6PGDJES1TO Cene In setmska poroCila, Maiiborski tig. Na mariborski trg v sobotoi dne 23. novembra, so pripeljali špeharji na 55 vozeh 162 zaklanih svinj, kmetje 8 vozov sadja, 22 voz krompirja, 10 vozov čebule, 28 vo* zelja, 12 vozov sena in en voz slame. Svinjsko meso je bilo po Din 15—30, krompir 0.80—1.25, čebula 1.50—3, zelje 0.75—1. Seno Din 100 do 110, slama Din 70. Pšenica 2.50, rž 2.25, ječmen 2, oves 1.50, koruza 2, ajda 2, ajdovo pšeno 5 do 5.50, proso 3—3.50, fižol 3.50—4, grah 4—5. KokoS 30—35, piščanci 30—70, gos 65—75, pu« ran 60—70, domači zajec 10^—40. Kislo zelje 4, kisla repa 2, gobe 1—1.50. Jabolka 3—8, hrušk« 6—10, slive. Mleko 3, smetana 12—14, surovo maslo 40. Jajca 1.75—2, med od 16—18 Din. Mailborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. novembra 1929 je bilo pripeljanih 376 svinj in ena koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad* od Din 80—100; 7—9 tednov stari 150—200; % do 4 mesece stari 350—400; 5—7 mesecev stari od l)in 450—500; 8—10 mesecev stari od Diii 550—800; eno leto stari od Din 1000—1300. EQ kg žive teže od Din 10—12.50, en kg mrtve teža od Din 17—18. Koze, komad Din 100. PradaniB je bilo 292 svinj in ena koza. Gospodarska oftmtila. Kolje za vlnogrado ln za sadoo drevje, kakof vsake vrste rezan les prodaja all zamenja z« dobro vino Fianfo Gnllšek, Mariber, Razla« gova ulica štev. 23. 1373 Ali bo res »šmarniea« prepovedana?) V zagrebških in beograjskih listih Cftamo, da je minister za kmetijstvo profesor dr. Frangež izdal dne 2. noTembra 1929 pod štev. 27.301/11 odredbo, d* se odslej prepoveduje saditi trto šmarnico, ali kakor jo ponekod imenujejos direktor. Odredba naglaša, da bodo mo rali lastniki vinogradov šmarnico izkrčiti najdalje do leta 1932. Tudi noy državni vinski zakon, ki ga bo v bližnjib. dneh sedanja vlada izdala, bo predvideval zabranitev šmarnice v vinorodnih krajih. Kmetijski, posebno pa vinogradniški strokovnjaki so večinoma mnenja, da smo si Slovenci s šmarnico pokvarili sloves slovenskih vin, ker se meša prevefi šmarnice. Avstriji, ki dajo naša vina preiskati, najdejo pri večini vina, ki se uvaža iz Sloveni« je in Hrvatske, primešano šmarnico^« Celo ljutomerska in haloška vina ž« vsebujejo marsikje osovraženo šmarnico. Ministrska odredba pravi, da bo po letu 1932 vsaka prodaja šmarnic* strogo zabranjena, Istotako se bodo morali vinogradi očistiti trte šmarnice« Po novem zakonu bo tudi zabranjeno saditi vinsko trto rm zemljiščih, ki sodijo bolj za njive ali druge kulture. —' Po naših krajih je mnogo šmarnice. —* Pijačo od te trte uporabljajo ljudje večinoma za domačo pijačo. Ali bo zabranjena šmarnica tudi v teh krajili^ kjer nimajo dovolj sadja, 0 tem razpis ministra dr. Frangeša ne govori. »Slovenski Gospodar« bo 0 vsem tem pravočasno opozoril svoje bralce. Vsjai pcttiužnicam in gg. poverjenf* kom. Ulogo Ilmclj. društva z dne 16. oktobra tega leta št. 574 v zadevi odpisa zemljarine je rešila Finančna direkcija v Ljubljani dno 9. novembra tega leta štev. 6190 ex 1929 ta!