L. ŠTAJER: Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir. ... 8 ŠTAJER Leilani, dipl. zgodovinarka in angli- stka (UN), absolventka magistrskega študija so- cialne in kulturne zgodovine, SI-6230 Postojna, V olari čeva ul. 42; leilanistajer@gmail.com Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir. Vprašanje odkritja, datiranja ter izpo- vedne vrednosti emonske in čenturske zakladne najdbe Zgodovinski časopis, Ljubljana 72/2018 (157), št. 1-4, str. 8–21, cit. 40 1.01 izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (En., Sn., En.) Prispevek obravnava pomen anti čnih zakladnih najdb kot primarnih histori čnih virov. Pri tem se posve ča vprašanju zanesljivosti analize oziroma interpretacije anti čnih zakladnih nov čnih najdb, obenem pa opozarja na možne pasti pri ne dovolj kriti čni interpretaciji. Cilj prispevka je, na pri- meru dveh najpomembnejših anti čnih zakladnih najdb na Slovenskem, predstaviti, s kakšnimi problemi so se spoprijemali strokovnjaki pri odkritju emonske in čenturske zakladne najdbe, kakšna je zanesljivost datiranja teh dveh najdb ter kaj lahko sklepamo o vzroku zakopa najdb oziroma o njunem zgodovinskem ozadju. Klju čne besede: numizmatika, pomožne zgodovinske vede, emonska zakladna najdba, čenturska zakladna najdba, histori čni viri ŠTAJER Leilani, BA in History and English Language, SI-6230 Postojna, V olari čeva ul. 42; leilanistajer@gmail.com Hoard Find as a Primary Historical Source. The Question of Discovery, Dating, and Expressiveness of the Emona and Čentur Hoards Zgodovinski časopis (Historical Review), Ljubljana 72/2018 (157), No. 1-2, pp. 8–21, 40 notes Language Sn. (En., Sn., En.) The discussion highlights the signifi cance of hoard fi ndings as a primary historical source. It researches the reliability level of such analysis and the interpretation of antique hoard fi ndings. On the other hand, it also researches the possible traps that lead to an insuffi ciently critical inter- pretation. The aim of this paper is to present the most important Roman hoards in Slovenia - the Emona and the Čentur hoards: What problems researchers had to face when the hoards were found, what is the chronological reliability of the hoards, and what we can deduct about the reason for their burial and about the historical circumstances. Key words: numismatics, auxiliary historical sciences, Emona hoard, Čentur hoard, histori- cal sources Leilani Štajer Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir. Vprašanje odkritja, datiranja ter izpovedne vrednosti emonske in čenturske zakladne najdbe Uvod Med vsemi nov čnimi najdbami na Slovenskem, emonska in čenturska zakladna najdba vidno izstopata, saj kljub okrnjenosti ostajata edinstveni zgodovinski in arheološki vir. Neizpodbitno dejstvo je, da je novec kronološko najbolj zanesljiv arheološki predmet, zato je tudi eden najpomembnejših elementov datacije, seveda pod pogojem in s predpostavko, da so do vseh podrobnosti zabeleženi vsi podatki o najdbi in da je skrbno in kar se da natan čno dolo čen. Prav tako je izjemno po- memben pomen anti čnih nov čnih najdb za preu čevanje tedanje denarne in posredno ekonomske zgodovine. Posami čne nov čne najdbe poleg tega natan čno odražajo so časni denarni obtok, prek njega pa tudi poselitev (življenje) na posamezni lokaliteti, kjer so prebivalci med vsakodnevnimi opravili izgubljali tudi denar. Raziskovanje zgodovine in z njo nelo čljivo povezane arheologije pozne antike v Sloveniji, ki je bilo posebej intenzivno in uspešno pri raziskovanju obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum, poznoanti čnih naselbin in v njihovem okviru zgodnjekrš čanskih ostankov ter na podro čju poznoanti čne numizmatike, je v zadnjih desetletjih dobilo nekatere nove poudarke. 