Posamezna številka Din 1. &t. 153. V Ljubljani, v sredo 16. julija 1924. Poštnina v gotovini. Leto L NARODNI mm Q-«“» i i > Izhaja vsak dan popoldne. Mesečna naročnina: f | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 | ? Neodvisen Uredništvo: IVolfova nlica št. l/l. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, i | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. \ 0..........«~...« Za podrobno politično delo; Revolucionarni časi so doba velikih gesel. Samo tisti imajo pred ljudstvom uspeh, ki ga znajo omamljati z velikimi besedami. Toda tudi najlepše besede so brez cene, če niso podprte z dejanji Ker pa je človeško življenje nad vse komplicirano, zato ni nikdar mogoče velike besede, pa naj si je bila še tako svečano izrečena, v kratkem času tudi uresničiti in zato sledi vsaki revoluciji, tudi najbolj navdušeno izpeljani — neizogibna razočaranje. To resnico so okusili še vsi narodi in okusili smo jo tudi mi v obilni meri. Kljub temu pa se še dosedaj ni končala pri nas doba velikih besedi. Še vedno skušajo krivi preroki z velikimi besedami omamljati ljudstvo. Eni mu tovore o bajnih darovih čudežne republike, drugi prisegajo, da nudi prav iste dobrote njihova avtonomija in zopet tretji govore, da pride ljudstvu vsa sreča le od grandijozne svetovne revolucije. Radi priznamo, da je med temi oznanjevalci velikih besedi dosti ljudi, ki so prepričani, da pride blaginja ljudstvu le, če zmaga od njih propagirano geslo. Čudno pri tem pa je to, da niti eden teh novih aposteljnov ne poizkusa razložiti, na kak način da je njegovo geslo izpeljivo in kako da izgleda v podrobnostih. Nikomur še ni danes povedal Radič podrobnega osnutka svoje republike, zaman iščemo detajliran program avtonomistov in niti en komunist še ni povedal, kako jamstvo ima. da bodo Jugoslaviji prihranjene grozote komunistične vlade v Rusiji. Nikjer podrobnega dela, nikjer jasnega načrta, povsodi samo velike besede in tc-mu Primerna nejasnost. •Toda doba velikih besedi vlada tudi pri strankah, ki bi vsled svojega zadr-žavnega stališča morale biti že leta dolgo med graditelji države, ki bi morale biti najbolj vneti podrobni politični delavci. Tudi v teh strankah je postal pojem države in nacije že skoraj samo velika beseda, mesto da bi pomenil realno delo. To je najjasnejše pokazala zloraba X>jma državotvornosti. Kratkomalo se ie proglasilo za protidržavnega vsakogar, ki je bil glede načina gradnje drugega mnenja ko gotova politična stranka. In vendar je čisto vseeno, kaj si kdo misli, ko polaga opeke pri hiši. temveč glavno je, da jih polaga in da vsled njegovega dela hiša raste. Zakaj tudi ta bo dejal, ko bo hiša dograjena, da je to njegova hiša, ker tudi njegovo delo je pripomoglo k njeni dovršitvi. Zavest sogradnje je najmočnejši Propagator državne misli. Zato ne od~ Podite ljudi z ozkosrčnim in egoističnim monopolom na državotvornost, temveč s podrobnim delom omogočite vsem, da morejo sodelovati in stavba ho rasla, država bo postajala močnejša. Visok in vzvišen je pojem naroda in države. Toda ni tako visok, da bi moralo ljudstvo kar samo od sebe ta Pojem doumeti in se zanj ogreti. Ljudstvu je treba praktično dokazati, na je zanj država pridobitev, zakaj končni etekt vsake politike leži v gospodarstvu. Ljudstvo mora zahtevati, da mu prinaša politika gospodarskih dobrin zakaj ogromna večina ljudstva je v bedi. Ni to nobena demagoška fraza, temveč suha resnica, ki bi jo mogel potrdit; ne samo proletarec, temveč tudi marsikak skademično naobražen človek. Zato je v interesu ljudstva, da pridemo že enkrat iz dobe velikih besedi v dobo realnega podrobnega dela Vse Polno tega dela je in dnevno narašča o delo, čim dalje se njegova izvršitev odlaša. Nikakor ne gre, da naj vse ne-dostatke odpravi privatna iniciativa. bi bilo tako, zakaj pa.imamo politične stranke? Ni res, da bi bila naloga Političnih strank samo v tem, da zbirajo pri volitvah glasove volilcev. Vo-»tve so le bilančne dobe strank, njihovo delo je po volitvah. Popolnoma *» napačni poti je zato stranka, ki še po volitvah operira z vollvnimi gesli, avtonomija je za Jiudstvo stokrat manj Kralj ostane še v Topoli. Beograd, 15. julija. Vest vašega dopisnika o lahkem obolenju Njegovega Veličanstva kralja se potrjuje in radi tega celokupna politična situacija v teku poslednjih dveh dni ni zabeležila nobenega važnega političnega dogodka. Vse je odloženo za nekaj dni. V opozi-cionalnih in radikalnih krogih vlada radi tega velika nestrpnost, ker vsi želijo, da se takoj prične z rešavanjem krize. Beograd, 15. julija. Na poziv kralja je že v'nedeljo odpotoval v Topolo njegov osebni zdravnik dr. Kojem. G. Kojem je pregledal kralja in konstatiral lahno obolenje in mu svetoval, da naj ne zapusti Topole še 2—3 dni. Dr. Kojem se je včeraj vrnil v Beograd in ga je takoj posetil dr. Korošec, da se informira o zdravstvenem stanju kralja. Dr. Korošec je nato posetil predsednika demokratskega kluba g. Davidoviča in se z njim dalje časa razgovarjal ter ga obvestil o tem, kar mu je povedal dr. Kojem. Vašemu dopisniku je dr. Kojem dejal, da se bo kralj zadržal v Topoli do četrtka, ako ne bi bilo novih komplikacij. Zastoj v političnem življenju. Beograd, 15. julija. Politična situacija v Beogradu je tekom današnjega dne popolnoma v zatišju, ker so v glavnem vse politične stranke določile svoje stališče napram današnji situaciji v slučaju razvoja krize. Danes so izostale vse običajne konference vlade in opozicije. Pažnia političnih klubov je danes osredotočena na mednarodno konferenco v Londonu, ki bo pričela Jutri s svojim delom. Beograd, 15. julija. Po konferenci vlade se je g. Pašič v avtomobilu odpeljal na izlet v Topčider. Po odhodu g. Pašiča so takoj odšli v Topčider g. min. Srskič in Miletič. Radi tega se je takoj razširila verzija, da je g. Pašič hotel počakati v Topčideru vlak, da se odpelje v Topolo hoteč kralju ponesti ostavko. G. Pašič pa je bil le na sprehodu in se je vrnil s sprehoda domov. Ali po mišljenju političnih krogov ni izključeno, da bo odpotoval g. Pašič v Topolo, da se informira o zdravstvenem stanju Njegovega Veličanstva kralja. Beograd, 15. julija. Ministrski predsednik Pašič je danes dolgo kon-feriral s prosvetnim ministrom Pribi-čevičem, ker je dobila vlada obvestilo iz Topole, da kralj ne bo prišel pred četrtkom v Beograd. Vlada je sklenila, da razvoja dogodkov in politične situacije ne bo forsirala, temveč da pusti dosedanje stanje, ker je uverjena, da akcija opozicije ne more imeti uspeli^. Pred razpustom HRSS-a. Beograd, 15. julija. Radi ostrih mer, ki jih je beograjska policija pred-vzela proti nezavisni delavski stranki Jugoslavije, vlada v opoziciji vse večja poparjenost, ker smatrajo kot gotovo dejstvo, da bo, ako dobi g. Pašič vo- lilni mandat, HRSS razpuščena in nad njp izvršen zakon o zaščiti države, ker je sedaj uradno potrjena vest o zvezi med HRSS in komunisti ter vest o zvezi med HRSS in boljševikl Razpust komunistične stranke. Beograd, 15. julija. Minister notranjih del g. Srskič je objavil, da je nezavisna delavska stranka Jugoslavije po zakonu o zaščiti države razpuščena. Istotako se razpustijo tudi vse njer.e politične organizacije. Več sindikatnih organizacij, ki so vršile politično misijo, je razpuščenih. Beograjska mestna uprava zbira ves obtožbeni materijal proti komunistom. V tem materijalu je tudi nekoliko proglasov, ki so jih v teh dneh objavili slovenski komunisti. Seja glavnega odbora demokratske stranke. Beograd, 15. julija. Ker je