<o-le: Na Vaš dopis Vas obveščam, da se padanje hmeljskih cen ne niore upoštevati pri priredbi, oziroma izterjevanju zemljarine, ker ne gre za vremensko nezgodo. Pač pa je mogoče, da se posameznim hmeljarjem na prošnjo dovolijo plačilne olajšave pri plačevanju dospelih, oziroma zaostalih davkov. Take prošnje rešuje podpisana direkcija, ako zaostanek ne presega zneska 10.000 Din, pri večjih zaostankih pa ministrstvo filianc. Take prošnje za plačilno olajša,vo bom vpošteval, kolikor mi omogočujejo veljavni predpisi. — Finančni direktor. Sv. Ana v Slovenskih goricah. Da se povzdigpe kmetijska izobrazba, se je ustanovila tukaj kmetijsko nadaljevalna šola, ki je bila otvorjena v četrtek, dne 21. novembra 1929. TemeIjita strokovna in stanovska izobrazba je dan'danes za kmeta nujna potreba, da more s čaBom naprej. V četrtek, dne 28. novembra 1929 se otvori tudi gospodinjska šola za dekleta. — Krasna Igra Lurška pastarica je ob lepi udeležbi dobro uspela. Navzoči so se prijetno kratkočasili, pa tudi veliko lepega naučili. Noia Kmcfttslfa drulba. Ban dravske banovine je, kakor smo poročali v zadnji številki, 12. novembra razpustil Kmetijsko družbo za Slovenijo z vsemi njenimi podružnicami ,vred. Zgodilo se je to radi tega, ker so tisti, ki so imeli vodstvo družbe v svojih rokah (voditelji bivše Samostojne kmetijske stranke), zapeljali družbo v .vrtinec politične strasti, na drugi strani pa so napravili iz nje veliko trgovSko podjetje, ki mu je bil edini cilj čim ,večji dobiček. Ker ni bilo upanja, da bi bila družba pod prejšnjim vodstvom krenila na drugo pot, je oblast z razpustom presekala dosedanje nevzdržno stanje. Nova Kmetijska družba. Oblast je takoj potrdila pravila nove Kmetijski družbe, ki je prevzela pozabljene naloge stare družbe ter jih bo skrbno in nepristransko vršila, V softoto, 16. novembra, se je vršil ustanovni občni zbor nove Kmetijske družbe, kateri je izvolil, kakor smo zadnjič poročali 15 odbornikov in tri pregledovalce računov. Ta odbor je začasen ter ima nalogo, da izvede novo organizacijo podružnic. Ko bo to izvršeno, se bo vrši redni občni zbor, na katerem bo izvoljen stalni glavni odbor. Da bodo čitatelji obveščeni o zamisli in ustrojstvu nove Kmetijske družbe, hočemo podati kratek posnetek iz njenih pravil. Namen in članstvo nove družbe. Nova družba se imenuje »Kmetijska iiružba za dravsko banovino«. Sedež je v Ljubljani. Njen naraen je s skupnim 'delom izpopolnjevati in podpirati vse panoge kmetijstva; podpirati zakonodajo in upravo, kolikor se isti tičeta kmctijstva, ter biti oM?.stvom na razpolago kot posvetovalni organ. Ako in kadar bo v okviru zakonov mogoče, bo postala Kmetijska družba strokovni zastop.irik kmetovalcev v ofciiki Kmetijske zbornice. Drujiveni član jo lahko vsaka n3omader;evana in samopravna oseba, 1:1 se pr&ktično ali teoretično bavi s kmctijstvom. Društveni člani so redni in izredni. Redni člani so lahko oni, ki se kot lustniki ali užitniki ali zaknpniki dejansko bavijo s kmetijstvom in ki na svojem posestvu rede najmanj eno lastno govedo. Redni člani so lahko tudi osebe z dovršeno kmetijsko ali gozdarsko srednjo ali visoko šolo, ali z živinozdravniško šolo, dokler izvršujejo izključno svoj strokovni poklic. Vsi drugi člani so izredni člani. Kdor hoče postati član, se prijavi ali naravnost glavnemu odboru ali pa načelniku podružnice, v katere okolici biva. Glavni odbor mora sprejeti vsakega člana, pri katerem so dani gori navedeni pogoji. Redni in izredni