 kot važno za naš oiarod. Kakor si je leta 1918 poleg drugih, Ln to ne najmanje, četudi je najmanji, pomagal ustvarjati svojo lastno narodno državo, tako si je leto-s začel ustvarjati svojo lastno upravo, začei si ustvarjati predpogoje za gospodarski in kulturni napredek. Volitve i-n oživitev oblastnih s.kupščin je brez dvoma prvi korak k naši samoupravi, k naši avtonomiji. Po krivdi naših demokratov in samostojnežev je Beograd nad osem let od nas samo jemal, jemal nam davke, jemal pravice, rušil našo upravo. Marsikaterega se je že lotila malodušnast, roke so mu omahnile v delu, češ, Slovenci smo in ostanemo vedno zadnji. Pod prkiskom javnega mnenja v eeli državi, za katerega gre zasluga v prvi vrsti dosledni palitiki SLS, so se morale izvoliti oblastne skupščine. S spretno potezo, z vstopom v vlado se je ISLS .posrečilo našim skupščinam osigurati tudi doliodke in s tem možnost delovanja. Vsak dan nam prihajajo poročila iz Beograda, kako se trudijo — in to ne brez uspeha^— naši poslanci, da iztrgajo čim več naših pra\ric, čim več našega imetja ter ga vrnejo Sloveniji, kjer bomo sami gospodarili ž mjim. Bivša deželna imovina, naše bolnišnice, kmetijske šole, skrb za pospeševanje raznih gospodarskih pamog, skrb za mo&tove in ceste itd., vse to bode prej ali slej v naši lastni upravi. S sprejetjem proračuna dobimo tudi polrebna denarna sredstva na razpolago. Pokazali bomo lahiko svetu ono zmano islovensiko marljivost in pridnost, katera se je pred vojno itako lepo kazala v bivši Kranjslki. Gotovo je nemala ikrivda na nas samih v nasi lastni ibrezbrižnosti in malomarnosti, da se je osem let delalo in gospodarilo preko nas in čez nas. Zganimo se iz našega spanja vsaj sedaj, ko nas kliče in vabi delo na vseh strameh. Ne samo naši državni in oblastni poslanci, ampak celi slovenski narod naj pokaže, da hoče biti pionir na slovanskem jugu. Bodkno prvi med brati ne v besedi, ampak v dehi! Tukaj ise odkriva še obširno polje za »krajevne organ'izacije SLS. V mnogih krajih še vlada zmotno mnenje, da potrebujemo organizaeije samo za volitve. Mnogi mislijo, da isamo za to, da skliče tuintam kakšen shod a-li sestanek. Ne tako, dragi tovarisi! Krajevna organizacija naj bo vedno živa vez med našimi pristaši, naj bo opora našemu kmetu in delavou v razmih zadevah. Koliko izgubijo naši ljudje vsled nezmanja raznih odredb im zakonov, koliko stroškov in sitnosti imajo predno najdejo prava vrata. Ne moremo pač zahtevati od naših ljudi, da si nabavijo in da znajo vse nove zakone in naredbe. Dolžnost krajevne organizacije naj bo, da si osnuje v bližini cerkve lastno pisarno, kjer se ob nedeljah lahlko da našim ljudem razina pojasnila, sliši se njih želje in prošnje. Tu naj bodo na razpolago razmi zakoni, davčni predpisi, naredbe itd. Imamo dames že v vsaki župniji par mož ali fantov, ki bi bili zmožni, dati tozadevna pojasnila. Koliko placajo Ijudje za razne nasvete im posredovanja? Vse to bi lahko opravile naše organizacije potom osrednjih tajništev, z veliko manjšimi stroški. Bi>Ia ibi pa to vzgoja za zavest skupno&ti in moči, ki bi vezala naše ljudi skupaj. Sedajni polotni čas je pač čas izletov. Koliko vec koristi kot od sedenja in popivanja bi imeli naši ljudje od izletov na razma vizorma posestva, od ogledovanja raznih naprav katere naj slmijo marodinemu gospodarstvu. Kako lahko fbi bilo to izpeljati potom Ikrajevinih organizacij. Zganimo se krepko! Težko in gromno delo čaka obla&tno skupščino. Kdo je poklican dati pojasinila o raznih (krajevnih stvareh, ako ne naše organizacije? Kdo drugi naj tolmači želje ljudstva, ako ne te, ki so izšle iz ljudstva? Če izpeljemo organizacijo v tem pravcu, pač ne bo pritožb, da za politične organiizacije ni dela razen ob volitvah. Zmajal bo marsikdo z glavo, češ, lepo ali težko, neizvedljivo. Priznam, da ne gre vse naenkrat, ali začeti je treba, v tem tiči skrivmost uspeha. Tudi ustanoviteljem našega zadružništva, naših posojilnic, naših prosvetnih društev niso rastle rožice ob potu, tud-i oni so imeli trnjevo polje. In vendar je iz njih dela zrastla ogromna stavba zadružniištva, katera je rešila nad tisoc kmetij razpada, je vzra&tla naša prosveta. Ali maj zaostanemo za njimi, kateri iso imeli več ovir in manj strokovne izobrazbe? Na delo torej, tovariši! Poživimo naše organizacijsiko delo, strnimo naše vrate! Neuspehi naj nas ne plašijo, plačilo naj nam bo zavest, da delamo dobro, da skušamo iziboljšati položaij našega 'kmeta iin delavca. Zavedajmo se, da imamo zmožnosti za to, da pomagamo bližnjemu! In v tej zavesti bo naše delo lahko in uspešno! Pri Sv. Lenartu v SIov. gor. priredi okrajna organizacija SLS na Belo nedeljo, dne 24. aprila, po pozni službi božji pri Arnušu zborovanje zaupnikov za vse župnije lenarškega okraija. Ob enem bo javen shod, Tia katerem bodo poročali naši narodni poslanci iz Beograda in oblastni poslanci Lz Maribora. Opozarjamo vse krajevne organizacije in zaupnike, da skrbijo za abikio udeležbo!