bilo vsled kraljeve obolelosti rešenje celokupne situacije v Beogradu odloženo za nekoliko dni, je demokratski klub odločil, da se bo vršila seja glavnega strankinega odbora, na kateri se bo sklepalo o nadaljni akciji demokratov in celokupne opozicije v pogledu reša-vanja krize. Seja glavnega odbora demokratske stranke in poslanskega kluba je določena za četrtek 17. julija. Pozvani so istočasno v Beograd vsi člani glavnega odbora kakor tudi poslanci demokratske stranke. ZBIRANJE KOMITOV NA BOLGARSKI MEJI. Beograd, 15. julija. Po uradnih vesteh notranjega ministrstva se opaža na jugoslovensko-bolgarski meji vsak dan večja koncentracija bolgarskih komitskih čet. Bolgarska vlada tej koncentraciji ne dela nobenih ovir, ampak je še celo umaknila svoje čete v notranjost, da bi komiti mogli neovirano delovati. važna ko izenačenje zakonov in iepu-blika neprimerno manj pomembna ko izenačenje davkov. Končajte zato z velikimi besedami in pričnite s podrobnim delom. Skrbite za ceno kurjavo ljudem po zimi, dajte jim dosti kruha in potrudite se, da bo ljudstvo dobro živelo in potem bo država trdno zgrajena in ljudstvo zadovoljno. Vse drugo pa je graditev pri strehi Sela ekonomsko-ffinančnega komiteja- Beograd, 15. julija. Sinoči se je vršila seja ekonomsko-firiančnega komiteja ministrov. Na tej seji so bili odobreni krediti poedinih ministrstev, a glavno delo je bilo posvečeno diskusiji, kako naj se izvede trgovinska pogodba med Italijo in kraljevino SHS. DR. PELEŠ V BEOGRADU. Posvetovanje s Pašičem in Jovanovičem. Beograd, 15. julija. Bivši minister socijalne politike dr. Peleš je predvčerajšnjem dospel v Beograd in je včeraj dolgo konferiral s predsednikom narodne skupščine g. Ljubo Jovanovičem. Popoldne pa je posetil predsednika vlade g. Pašiča, s katerim se je razgovarjal pol ure. SENZACIJONELNE KOMBINACIJE »JUTARNJEGA LISTA«. Zagreb 15. julija. Današnji »Ju-tarnji list« poroča, da se je danes pojavila v Beogradu nova kombinacija o rešitvi vladne krize. Po tej kombinaciji bi se imenovala koncentracijska vlada pod Ljubo Jovanovičem. Po tej kombinaciji bi vstopili v vlado Jugoslovanski klub in Davidovičevi demokrati, dočim bi morali samostojni demokrati izstopiti iz vlade. Da se v opo-zicijonalnih krogih v resnici dela za ustvaritev take kombinacije, je gotovo. Ni pa še verjetno, da bi ta kombinacija bila uresničena in ostane najbrže zaenkrat le senzacija »Jutarnjega lista«. PREPOVEDANO DELAVSKO ZBOROVANJE v Beogradu. Beograd, 15. julija. Sinoči je beograjska policija zabranila delavsko zborovanje v kavarni Grozd. Beograjska mestna uprava je izdala naredbc, da se zborovanje ne more vršiti, dokler ne bo zadeva delavske stranke rešena v smislu člena 15. zakona o zaščiti države. Policija pripravlja materijal, da dvigne tožbo proti centralnemu odboru komunistične stranke. Podpis trgovinske pogodbe z Italijo Beograd, 15. julija. Včeraj dopoldne je vlada sklenila, da se podpis trgovinske pogodbe med Italijo in našo državo odloži za nedoločen čas, dokler se ne reši današnja kriza, ker smatra, da bo na ta način pogodba bolje sankcionirana. Italijanska delegacija pa je zahtevala, da se trgovinska pogodba takoj podpiše, na kar je tudi naša vlada pristala. Pogodba je bila podpisana včeraj popoldne ob 6.30 in je izdalo ministrstvo zunanjih zadev o tem sledeči komunike; »Včeraj zvečer ob 6.30 je bila podpisana trgovinska pogodba v navzočnosti naše in italijanske delegacije. Pogodbo o trgovini in plovbi med našo državo in Italijo so polnomočno podpisali za nas minister trgovine dr. Dinko Križman, predsednik naše delegacije in direktor carin v pokoju g. Sava Kukič, dalje dr. Otokar Rybaf, načelnik ministrstva trgovine dr. Milan Todorovič in načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Milivoj Savič. S strani italijanske delegacije so podpisali pogodbo italijanski poslanik v Beogradu general Aleksa Bodrero in predsednik italijanske delegacije senator g. Lodovico Lu-ciolli. Pogodba obsega obči del s sledečimi prilogami: 1. a) pogodbena carina s kraljevino SHS, b) pogodbena uvoz- na carina v Italijo, c) pogodbena Izvozna carina iz Italije, č) pogodbena izvozna carina iz naše države, d) odredbe, ki se tičejo obmejnega prometa. Ta odredba bo veljala za obmejno cono, ki se bo naknadno ugotovila s posebno komisijo in ki ne bo presegala 10 km z ene ali druge strani. 2. Zahtevanje pro<* tokola, s katerim se daje Italiji obmejno pravo plovbe po reki Bojani. 3. Zaključni protokol občnega dela pogodbe. Istočasno sta bili izmenjani dve noti: V eni noti izjavlja naša vlada, da bo takoj, ko bodo objavljene nove carinske tarife, pogodba stopila v veljavo in d» bo podpirala v pogodbi konvencijske postavke za robo, ki se iz Italije uvaža v našo državo. V drugi noti pa je objavljeno, da se bodo nadaljevala pogajanja glede predmetov, ki niso rešeni V pogodbi. Beograd, 15. julija. Po uaredM ministra trgovine in industrije je izdelan poseben ekscerpt trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo, ki bo izročen ob 4. uri popoldne javnosti. Pogodba obsega v glavnem vse ono, kar smo že poročali in kar je obseženo v uradnem komunikeju in v izjavi trgovinskega ministra dr. Križmana. Dr. NinčK na Dunaju. Dunaj, 15. julija. Minister dr. Nin-čič je prispel na Dunaj včeraj ob pol 3. uri popoldne. Na kolodvoru je bil sprejet od avstrijskega zunanjega ministra dr. Griinbergerja, od jugoslovenskega poslanika Milojeviča in čehoslova-škega poslanika dr. Krofte, Zastopana je bila tudi jugoslovenska kolonija. — Popoldne je bil dr. Ninčič sprejet od zveznega predsednika dr. Hainischa t posebni avdienci. Po avdienci pa je imel dr. Ninčič daljši razgovor z avstrijskim podkancelarjem dr. Frankom. Zvečer je priredil zunanji minister Griinberger banket na čast dr. Ninčiču, Vse dunajsko časopisje piše zelo simpatično o prihodu dr. Ninčiča. POSLEDICE IN PROTESTI PROTI UKINJENJU TISKOVNE SVOBODE V ITALIJI. Nap olj, 15. julija. Tednik »Re di Denaro« je bil na podlagi i ovega pravilnika tiskovnega zakona zaplenjen ter poleg tega naznanjen sodnij-ski oblasti. V smislu novega ukrepa o tiskovnem zakonu je prefekt naprosil Udruženje napolitanskih novinarjev, naj imenuje enega zastopnika v komisijo. Udruženje je v znak protesta proti novemu ukrepu predlog zavrnilo. Demokratska liberalna stranka je poslala kralju brzojavko, v kateri ga prosi, naj ukrene vse potrebno, da se vspostavi tiskovna svoboda, s katero se je Italija ponašala že 75 let. Rim, 15. julija. Iz Modene prihaja poročilo, da je bil list »La voce popola-re« zaplenjen radi razširjanja tendeu-cijoznih vesti. KONFERENCA MED PAŠIČEM IN JOVANOVIČEM. Beograd, 15. julija. Predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič je včeraj dalje časa konferiral z ministrskim predsednikom g. Pašičem, ker je bil Ljuba Jovanovič takoj po prihodu kralja pozvan na konzultacijo. PREPOVEDANO ZBOROVANJE ZEMLJORADNIKOV c* • v Savskem mostu. Beograd, 15. julija. Za danes so zemljoradniki sklicali zborovanje v Savskem mostu, toda politične oblasti so to zborovanje prepovedale. Zemljo-radniški poslanec g. Vujič je včeraj posetil ministra notranjih del in protestiral proti brezpravni prepovedi tega zborovanja. Gosp. Srskič je izjavil, da bo vso stvar preiskal in dovolil zborovanje, ako je policija nepravilno postopala. BODRERO POVABIL NAŠE DIPLOMATE NA IZLET. Beograd, 15. julija. Italijanski poslanik na našem dvoru general Bo-drero je pozval celokupno diplomacijo in vse člane naše in italijanske delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo ter imenitnejše politike na izlet in banket, ki bo na veliki italijanski torpedov-ki v četrtek na potu Beograd—Smederevo in nazaj. GENERAL DE BONO PROTI LISTOM Rim, 15. julija. Vrhovni poveljnik prostovoljne milice general De Bono ja vložil nove tožbe proti listom. Polttg rimskega lista »Epoca« se bosta morala zagovarjati še maksimalistično glasilo »Uniti« v Milanu in list »Humanitas« v Barriju. General De Bono misli torej, da sme biti popolnoma mirne vesti j|n da so obtožbe proti njemu glede njegovega delovanja za časa preiskave jt umoru Matteottija popolnoma neutemeljene. VELIKI FAŠISTOVSKI SVET. Rim, 15. julija. Veliki fašistovskl svet se sestane 22. t. m. v palači Vene-ziji. Narodni svet fašistovske stranke pa je sklican na 2. avgusta. Na tem zborovanju bo imel ministrski predsednik Mussolini važen političen govor. ODHOD ITALIJANSKE DELEGACIJE . V LONDON. Rim, 15. julija. Sinoči ob 9. u?i sta odpotovala finančni minister Da Stefani in minister državnega gospodarstva De Nava na konferenco v London. Načelnik italijanske delegacije je finančni minister De Stefani. Pred odhodom se je vršil med ministrskim predsednikom in člani delegacije razgovor o stališču, ki ga naj zavzame italijanska delegacija na konferenci. I alj-janska delegacija se sestane v Parizu z italijanskim poslanikom in odpotuje bržkone skupno s francosko delegacijo v London. , Borzna poročila. Zagreb, 15. julija. Devize: Curih 15.60—15.70, Pariz 441.25—446.25, Prag« 2.51—2.54, New York 84.30—85.30, London 365.25—368.25, Dunaj 0.1190—0.1210. Valute: Dolar 83.50—84.50, lira 362.50—365.50. Beograd, 15. Julija. New York 84.80 do 84.90, Dunaj 0.1202, Pariz 4.43-4.44, London 362.5, Milan 366.6—366.9, Praga 252—252.25, Budimpešta 10.75, Curih 1560 -1565. Curih, 15. julija. Beograd 6.40, Pariz 28.30, London 23.88, New York 544, Milan 23.55, Praga 16.05, Dunaj 0.0077, Berlin 1.31. Trst, 15. julija. Predborza: Beograd 27.25—27.325, London 101.10—101.20, Pariz 120.25—120.75, New York 23.05—23.128 Curih 424.50-426, Dunaj 0.0329—0.031, Praga 63.35—68.75, Cilji in delo Jugoslovanske Matice, (Iz poročila glavnega tajnika Jug. Matice Karla Mahkote.) Nesrečna usoda, še bolj pa zla volja močnejših, sta vzrok, da živi na stotisoče naših bratov izvun Jugoslavije. Ne samo iz idealnih ozirov krvne skupnosti smo dolini za te brate skrbeti, temveč še veliko bolj z ozirom na našo lastno varnost. Zakaj dokler sega naša jezikovna meja še daleč preko naše državne meje, tako dolgo smo varni, ker bratje tam preko so naša najboljša predstraža. V tistem hipu pa, ko pade naša predstraža, je v nevarnosti tudi naša svoboda* zakaj imperi-jalistični cilji naših nacijonalnih nasprotnikov niso pokopani, temveč narobe nanovo izkopani. Da skrbi za našo predstraža, je glavni namen Jugoslovenske Matice. Vseeno nam je, kje se nahajajo te pred-straže. Jugoslovenska Matica misli ravno tako na brate v Primorju, ko na one na Koroškem in na rudarje v Westfa>-liji ravno tako, ko na Srbe pod Grki. Vse Jagoslovene združiti v eni vzvišeni misli požrtvovalnega nacijonalizma, to je glavna skrb Jugoslovenske Matice. Ta namen pa je dosegljiv le. če pokažemo bratom tam preko dejansko ljubezen. Vsled naših del morajo bratje v tujini spoznati* da je njihov narod vreden žrtve. Te velike naloge pa moremo doseči zopet le na ta način, če je organiziran ves narod za pomoč bratom tam preko, zakaj samo delo vsega naroda more biti kos vsem neverjetno velikim težko-čam. Uspešnost dela pa zahteva, da paz-no zasledujemo delo nasprotnika. Vsak •njegov udarec moramo paralizirati in zato maramo delovati pred vsem tam, kjer so nasprotniki zastavili svoje delo. Zasedeno ozemlje so razdelili Italijani v tri cone. V prvi coni je Trst, istrsko otočje in Zapadna Istra. To ozemlje smatrajo Italijani za denacionalizirano in za čisto svoje, vsled česar ie tu vsako slovansko gibanje prepovedano. Tudi samo kulturno. Na tem ozemlju so fašisti absolutni gospodarji V drugo cono so uvrstili Italijani okolico velikih inest in večje kraje, ki jih pretvarjajo v svoje trdnjave. Tu je kolonizacija Italijanov najmočnejšai. V tretjo cono pa spadajo končno kraji, ki jih Italijani sami smatrajo za čisto slovenske in kjer je raznarodovalna akcija primeroma neznatna. Posebej pa je opozoriti na poskuse fašizma, zasužnjiti našega kmeta gospodarsko. Naš kmet ne sme biti več gospodar svoje zemlje, on mora postati kolon, da bo brez odporne sile in tako z lahkoto žrtev italijanizacije. In kako je na Koroškem? Najprej je treba povdariti, da ni bil slovenski živelj še nikdar tako zaveden kakor je setSaj. Plebiscitna doba je našega človeka utrdila in kar je bilo tedaj naše, to je stalo naše za vekomaj. To so dokazale zadnje občinske volitve, po katerih je prišlo v slovensko posest veliko občin, katerim je pred vojno načeloval Stidmarkovec. Razveseljivo le med koroškimi Slovenci razvito društveno življenje. V tem je največja sila koroških Slovencev. Kakor fašist n# Primorcem, tako vihti Heimatsdienstler nad Korošcem svoj bič. Toda bodi Korošcu povedano v čast, da kljubuje zavednost Korošca vsem nasiljem. Ni pa naša naloga smo v tem. da skrbimo za brate tam preko. Mi moramo gledati, da utrdimo svojo državo in da vzgojimo ves naš rod v globoki ljubezni do svoje države. Delo za dTžavo je delo za brate tam preko, zato ie za-državno delo kardinalna točka programa Jugoslovenske matice. Ce preštejemo Slovence na Primorskem in Koroškem in če potem primerjamo to število s številom Slovencev v Jugoslaviji^ tedaj nas mora navdati strah za našo bodočnost. To tem bolj, ko vidimo silno razcepljenost našega narodno - obrambnega dela. Štiri narodna obrambna društva obstoje med nami in vsa imajo skoraj isti cilj. Res je sicer, da imajo posamezna društva v svojih pravilih začrtano posebno pot, toda ravno tako je danes res. da je treba vse narodno obrambno delo obrniti v eno smer. Dajati podpore beguncem, ki že leta dni prebivajo v Jugoslaviji, je posel socialnega skrbstva in skibeti za naše šolstvo ob severni meji, je skrb države. Da to omenjam, storim le vsled tega, da dosežemo zjedinjenje vseh naših društev v najvažnejšem delu za narod. Tako majhno je naše število, da je vsaka razcepljenost za nas neopravič-ijiva. Treba omeniti še drugo stvar. Ce pregledamo listo narodnih podpornikov, tedaj vidimo, da nosi največ narodnega davka naš srednji stan, v prvi vrsti naš uiadniški stan. Ta stan smo si znali vzgojiti za nacionalni davek tako, kakor se morda to ni posrečilo nobenemu drugemu narodu. V nobenem razmerju s tem stanom pa ne nosijo nacionalnega davka ne naš kmet, ne obrtnik in trgovec, še manj veleposestnik in velepod-jetnik. V tem oziru zaostajamo daleč za drugimi narodi. Vsled tega imajo narodno obrambni delavci silno težko stališče. Pri osebnem prijatelju se še nekaj doseže. Vsi drugi pa se izgovarjajo, da so že dali drugemu društvu, Z istim izgovorom pa odslove tudi zastopnika drugega društva in tako v resnici ne dajo nikomur. To volja skoraj za vse kraje, kjer je dvo.ie obrambnih društev. Ce hočemo pritegniti k narodno obrambnemu delu vse sloje, potem moramo to delo poenostaviti. Obilica na-iodno obrambnih društev pa narodno obrambno delo komplicira. Izgovor, da imajo tudi Nemci dvoje obrambnih društev Schulverein in Slidmarko za nas ne velia. Stomilijonski nemški narod ima lahko dvoje društev, peščica Slovencev pa delitve ne prenese. Ce hočemo dvigniti bilanco naših obrambnih društev, potem je koncentracija narodno obrambnega dela neodložljiva. Prepričan sem, da večina to tudi uvideva in zato upam, da bo enotna narodno obrambna fronta tudi vpostavliena. Po teh uvodnih besedah nai na kra:-ko orišem delovanje Pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice. Delo Jugoslovenske Matice. Začetkom decembra lanskega leta ie izstopil iz društvenega odbora dr. Josip Srebrnič, ki je nastopil svoje odlično mesto kot krški škof. G. dr. Srebrnič se je z največjo vnemo udeleževal matičnega dela in samo iskreno želimo, da bi jej ostal kot vladika enako iskren prijatelj. Neizprosna smrt je ugrabila odboru dva nad vse agilna člana: dvor. svet. Regallyja in Joška Cveka. Tema dvema, kakor tudi vsem umrlim prijateljem JM časten spomin! Odbor je imel v preteklem letu 12 sej, na katerih so bile rešene vse prošnje. Pisarna je rešila 2671 dopisov. Nato je tajnik podrobno navel tozadevno delo. Pri reševanju prošenj se je ravnala JM po treh načelih. 