člani imajo enake pravice in dolžnosti izvzemši aktivno in pasivno volilno pravico v društvene zastope, ki je pridržana rednim članom. Občni zbor, glavni odbor In pregledovalci. Občni zbor voli iz svoje srede za dobo treh let glavni odbor, ki ga tvori 15 oseb. Te volijo iz svoje srede predsednika in 2 podpredsednika. Glavni odbor se mora sestajati najmanj enkrat vsaka dva meseca ter je sklepčen, če je razen predsedujoCega navzočih najmanj še 7 članov odbora. Glavni odbor določa roke, do katerih je plaCati društvene prispevke. ObCni zbor voli za dobo 3 let iz svoje srede tri pregledovalce, ki imajo vršiti kontrolo gospodarstva z družbenim premoženjem in posredovanja nakupov za družbene člane, presojati letne račune in računskl zaključek. Volitev in razdelltev odborniških mest. Volitve glavnega odbora, računskih pregledovalcev ter podružničnih odborov in delegatov za občni zbor se vršijo po proporcu. Volitve vodi in nadzoruje predsedujoči. Kandidatne liste, na katerih morajo biti napisani vsi kandidati, je pred pričetkom volilnega akta prijaviti predsedujočemu. Kandidatne liste na občnih zborih družbe morajo biti podpisane od najmanj 20 delegatov. Glasuje se z glasovnicami, na katere je napisati ime nosilca liste. Kadar ni ugovora, se lahko voli per acclamationem. Skrutiniju pripadajo po en zastopnik vsake kandidatne liste in poleg tega na občnih zborih družbe dva člana glavnega odbora, ki jih ima v to pred občnim zborom določiti glavni odbor, na zborih podružnic pa en član podružnice, ki ga imenuje predsednik. Razdelitev odborniških mest se vrši na sličen način, kakor pri občinskih volitvah in sicer: Število oddanih glasov se deli s številom mandatov, zvišanim za eno. Če se pri tej delitvi pokaže ostanek, se mora dobljeno število zaokrožiti na prvo večje celo število; čc pa nl ostanka, je dobljeno število zvi- šati za eno. S tako doseženim volilnim števiiom se dele števila glasov, ki so jiji dobile po-smezne kandidatne liste. Na ta način dobljeno ceio število pokaže, koiiko ninndalov pripade posamezni kandidatni listi. Ako še niso oddana vsa mesta, se prvo preostalo mcsto prideli kandidatni listi, ki je dobila največ glasov, ako njen ostanek presega polovico volilnega števila. Drugače sa prideli prvi preostali mandat listi ;i največjim ostankom. Druga preostaki mesta se odkažejo onim kandidatnini listam, ki imajo nadsljnje največjti preostanke. Ob euakem številu odloča žreb. Za volitev podružničnih delegato^ za občni zbor še velja to-le: Če se volita dva delegata, pripade kandidatnt listi, ki je v manjšini, en delegat le tedaj, če je ta kandidatna lista dobila najmanj 21 glasov in je število teh glas* sov večje kakor ostanek nasprotn« kandidatne liste. Podružsiee. Glavni odbor določa, kje naj se usta* navljajo podružnice. Ustanovitev p(?družnice je dopustna le takrat, kadaff ima šteti podružnica najmanj 20 recSnih članov. Ustanovitev podružnice pa mora glavni odbor vsekakor dopustit*', če se priglasi za podružnico najmanj 30 članov. Podružnico je šteti za ustanovljeno, kakor hitro se je vršil ustanovni občni zbor in bil izvoljen odbo^ podružniee. Redni 61ani podružnice volijo na ofcčnem zboru iz svoje srede na tri letn odbor, obstoječ iz najmanj petih čla> nov, kateri iz svoje