1. JM je kulturno društvo v najideal r.ejšem smislu besede. Zato podpira vse kulturne ustanove brez ozira na njih strankarsko pripadnost. Jugoslovenska Matica nima absolutno nobenega bojnega namena in nobenih bojnih organi- zacij. Njen cilj je samo ta, da veže vse Slovence v kulturnem oziru, da ohranijo svojo nacionalno zavest in da so delavci za procvit naše kraljevine. 2. Od vsega početka je bila JM na stališču, da mora s svojimi podporami vplivati na podpirance vzgojno. Vsaka nacionalna podpora je v nacionalnem oziru škodljiva* če rodi mesto delavcev parasite. 3. Vsled tega podpira Jugoslovenska Matica samo društva in ne posameznikov. Intenzivno je bilo propagandno delo Jugoslovenske Matice. Izdana je bila Boroevičeva brošura o vojni proti Italiji in sicer v vseh treh narečjih. Ob priliki učiteljskega kongresa je bila izdana posebna brošura«, ravno tako ob priliki katoliškega shoda. Obe brošuri sta imeli popolen uspeh. Tudi gospodarski program uveljav ljamo po najboljši moči. Apeliram na javnost, da sega pridno po stvareh, ki se prodajajo v korist Jugoslovenske Matice. Izdatne dohodke smo prejeli še od drugih dveh stalnih uvedb: Od književne tombole in pirhov. Književna tombola Jugoslovenske Matice ima dvojen namen: Razširiti slovensko knjigo do zadnje koče in dati JM sredstva za njeno delo. Oba namena sta bila sijajno dosežena. Razdeli i smo med narod nad 6000 knjig in dosegli nad 60.000 dinarjev čistega dobička. Ker je izšla ideja književne tombole iz Jugoslovenske Matice, zato prosimo vsa društva, da prepuste prirejanje književne tombole edino Jugoslovenski Matici. Drugi Izdatni vir so bili pirhi. To je dar šolske mladine JM. Letos je dala ta zbirka nad 53.000 dinarjev. Ko omenjam ti dve zbirki, ne smem pozabiti onega faktorja, ki si je pridobil za uspešno izvedbo obeh uvedb največjih zaslug. To je slovensko učiteljstvo! Bodi idealnemu in požrtvovalnemu učiteljstvu izrečena s tega mesta najtoplejša zahvala! Od lanskega občnega zbora so bile nanovo ustanovljene štiri podružnice in sicer v Braslovčah, Prva ženska v Ljubljani, Akademska v Ljubljani in Učitelj ska na Viču. Prenehali sta podružnici v Rogatcu in v Gornjem gradu. Tako imamo danes 78 delavnih podružnic in sicer 43 na Kranjskem, 32 na Štajerskem in tri v Prekmurju. Cast vsem tem podružnicam! Vse so bile delavne, vse so tekmovale v plemenitem delu za brate tam preko. V letošnjem letu pa je bila najbolj delavna podružnica v Kranju. Da pa v denarnem oziru prednjačita podružnici v Mariboru in Celju, je le naravno in vnovič potrjuje veliko rodoljubnost ta-mošnjega prebivalstva. Število matičnega članstva je ostalo na isti višini. Po stanovih se deli članstvo sledeče. 60 odstotkov članstva tvorijo zasebni in državni uradniki, posestniki 10 odstotkov, trgovci in obrtniki 21 in ostali odstotki odpadejo na razne stanove. Izdatno je podpiralo Jugoslovensko Matico pri njenem delu naše časopisje. Bodi mu izrečena topla zahvala z iskreno prošnjo, da da vsaj enkrat v tednu svoje predale na razpolago Jugoslovenski Matici. Časopisno propagando je vršila Jugoslovenska Matica tudi PO tujih listih. Zlasti po angleških in ameriških. Izdali smo dalje posebno francosko brošuro^ v kateri smo opozorili Društvo narodov na krivice, ki jih trpi naš narod tam preko. Poslali smo tudi izvedence na dvoje mednarodnih zborovanj In na zborovanje ženske mednarodne lige v Pardubicah. Na vseh teh zborovanjih so naši delegati krepko zastopali interese naših bratov tam preko. Izvršeno je bilo dosti in uspešnega dela. Toda delo je treba stopnjevati in brez ozira na vse težkoče. Bodoči odbor pa bo moral rešiti predvsem sledeče naloge. 1. Izpopolniti organizacijo Jugoslovenske Matice. 2. Razširiti jo po vsej državi. 3. Zainteresirati za JM državo. 4. Urediti matično pisarno in ji pridobiti novih delavcev. 5. Razširiti propagando in udejstviti dopisni urad »Jug«, 6. Ustanoviti narodno obrambni muzej. 7. Pripraviti temelje za ustanovitev enotne narodno obrambne fronte. 8. Sestaviti natančen proračun. 9. Najti novih stalnih dohodkov in 10. organizirati JM v Severni Ameriki. Ko je podal tajnik še kratek pregled o dohodkih in izdatkih J. M. je zaključil svoje temeljito in vznešeno poročilo z besedami: Jugoslovenska Matica bo nadaljevala svoje narodno obrambno delo v raz- širjenem obsegu. Vse njene prijatelje pa prosimo, da jo podpirajo z isto vnemo ko dosedaj. Odbor Jugoslovenske Matice se v polni meri zaveda svojih dolžnosti. Zorganizirati hoče delo Jugoslovenske Matice v najmanjšo podrobnost in omogočiti našim bratom, da trdni in verni dočakajo dan svojega vstajenja, do naše skupne in lepše bodočnosti. Ta dan pripravljajmo vsi z idealnim in poštenim delom, izvrše in dovrše ga pa naj oni, ki jih bo usoda v to poklicala. Toda ne pozabimo: Izvršiti pa se more naše veliko delo le, če se niti eden naših ne izgubi v tujem valovju, ampak ostane naša manjšina kompaktna in glasnica našega sedaj še nepopolnega ujedinjenja. Zato kličem Vam in onim. ki bodo naše delo dokončali: Pomozi Bog, junači! Maža aparata in HQ3RunEj£. Romunija zavzema v Mali antanti, kakor se zdi, neko posebno stališče, ki se precej razlikuje od stališča obeh drugih članic, Češkoslovaške in Jugoslavije. Po vsem videzu stoji Romunija, dasi je ravno tako članica Male antante, kakor obe ostali državi. nekoliko ob strani, kakor da bi pravzaprav ne bila toliko interestrana na politiki Male antante, kakor Češkoslovaška in Jugoslavija. Te razlike v interesih pa ne povzroča toliko razlika- v narodnosti — dve državi sta slovanski, ena pa romanska — kakor drugi politični in gospodarski razlogi. V največji meri je seveda vzrok deslnteresi-ranosti Romunije besarabsko vprašanje, to je razmerje Romunije do sovjetske Rusije. Za Romunijo je besarabsko vprašanje najvažnejše vprašanje v njeni zunanji politiki. Rusija bo brez dvoma zahtevala Besarabijo nazaj, In tedaj bodo napočili za Romunijo težki dnevi. Ni izključeno, da doživi tedaj Romunija polom. Tega pa se Romunija zelo dobro zaveda in se je zavedala že od tedaj, ko je vzela Besarabijo v svojo posest. Zato je povsod iskala zaveznikov, pri katerih bi našla predvsem podporo v besarabskem vprašanju. Tedaj, ko se je snovala Mala antanta, čije glavni namen je bil ohranitev mijjB, oziroma z mirovnimi pogodbami ustvarjenega stanja, se je zdelo Romuniji, da je prišel pravi trenutek, da si zagotovi zanesljivo podporo tudi v besarabskem vprašanju. Vendar je bila tu Romunija razočarana. Niti Jugoslavija, niti Češkoslovaška nista mogli pristat! na obljubo, da bosta podpirali Ro-muniio proti Rusiji, kadar bi ta prišla po Besarabijo. To pa iz čisto enostavnega razloga: za obe slovanski državi bi bil boj proti slovanski Rušili navaden samomor; niti eden, niti drugi narod ne bi hotel nastopiti proti svojim severnim ruskim bratom. Zato so češkoslovaški in jugoslovenski politiki dosledno odklanjali vsakršno obveznost podpiranja Romunije v slučaju njenega konflikta z Rusijo radi Besarabije. In zato, ker se njena glavna želja ni izpolnila, je postala Romunija v Mali antanti nekako desinteresirana. Romunija je seveda iskala dalje in je skušala ustvariti v svrho čim boljšega zavarovanja posesti Besarabije čim prijaznejše odnošaje s svojimi sosedami Bolgarsko, Madžarsko in s Turčijo. Jasen dokaz za to je dala Romunija ob priliki otvoritve konference Male antante v Pragi dne 11. juliia, ko je v trenutku otvoritve konference Male antante poslala svoje brodovje v Carigrad na poset. Vprašanje priznanja sovjetske Rusije je za Malo antanto zelo važno vprašanje, ki pa ne bo našlo nikdar skupne rešitve. Do-čim le pričakovati, da bosta priznali naša država in Češkoslovaška že v doglednem času Rušilo, tega Romunija seveda ne bo storila; vprašanje bo mogoče rešiti torej le posamezno. Priznanje sovjetske Rusije s strani Češkoslovaške in Jugoslavije pa gotovo ne bo zbližalo teh dveh držav z Romunijo v Mali antanti, pa bo desinteresi-ranost Romunije v Mali antanti še večja. Zato postaja že sedaj dvomljivo, če bo hotela Romunija slediti politiki Male antante tudi Potem, ko bo končno zagotovljen evropski mir, kar menda ni več daleč. Nemška tiskovna svoboda. »PfSlzische Presse«, ki Izhaja v Hofu je bila vsled nekega članka ustavljena. Vsa sovjetska delegacija se je potopila. Sovjetska delgacija v Turčiji, ki jo je Kemal paša Izgnal iz Angore se je v Črnem morju potopila. Politične vesti. = Čehoslovaški tisk o konferenci Male antante. Ves čehoslovaški tisk široko komentira praško konferenco In konstatira z zadovoljstvom, da nadaljuje Mala antanta svojo miroljubno politiko. Posebno se po-vdarja popolna soglasnost vseh članov Male antante. Tudi nemški »Prager Tagblatt« piše. da se ie Mala antanta pretvorila v Institucijo, kf čuva mir v Srednji Eviopi. »Narodni Politika« podčrtava, da so danes države Male antante po svojih skupnih interesih tesnelše zvezane, kakor kdajkoli. »Tribuna« konstatira, da pogajanja rrso mogla prinesti nobene senzacije, ker Je bili politika Male antante jasna. Glas'lo dobro-voljcev »Narodni Osvobojeni« Je prepričano, da ne bodo insplratorji prerokovanj o razpadu Male antante niti sedaj prenehali s svojimi pnorokbami. »češke Slovo« k-oJi-statira, da je bila praška konferenca mejna črta, na kateri so bila rešena vsa vprašanja, ki b! mogla povzročiti nesoglasja v Mal) antanti. Komunistično »Rude pravo« I'» pravi seveda, da je Mala antanta samo zveza kapitalistov, ki povzročajo oboroževanje v Srednji Evropi in da ne predstavlja Mala antanta nobene organične konsolidacije. — Kako bi tudi bilo mogoče, da ne bi napisali komunisti neumnosti in mo-tili splošno harmonijo! = Amnestija za Caillauxa In Malvyja. S 310 proti 202 glasovi je sklenil frr.ncoskl parlament, da se sprejme zakonski načrt o amnestiji, ki pomilošča med drugim tudi Caillauxa in Malvvja. Josip Caillaux, ki je danes 61 let star, je bil od 1. 1913 do 1914 ministrski predsednik. Clemenceau ga le dal leta 1918 aretirati, ker da je delal na tem, da bi se sklenil separaten mir. Nato je bil obsojen od senata, ki se je konstituiral kot državno sodišče, na tri leta ječe. — Louis Jean Malvy, prijatelj Calliuxa Je danes star 49 let. V prvih vojnih letih ie bil minister za notranje zadeve. Leon Daudet ga je obtožil veleizdaje. Clemenceau mu je očital, da je podpiral defetizem In ga je postavil pred državno sodišče. Obsojen je bil vsled uradne zlorabe le na proson, dodan ni izgubil državljanskih časti. = Belgijski socljalistl In Dawesovo poročilo. V belgijskem parlamentu je Izjavil belgijski socijalist Vandervelde. da mora stati Anglija na strani Francije in Belgije proti Nemčiji ter paziti, da bo slednja Izvršila vse svoje obveznosti. Vandervelde j« dalje naglasil, da je izpraznitev Poruhrja izključena za toliko časa, dokler ni popol* noma izvršeno Dawesovo poročilo. Drobne vesti. Japonska se oborožuie. Japonski vojni minister je izjavil v parlamentu, da Je treba vsled splošnega položaja pomnožiti zra-čno brodovje še za 17 eskadrilj. Kongres Ferijalnega Saveza je bil dne 12. t. m. zaključen v Skoplju. Nobenih posebnih sklepov se ni sklenilo. Predlagana sprememba pravil Je bila odklonjena. Kot glavni izvedenec Amerike se bo udeležil londonske konference Owen Young član Izvedeniške komisije. . Belgijska vlada je poslala k maršalu Foche-u višjega oficirja, da se dogovori glede zmanjšanja posadke v Porenju In Izvedbe nevidne okupacije. Voditelj ameriških strokovnih zvez, Samuel Gompers, je težko obolel. Ker je že 74 let star, se njegovi prijatelji boje, da ne bo več okreval. Državno sodišče v LIpskem je obsodilo pet stuttgartskih komunistov, članov bolj-ševiške tajne organizacije čeka, na 8 let ječe. Sf pf r 5 HO' Jurkovičeva „Kotarke V zadnji številki londonske revije »The slavonic revlew« je napisal g. J. Preželi laskavo poročilo o Lj. D. Jurkovičevih »Ko-tarkah«, Pesme za narod (Zvezna tiskarna 1924, Din 30.—). Referent g. J. Prezelj piše: Ob Jadranskem morju leži solnčna dežela — Dalmacija. Dežela, polna zgodovinskih spominov, med katerimi gospoduje Dl-joklecijanova palača s svojo Porto Aureo, ki je proslavljena v mnogih povestih. Bogata zlatega solnca, toda revna po rodni zemlji. Boj s prirodnlml silami zahteva fizično in moralno vztrajnost ljudstva, ki živi v tej deželi. Njeni sinovi obdelujelo zemljo, vinograde, čuvajo ovce ln so širom sveta znani pomorščaki. Sinovi te dežele so visoke postave in vitkega telesa, njih oči se iskrijo v ognju nevstrašne samozavesti, pa tudi dobrine. Hčere te dežele so nežne, ljubeznive, zveste in tupatam izredne lepote. Pred menoj leži drobna zbirka pesmi, posvečena tei deželi In temu ljudstvu. Pesmi se imenujejo »Kotarke« ter so prožete ljubezni do Dalmacije hi njenih otrok. Pesmi je napisal Lj. D. Jurkovič, po poklicu arhitekt, pesnik ljubezni do svoje domovine. In v tem je njegova moč. Izobražen mož ne piše tu za svoje prosvetljene tovariše, temveč za svoje neprosvetljene brate. Pesnik je predvsem navdušen patrijot, ki jasno razume, da mlada Jugoslavija, za katero se bori z besedo in peresom, ne more uspevati, dokler n* bo proieta narodnega edlnstva. To Je samo mogoče, ako se razne veje ju-rosloverakega naroda medsebojno spoznajo In potom spoznanja pridejo do medsebojnega spoštovanja In ljubezni. Ta aksiom ne velia tuno ta Inteligenco, temveč se mora razlirtH (udi med najširšimi "*r°dn^’ PtW(k i* *Mi4l*l o eno pest suhega majarona, tima, rožmarina ta lav and e (sivke), pol pesti poprove mete, šest lovorovih listov, o.upeK ene limone in sedem gramov nageljnovih žbic — vse to premešano s par pestmi suhe morske, debelozrnate soli In naložimo v lonec ir, trdega porcelana ali stekla, ki se hermetično zapira s tesnim pokrovom« — evo potpourrija naših prababic, ki so ga imele shranjenega v ogromni omari za pe-rOo. In ki so ga odpirale od časa do časa za 'ar minut in nosile iz sobe v sotbo. da se je navzela vsa hiša nekega tipičnega hišnega vonja, kajti za to mešanico dišav je Imela vsaka hiša svoj lastni recept, ki se je ohranjal od roda do roda. Tudi domove današnjih elegantnic preveva diskreten