srede izvolijo po> družničnega predsednika in podpredsednika ter po potrebl tajnika in blagajnika. Glavni odbor, izvoljen na ustanovnem občnem zboru, ima dolžnost, kakor je določeno v prehodnih določbah, da sprejme kot člane one, ki so plaCall članarino v teku leta Kmetijski družbi za Slovenijo in ki odgovarjajo pogojem teb pravil, ne da bi morali ti za tekoče leto plačatl še kake prispevk» iz naslova članarine, in ki se prijavija za člane. Pomen brezalkoiiolniii sadnih piiac. Pri nas v Sloveniji se leto za letoin stopnjuje število izletnikov in turistov, ki se radujejo prirodne lepote našega ozemlja. Mi, ki smo sinovi domače grude, je ne cenimo tako visoko kot tujec. Prihod inozemcev v našo državo ima velik gospodarski pomen, posebno za kmeta. Saj vidimo na letoviščih, zdraviliščih, kako dobro se vnovčijo gospodarski produkti, posebno sadje. Da moremo docela zadovoljiti tujce, je treba vsestransko dobre postrežbe. Posebno glede pijač jim dostikrat ne moremo ustreči, ker zahtevajo posebno ob poletnih dneh za gašenje žeje brezalkoholne pijače. Gostilničar jim postreža z navadno pokalico. Ali bi ne prijalO) izletniku mnogo bolje kozarec čistega navadnega sadneea mošta? Pa tudi x» kmeta je bolje, ker se s tem vnovčuj njegov s trudom prisluženi produkt. Kaj neki je to brezalkoholna pijača To je popolnoma naravni jabolčni, ozi roma grozdni mošt. Če pustimo iztis njeni sadjevec v sodu, začne kipeti, iz gublja svojo prvotno gostost in se spre meni v alkoholno tekočino, ki se uči sti. To vrenje se pa ni moglo izvršit eamo od sebe, ampak povzročile so gŁ enostanične rastlinice, to so vinske kvasnice. Že v davnih časih so ljudje shranjevali soke na ta način, da so jim pridodali medu. V tem slučaju služi med kot ohranjajoče sredstvo. V novejšem času je bilo stremljenje znanstvenikov kako odstraniti ali zamoriti povzročeyalce kipenja — vinske kvasnice. Po"srečila se jim je do danes iznajdba, kako odstraniti kvasnice in druge škodlijvce iz mošta. S tem so odprli pot k novodobnemu življenju treznosti. Glavno, ako hočemo izdelovati soko;ve doma je, da vemo, kateri sok se v tto svrho s pridom uporablja. Sok, ki »luži zgoraj navedenemu namenu, moj*a biti harmonično sestavljen (razmerje med sladkorjem in kislino primertoo). Izmed sadnih sort so najboljše: ananasova reneta, bojkovo jabolko in hruške moštnice. Tudi grozdni sok se y to svrho s pridom uporablja, na primer sorte: žlahtnina, silvanec. Sok iz moštov, ki imajo mnogo sladkorja in inalo kisline je žarkega, neprijetnega pkusa. Sok kot takšen je deloma tudi redilen, ker vsebuje sladkor: navadno 12%. Vsebujejo pa brezalkoholne pijače tudi druge snovi, ki so za ohranitev trajnega in trdnega zdravja neobhodno potrebne, to so vitamini (vita pomeni življenje). Tvorijo se ti vitamini v plodovih, ki so na solncu, to je v prvi vrsti sadje in grozdje, ki potrebuje največ solnca za dobro dozorenje. Vse te 8novi pridejo pri predelavi v mošt. Svefce sadje počaka kvečjemu do spomladi, v nadalje pa se naj uživa sadje v brezalkoholnem produktu. — Posebno ctroci in bolniki se bodo zelo dobro počutili ob uživanju takšnih pijač. Odnehalo bo zastrupljenje mladine po alkoholu, nastopila bo vzgoja, ki bo dala tvetu resne in preudarne delavce. Martin Potočnik.