vonj, vse sobe, pohištvo, obleke, perilo... Dama, ki ve ravnati z dišavami si ne nalije na Obleko in na žepni robec dragocenega ekstrakta prav predno gre na poset, zabavo ali promenado. Ta način parfimlranja le potraten, vsiljiv In nedistingiran. Najsi tl tvoj budžet dovoljuje flakon Haubtgant-ovega »Quelques fleurs«, skromno vrečdoo vijoličnega praška, posušeno vejico rožmarina ali šope posušene sivke, ld jo baš sedajle lahko kupls na trgu za par dinarjev, razdeli te svoje dl-Šafve po svojem stanovanju, po omarah pohištvu tako, da se polagoma navzame vsaka stvar v tvojem domu lahnega ln prijetnega vonja. Morda poreče ta ali oni asket tega ali onega svetovnega nazitranja, da s takimi nauki zapeljujem človeštvo k nečlmurno-sttm ttgt »veta. Naj si pokličem tedaj v pomoč in za odpustek greha samo znanost. Dva italijanska učenjaka, Giovannl Gatti ln Renato Ca-jola trdita, da ima večina arom atov antiseptične lastnosti in da se bomo v bližnji prihodnjosti razkuževali na prijetnejši način kot v prošleim polstoletju, ko sta rnar-širala kot zmagovita vojskovodji proti mikrobom le zlodehteči phenol In opasnl su-blimat. Omenjena učenjaka razdeljujeta dišave po njih razkuževalni učinkovitosti v 4 razrede. Kot najenergičnejši navajata ekstrakt iz nageljnovih žbic, santala, mete, tima, cimeta, kafre; potem prihajajo lepo po vrsti olja iz eukalipta, lavande, rumene vijole, brinja, bergamote, rože, pačuli, vanilije, oJje lz oranžnih cvetov (neroll), jasmina, opoponax, geranium, limona itd. Angleška sol, ki nam je znana vsaj Iz MaTlitttaih romanov kot oživljajoče sredstvo vsled srčnih b611 omedlevajočih junakinj, Je tudi le neke vrste pot-pourri, se-stoječ tz sodi (potašelj) ta 10 g olja od kafre ta lavande, ln 20 g olja iz cimeta in nageljnovih žbic. Razen teh lekovttih, pa pozna znanost — ln ljudska tradicija še mnogo aperltlvnlh in pomirjevalnih dišav ter aromatpv, ki uplivalo na naše duševno razpoloženje. Naj Imenujem od prvih kot najbolj nane ta vsaki kuhinji neobhodno potrebne: basilka, nageljčki, pehtran, lovor, peteršilj, oranžna skorja, kamilica, sladki janež, meta teT muškat. „ V zadnjih desetletjih smo se poprijeli običaja, da smo zaničljivo skomignil' z ra* meni, če si je starikava dama močila sence s kolonjsko vodo; če pa je nas bolela glava, smo hiteli jesti pDramidone. aspirine, fe-nacitine; vbrizgavali smo si moriij tc-r kadili cigaret« z opijem, da bi preslepili orga- nizem. Kdo bi sl nakapljal melise na sladkor kot stare tete? Ali pffl čaj od kamilicf In kaj celo kmetica, ki Je božjastnemu otroku navezala okrog vratu venec Iz peteršilja, ali utaknila v čep češenj ta čebuljo zoper gliste? Res je, da v narodu, neregu-lirana od vešče roke postanejo prirodnl darovi in domača sredstva često smešna, neučinkovita, da, celo škodljiva. Vendar J* tradicija ohranila uporabo marsikateri« omenjenih dišav kot domači lek, katerih upravičenost bo morda jutri [»odprla znanost. — Vsekako vidtaio, da so odorantne rastline od nekdaj igrale važno ulogo ne le v higijeni ta medicini, temveč tudi v religija*1 vseh narodov kot mogočen stimulans; tija Je prerokovala nad oblaki dišečih oj' mo v; dišave Iz orijenta so prinesli trije kralji detetu v Betlehem; na čast Budam se razširjajo kupi sive amJbTe In katol»K« cerkev ume učinkovito uporabljati mehko vonjajoče kadilo v hladnih, tajlnstvono razsvetljenih hramovth njenega božanstva- In nam naj bi se štelo v zlo, če si ujamemo nekoliko sladkih dišav cvetočega P®* letja; če jih zapremo tesno ta Jih hran««' za trenutke, ko postane okrog nas sr«*1 dela, truda In skrbi vsa okolica pusta w prazna... Dovolite nam vendar, da odpreflitt trudne ta Izmučene od vsakdanjosti! tu p tam za par trenutkov čarobno posodo. _ nas objame sladki vonj pomladi, par W tvorjenlh solnčnih žarkov, nekaj sanj, kaj spominov... Naročajte in „NAR. DNEVNIK - Dnevne vesti, Res perro trattafur. Stvar se nadaljuje. Današnje »Jutro« f^SŠra na mojo včerajšnjo izjavo. Pa slabo. Retourkutscha! Izgleda bolj, Kakor da hoče imeti zadnjo besedo, liki ~ ženšče s škarjami. Ja res, »sestanka« z g. dr. Brejcem sem pozabil omeniti. Ta »sestanek« se le vršil na vogalu Knaflove in Šelenbur-Sove ulice, torej na naši Karntnerici, o ‘eni dnevu ob 1. uri popoldne. Vsako-vidno in očitno. Videl je to slučajno srečanje tudi znani izvestitelj »Jura«. Ali je potem on nafarbal »Jutro« ? Političnem sestanku, ali pa so »Ju-«°vci« sami do svoje pobarvali izvesti-w- Oboje je mogoče. \'i*8* človek ne bi smel občevati človekom drugega ali celo nasprotne-® Političnega prepričanja, je iznajdba “Mrova«. Ampak velja samo za druge, ne, ki menijo, da imajo monopol Dni-«?6 aaro<^Tie ™ napredne in državne 'tike v Sloveniji. Lista avdijenc v J^ai hiši na Kongresnem trgu izkazuje enfc6 e Hfi^H^nejšilr političnih barv, J^^t klerikalca, drugokrait komuniste, n*?pet Narodne socijaliste itd. itd. ^ licet Jovi... Gaziranja, ki je uveljavljeno po civiliziranem svetu, da smem in tiSn' °^eva^ tudi z največjim poli-Iten^ nasDrotnikom, ako je sicer po-Da c-1 j mož. Nedostojne ljudi tti tri korake od sebe. pa naj Politično še tako blizu, tra«6 Ba 6,10 trfditev nedeljskega »Jute Lm0ram °^20varjati. Trdi namreč, . > ne da bi ga oblila rdečica sramu, Hat w °^lonll kompromis z JDS. To Ra?10 lansko let0-ja na znani pakt od 19. februarske av a skupščinske volitve ljubljansko "j1 to ni bil kompromis? Sklenili VoJifv 2 vkljub predidočim obč. Sog,. sklenili proti volji Narodnih V Jn v* ^ stno bili ž njimi v zvezi tre Slovanski zajednici,, sklenili con-coeur večine naših somišljenikov Dnt *n Polteno spoštovali. Kdo je eili na perfiden način kršil ta spo-jPjtoi, je danes vsemu svetu znano. In jpie, ki cinično priznavajo svoje poganjek se drznejo govoriti o novem ®°razumu. Kljub temu pat, in to naij ponovno javljam, smo pod zimo 1923 izrazili oj° voljo, da pristanemo na sporaz-jr1 tudi z JDS od slučaja do slučaja in jjpricoli nanese potreba. Dokaz temu arno črno na belem v med načelstvo-S in NNS izmenjani korespon-Kako si upate potem trditi, da bil jaz proti sporazumu? suT?! ^>sto jasno. Gonjo proti meni . Pričeli zgolj in edino iz razloga, k le Narodno napredna stranka terja-*j. v°fe Pravice iz pakta od 19. febru-Kodbe ^ ^er za^tevala izpolnitev te po- t Pa je, da smo odklanjali fuzijo H v» in to z razloga, ker niso odpad-^i jri u ^ sroo se ^ zaradi njih lo-ti( tet so se še pogoršavale politič- ne, ki se jih poslužuje vodstvo tekončno, gentlemana ne more-bi sedel m mizo, kjer sedi > ki ni gentlemanlike. Dr. Ravnihar. Čarterska noblesa. O govoru dr. “*ttaTr,,a na pokrajinskem zboru Jug. Tnl Prinesel »Slov. Narod« niti beto WI“.u_tr°« pa ie bilo še bolj popolno in Se Ime predsednika. V resnioi, ^ mladinsko časopisje. T > ugo-^ie v 8,u^ai* da W hoteli hiti 80-» enakem slučaju razžaljeni. Sš le hn ODravWamo. Včerajšnja naša vest, Soe aretiran gospod Svetek Pran, taj-*0var}a J®IIstične Strokovne Zveze, ne od* r*'*1 Vest smo povzeli po »Slo-P?liei. ,, ,Nar°du« v upanju, da Je vsaj v > *• areti Va*1 t°^en in da si ne izmišlja »!!*’ da 'rancev- Pa smo se morali prepri-.;*ov. m*® “iti v tem oziru ni zanesti na °*tt *• Prosimo g. Svetka, da nam —_’m smo V8rie'i »Slov. Narodi-Tf le inj^^^skl veliki župan dr. Pirkma-h?i^rekn!, ^ kratkim službeno potovanje Bo, i*^riu' ie tako potovanje po-m. J®*n° in zato v redu, da se Je iz-/''aiiie v?? "M? v redu, da ni imelo po-n « str0K0 službeni značaj. ji,nju veliviT* opraviti pr| službenem poto-Jflj redkn a ^mma, notar Koder, vo- ^ okrain?ta,i ^‘‘der> J ^ e de,avslDrave<. — Glavna proga bi bila torej Lajteršperk— Glavni kolodvor, Glavnitrg—Koroški kolodvor, od te pa bi se cepile štiri stranske proge v Melje, v Koroško predmestje, na Tezno (novi kolodvor) in v jpobrežje. Od tega načrta bi se dala črtati kvečjemu proga Glavni trg—Koroško predmestje, vse druge pa so nujno in neobhodno potrebne. Nauk iz Nemčije, Mariborski policijski komisarijat je poslal v Hemau v Gorenjem PfaJcu v Nemčiji na tamkajšnjo policijo nek slovenski dopis, na katerega pa je dobil jako zanrmiv odgovor, »da se v Nemčiji, hvalabogu, uraduje še vedno nemško« in da se radi tega prošnji »ne more ugoditi in slovanskih jezikov tam tudi nihče ne razume«. Dober nauk za tiste, ki z veseljem sprejemajo In rešujejo razne vloge iz inozemstva, ki so pisane v nemščinii ali drugih tujih jezikih. Za Radiča In za republiko se je ogrevaj sinoči po mariborskih gostilnah neki Rudolf Skrobar. Razgrajaj Je in napravil tudi' precejšnjo ceho, ki je ni plačal ter je tako prišel končno tudi do brezplačnega prenočišča na poiicijL Sokolski nastop In tombola v Središču. Včeraj popoldne se Je vršftl v Središču telovadni nastop tamkajšnjega sokolskega društva, ki je vsestransko dobro uspel. Posebno številno Je bilo zastopano kmetsko ljudstvo iz okolice. Po nastopu se Je vršila velika tombola v kritje stroškov sokolskega društva v Središču. Prireditve so se udeležili Sokoli in Sokolice Iz Maribora, Ptuja, Ormoža, Čakovca, Varaždina in dru-Eih bližnjih krajev. Policijske prijave. Včeraj Je prejela policija 16 prijav in izvršila 5 aretacij in sicer radi telesne poškodbe, pretepa in kaljenja nočnega miru. Danes je prejela policija 10 prijav: 1 radi nevarne grožnje, 1 radi razgrajanja, 1 radi tatvine in več drugih. Manjše tatvine. Uslužbenki pri gostilničarju Anderletu Veroniki Sternad Je neznan tat ukradel Iz dvorišča 100 m vrvi za sušenje periila ln 300 ščipalk. Henriku 5 iker je tudi pred Novakovo brivnico na Aleksandrovi cesti ne?nanec odpeljai dvokolo. vredno 3000 Din Gospodarstvo. Trgovinska pogodba s Btalijo. V soboto so bila v Beogradu končana pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo. Pogodba sama na sebi po izjavah predsednikov obeh delegacij ne zadovoljuje popolnoma niti ene niti druge strani, je pa nekak prvi poskus, da se odnošaji med obema sosednima državama zboljšajo in poglobijo in da se omogoči čim živahnejši gospodarski promet. Pogodba velja za tri leta; če se pokaže, da je dobra, bo ostala v veljavi še nadalje, če pa bodo njene slabe strani za eno ali drugo državo preobčutljive, bosta pogodbenici pogodbo po preteku njene dobe veljavnosti spremenila. Iz določD nove trgovinske pogodbe omenjamo danes samo par najvažnejših, ki bodo v prvi vrsti zanimale naše gospodarske kroge. Tako predvsem določila glede lesnega Izvoza. Naša delegacija se Je postavila na edino pravilno stališče, da naj se favorizira predvsem izvoz izdelanega lesa ter je s svojim stališčem tud! prodrla. S tem je dana možnost zaslužka večjemu številu našega delavstva, ker se bo les predvsem predelova doma! in šele potem v predelanem stanju izvažal. Vseh številnih drugih koristi, ki jih ima od takega načina izvoza naše gospodarstvo in država, tu sedaj ne bomo naštevali. Zelo važna so določiila trgovinske pogodbe glede izvoza italijanskega vina. Za naše vinogradnike. Ki se morajo že itak boriti s težko krizo, bi bi' uvoz italijanskega vina, kakor ga ie zahtevala italijanska delegacija, udarec nepregledne daiekosežnosti Zato se Je tudi naša delegacija vztrajno upirala zahtevam italijanske delegacije v tem pogledu. Popustila Je Iz čisto nacljo-nalnih razlogov le v toliko, da je biia pripravljena dovoliti uvoz 5000 hi vina Iz Julijske Benečije, kakor Je to zahtevala Italija, toda le pod pogojem, da dalo Italijan.! naši državi zadostne garancije, da bo to vino res proizvod JullJske Benečije in sicer iz onih krajev, kjer 've Jugoslovani, torej naši sonarodnjaki. S tem je pokazala naša delegacija svojo veliko pripravljenost, da pomaga našim bratom onkraj meje. Toda Italijani niso sprejeli zadnjeomenjenega predpogoja, kar je dokaz, da bi se ne uvažalo iz Italije v našo državo vino iz julijske krajine, oziroma iz naših krajev te pokrajine, temveč da bi uvažali svoje vino k nam le čistokrvni ali pa poitalijančeni reg* nicoli. Naš človek v Julijski Benečiji gotovo ne bi dobil dovoljenja od italijanskih oblasti za izvoz svojega pridelka, vemveč samo člani In priiatelji fašistov. Od izvoza vina v našo državo bl torej naš živelj tam preko ne imel nobene koristi in zato Je bolje. da naša delegacija zahteve Italijanske delegacije ni sprejela. Glede uvoza vina iz Italije v našo dTžavo ostane torej pri starem: uvoz vina je zabranjen, izvzemši za medicinska vina, za katera pa se mora plačati carina. Sklenjena trgovinska pogodba med našo državo ta Italijo pa ni važna samo zato, ker je ž n; napravljen poskus poglobitve medsebojnih odnošajev In oživitve ter solidne fundamentacije medsebojnega trgovinskega prometa, temveč tudi zato, ker Je to prva redna trgovinska pogodba, sklenjena po vojni, ki bo služila za podlago vsem bodočim trgovinskim pogajanjem naše države z drugimi državami. Učinki sedaj sklenjene trgovinske pogodbe bodo torej mnogo dalekosežneiši, kakor pa izgleda na prvi pogled. Upati pa smemo — in zlasti z ozirom na prvovrstnost naše delegacije — da bo ta trgovinska pogodba vsaj zadovoljila, če ne še kaj več. Sokolstvo. Sokolsko društvo v Medvodah priredi svoj VI. javni nastop v nedeljo, dne 20. Julija ob 4. uri popoldne. Po telovadbi se vrši v prijaznih prostorih br. Šušteršiča na Se-ničlci velika vrtna veselica s plesom, bogatim srečolovom itd. Priznano dobra kapljica! Okusni prigrizek! Ker Je čisti dobiček namenjen že pričeti zgradbi doma, vabimo bratska društva in prfjatelje sokolstva, da se vabilu odzovejo v čim večjem številu. Za povratek proti Ljubljani vlaki ob 18.33, 21.26 in 22.53. Zdravo! Šport. NEDELJSKI NOGOMET. Zagreb: Slovan (Dunaj) s Concordla 1 : 0 (0 : 0). Slaba igra in nezaslužena zmaga Dunajčanov. Scortai Bulla. HAŠK ’• Slovan 3 : 3 (0 : 3). Slovan v prvi polovici boljši, Hašk v drugi. Oole zabil Bulla, za Hašk Grdenič 2 In Plazzeriano. Prvenstvene tekme: Sokol : Rapid 1 Zmaj : Slavija 2 : 2, Makabi : Slaven - : 0, Že-lezničarl : Ilirija 3 : 0, Sparta : Tipografija 3 : 1. Beograd: Cup-tekme Jugoslavija : BSK 2 : 1 (2 : 0), Sokol : Jedinstvo C : 0. Gradec: Medmestna tekma Gradec: Zagreb 4 : 0 (2 : 0). Zagreb je postavil svojo šibkejšo garnituro, ki Je bila dosedaj še vedno zmagovita, a sedaj popolnoma razočarala. Predvsem sta razočarala Vrd-Juka in Perška, kii sta bila postavljena v team kot ojačenje. Dunaj: V/acker : Stomeringer Sp. Vg. 3 : 2. Praga: Prvenstvene tekme: Sparta : Nuselski SK 1 : 1 Slavia : Sparta Košiče 3 : 1. Pardublce (v soboto): SK Pardu-blce : Slavia, Praga 3 : 2. Brno: Židenice : Makkabi 3 : 0. Budimpešta: Finale za prvenstvo Osrske MFK : Szombatheiy AK 1 : 1. Krakov: WAC (Dunaj) : Cracovia 3 ; 2 in 3 : 2. Lvov: Amateure (Dunaj) : Pogon 1 : 0 in 2 : 0, Hakoah (Dunaj) : Hasmonea 3 : 1 in 6 : 1 . P r z e m y s 1: RudolfshOgel (Dunaj) : Folonia 1 : 3. Varšava: FAC (Dunaj) : Legla 3 :1, FAC : Polonia 6 : 3. Vlenna v JugoslavIJl. First Football-Club Vienna, eno najboljših dunajskih moštev napravi ta teden turnejo po Jugoslaviji. V soboto Igra v Zagrebu proti Gon c or di ji V nedeljo in torek nastopi v Beogradu. Za 26. In 27. t m. sta perfektuirani dve tekmi v Sarajevu proti Sašku. Preko Gruža, Splita, Reke in Trsta se vrne nato Vienna nazaj na Duuai. SLOVAN : SVOBODA 14 : 0 O' : 0.) Slovan je svojo zadnjo p : Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika Glavni in odgovorni urednik-Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljub* 54 f DGj\R RICE BLRROtJGHS; TARZAN SIN OPICE. »Verjamem vam, mr. Clayton, ker vem, da ste dovolj velikodušni za tako dejanje in o Cecil, rada Itn vam to tako povrnila, kakor vi želite.« »Zakaj ne morete Jane?« »Ker ljubim drugega.« »Canlerja?» »Ne.« »Toda vi se vendar hočete poroditi ž njim. Sam mi je povedal, predno sem se odpeljal z Bal-ftnora.« Deklica se je prestrašila. »Ne maram ga,« je rekla skoro trmasto. »Tiče denarna vprašanja za to stvarjo, Jane? Kaj nisem tolikega poželjenja vreden, kakor Can-ler. Denarja imam zadosti, več, kakor bi potrebovala,« je grenko pristavil. »Jaz vas ne ljubim, Cecil,« je dejala, »pač pa vas spoštujem. »Ce se ponižam do podobne kupčije s kakšnim možem, potem izberem rajši nekega, kogar sovražim. Moža, kateremu se prodam brez ljubezni, sovražim, pa naj bo, kdor hoče.« »Vi bodete srečnejši,« je končala, »sami — z .mojim spoštovanjem in mojim prijateljstvom kakor at menoj in z mojim zaničevanjem.« Claytori ni več govoril o tej stvari, toda teden dni pozneje mu je bilo kakor bi ga kdo sunil v srce, ko se je pripeljal Robert Canler. En teden je minul brez posebnih dogodkov, toda neprijeten za vse prebivalce male hiše. Canler je silil, da bi se takoj poročil z Jane. Končno je privolila, iz same jeze nad neprestanim ostudnim nadlegovanjem. Dogovorili so se, da se odpelje Canler drugi dan v mesto po uradno dovoljenje in da pripelje duhovna s seboj. Clayton je hotel odpotovati takoj, ko je izvedel za načrt, pa ga je zadržal trudni brezupni dekličji pogled. Dejal si je, da je ne sme zapustiti. In potem se je skušal potolažiti, češ, da se zgodi lahko še kaj nenavadnega. Vedel je tudi, da bi bilo treba le male iskrice, in sovraštvo, ki ga je gojil v svojem srcu do Canlerja, bi izbruhnilo. Drugo jutro zgodaj se je odpeljal Canler v mesto. Na vzhodu je ležal dim nad gozdom. Pred enim tednom je nedaleč odtod izbruhnil v gozdu požar, toda ker ni bilo na zapadu vetra, tudi ni pretila nobena nevarnost. Proti poldnevu je šla Jane Porter na sprehod. Claytonovo spremstvo je odklonila. Dejala je, da bi bila rada sama in on se je pokoril njeni želji. V hiši sta bila profesor Porter in mr. Philander vsa zatopljena v razpravljanje važnega zhanstve-nega vprašanja. Esmeralda je dremala v kuhinji, Clayton — zaspan po prečuti noči — je legel na divan v sobi in kmalu ga je objel nemiren spanec. Na vzhodu so se č—>; oblaki dima dvignili višje proti nebu. Naenkrai e zvrtinčili in se pričeli razlivati proti zapadi Prihajali so vedno bližje. Prebivalcev najemniške hiše ni bilo doma, ker je bilo popoldne in tako ni nihče opazil, da se je gozdni požar bolj in bolj bližal. Kmalu se je morje plamenov raz'>!o čez cesto proti jugu in onemogočilo Canlerju vrnitev. Maj- MERAKL BODE, MASTILA, LAKOVE. ŠTUK, EMADLE. KISTOVEIDAMACNO CISTI FIRNIS NADBOLDE KAKVOČE NUDI MEDIČZANKL DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA MARIBOR NOVI SAD PODRUŽNICA SKLADISTE TVORNICE: LJUBLJANA-MEDVODE hen okret vetra je zdaj gnal ogenj tudi proti severu; potem je potegnil zopet drug veter in plameni so skoro obstali, kakor bi jih pridržala mogočna roka. Naenkrat je pridirjal po cesti s severovzhoda Črn voz. Kakor pribit se je ustavil pred hišo; orjak črnili las je skočil iz njega in hitel k vratom. Planil je v hišo in našel Claytona na divanu. Presenečen je obstal, takoj nato pa stresel spečega za rame in kriknil: »Moj bog, CIayton, kaj ste vsi znoreli? Kaj ne vidite, da vas je ogenj skoro že obkolil? Kje je mis Porter?« Clayton je skočil pokonci. Moža ni spoznal, razumel pa je besede in bil v hipu na verandi »O bog!« je kriknil in planil nazaj v hišo. »Jane, Jane, kje ste?« V trenutku so se zbrali tudi ostali: Esmeralda, profesor Porter in mr. Philander. »Kje Je mis Jane?« je kričal Clayton in tresel Esmeraldo za rame. »Ah, mr. Clayton na sprehod je šla.« »In se ni še vrnila?« Ne da bi počakal odgovora je Clayton hitel na dvorišče in ostali za njim. »Po kateri poti je šla?« je zakričal orjak črnih las Esmeraldi. »Tam po oni cesti,« je vpila prestrašena zamorka in kazala proti jugu, kjer je mogočen val plamenov zastiral razgled. ;t »Spravite te ljudi v drugi voz,« je dejal tujec Claytonu. »Videl sem enega, ko sem se peljal sem; peljite jih na cesto proti severu. Moj voz pustite tu. Ce najdem mis Porter, ga bom rabil. Ce je pa ne najdem, ga itak ne rabi nihče. Storite, kakor pravim,« je ukazal Claytonu, ko je opazil, da se ta obotavlja. Potem se je gibčna tujčeva postava zagnala preko jase proti severozahodu, kjer še niso plameni dosegli gozda. Vsi so čutili, kakor bi se otresli velike odgovornosti, ker so vsi slepo zaupali tujcu in bili prepričani, da bo rešil Jane Porter, če jo je sploh še mogoče rešiti. »Kdo je bil to?« je vprašal profesor P°^ ' u »Ne vem,« je odvrnil Clayton. »Poklica* . ^ po imenu in poznal je tudi Jane, ker je vpra*81 njej. Tudi Esmeraldo je imenoval z imeno©-« »Vzbudil je naravnost presenetljivo zaU-, ^ je pripomnil mr. Philander, »in pri moji v™ vendar še nikdar nisem videl.« ,0 »Zelo čudno,« je dejal profesor P°rterVer Jo neki je in zakaj čutim, da je Jane rešep®» išče?* , tekel »Ne morem vam odgovoriti, profesor,« ‘ jjjj mr. Clayton zamišljeno, »toda tudi jaz nejasni občutek. Toda pojdite,« je zaklical »treba Je priti odtod, drugače bomo obkoli®©'^ Pohištvo vseh vrst, oprave za spalne sobe iž trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah Josip Andlovič, »trojno mizarstvo Karlovška easta it e v. 22. ZALOGA POHIŠTVA. Komenskega ulica itev. 28 Dokazano je, da je naš domači izdelek izborne in izdatne kakovosti-vsled česar ni treba kupovati tujih izdelkov temveč vsaka šted-ljiva gospodinja naj zahteva Izrecno le KOLINSKO cikorijo* seeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeees^ m* LJUBLJANSKA POSOJILNICA R. Za Z O« Za v novopreurejenih prostorih v Ljubljani Mestni trg 6 Mestni trg G obrestuje vloge na hranilne knjl-ilce In tekoif račun po Vse vrste reklamnih napis;* za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji °Sjjfge PRISTOU & BRICEI^ 6 $ Aleksandrova c. 1. Ljubljana, Šelenburgova ulica 'j, p«” kovno izučena špecijalista za črkoslikarstvo v v» nogah te stroke. ^ Špecljaliteta: steklene napisne firme, slikanje ta drugih grbov po predpisih. Izvršitev od najeno*1* šega do najpreciznejšega modernega sloga. .nSni>» Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravo nam bo mogoče iste točno dobaviti. Telefon 908 Ustanovlje®5- MALI OGLA/S Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. LJUBLJANA, MEJTNI TRG 6 mm. rfcr m V električno brušenje se sprejemajo rabljene britvice (Gilette, Mem itd.) v drogeriji ADRIJA, Šelenburgova ulica 5. Deklica 17 let »tara, revnih. f k* starišev želi vstop trgovino kot učenk*- io? stanovanje v hiši. pod „Učenka“ naVjU'"'^ Prvega strojnika, ki je vešč montaže Francisovih turbin, generatorjev, transformatorjev. daljnovodov visoke napetosti in motorjev išče za centralo v Zireh ing. A ŠtebI, Ljubljana, Dunajska e. 1/IV. Bdsendorferjev ** **' po dogovoru. P°° > Zois, Brdo pri Kr*nj£-^ Pristni brinjevei slivovko, sadjevec, dalje borovničevec priporoča trgovcem in gostilničarjem po ugodni ceni Andrej Zorc, žganjarna Posavec, p. Podnart. lomsooif^ zmožen repre*ent»°