1 V prvem obdobju se je numizmati čna stroka v Sloveniji kljub svoji relativni mladosti 2 hitro postavila ob bok svetovni numizmati čni znanosti in postala njen pomembni segment. Njena zasluga je bila sprva predvsem moderen in celovit pristop k objavi nov čnih zakladnih najdb. Pri tem se ni omejila na faktografi jo, ampak je poleg kataloga najdbe, ki je prinašal vse zahtevane standardne podatke, reševala tudi klju čne probleme datacije. Posve čala se je analizi delovanja posameznih kovnic, zaporedja emisij, obenem pa je numizmati čne najdbe dosledno uporabljala kot pri- maren histori čen vir. Nekoliko pozneje, pa vendar relativno zgodaj glede na druge evropske države, se je v numizmati čni stroki na Slovenskem uveljavilo prepri čanje, da so kot histori čen vir še pomembnejše in še bolj izpovedne kot analize posami čnih nov čnih najdb sistemati čne objave celotnega numizmati čnega gradiva. Na tej podlagi se je vklju čila v evropski projekt sistemati čnega objavljanja vseh poznanih 1 Bratož, Rimska zgodovina, str. 27. 2 Za za četek numizmatike kot moderne znanosti na Slovenskem lahko štejemo leto 1949, ko je bil v Narodnem muzeju prvi č stalno nastavljen kustos specialist. Glej Kos v: Stu- dia Numismatica Labacensia Aleksandro Jelo čnik oblata, str. 7–8. O razvoju numizmatike na Slovenskem gl. tudi Jelo čnik, Naloge in problemi; Kos, Managing the Numismatic Heritage. O za četkih numizmatike na Slovenskem in njenem razvoju pred letom 1949 gl. Kos, Numizmatika na Slovenskem. Zgodovinski oris, Arheološki vestnik 33, 1982, 235–257. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) | 8–21 9 L. ŠTAJER: Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir. ... 10 anti čnih nov čnih s celotnega obmo čja nekdanjega Rimskega cesarstva. Rezultat tega prizadevanja je monografi ja o denarnem obtoku na prostoru jugovzhodni Alp od okrog 300 pr. Kr. do leta 1000, 3 zlasti pa šest zajetnih zvezkov Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien (1988–2010), ki prinaša celotno numizmati čno gradivo z ozemlja Slovenije in se sprotno dopolnjuje z novimi najdbami. 4 S temi dosežki je postala numizmati čna veda na Slovenskem razvita veda, ki se v vseh pogledih enakovredno vklju čuje v mednarodne raziskave. V Narodnem muzeju do leta 1949 ni bilo stalno zaposlenega kustosa spe- cialista, prav tako ni bilo posebnih zaš čitenih prostorov, v katerih bi sistemati čno in varno hranili numizmati čno gradivo. Mo čno okrnjene sistematske zbirke iz nekaterih obdobij je ob svojem nastopu leta 1949 prevzel prvi redno zaposleni kustos Aleksander Jelo čnik. 5 Numizmati čni kabinet je edina in osrednja ustanova te vrste v Sloveniji, kar mu daje prav posebni pomen. Od ustanovitve muzeja so tu sistemati čno pridobivali in znanstveno preu čevali numizmati čne in druge muzealije, pomembne za denarno zgodovino ter denarništvo in ban čništvo na slovenskem ozemlju. 6 Zato se zdi potrebno opozoriti na visoko stopnjo zanesljivosti tovrstne analize oziroma interpretacije zakladnih nov čnih najdb, hkrati pa opozoriti tudi na možne pasti pri ne dovolj kriti čni interpretaciji. Na ta na čin je izpostavljen pomen nov čnih najdb kot primarnih zgodovinskih virov. V prispevku bom tako na primeru emonske in čenturske zakladne najdbe predstavila, s kakšnim problemom so se spoprijeli numizmatiki ob njunem odkritju in kakšno izpovedno vrednost imata najdbi kot primarna zgodovinska vira. Problematika odkritja zakladnih najdb Za lažje razumevanje problematike moramo najprej ozna čiti pomen zakladne najdbe. Najdba ve čjega števila novcev (lahko 10 primerkov ali pa ve č tiso č novcev) na kupu se imenuje nov čna zakladna najdba. Novci so bili nekdaj najve čkrat zakopani pred bližajo čo se vojaško nevarnostjo, vendar so mogo či tudi drug vzroki njiho- vega zakopa. Čeprav se pri interpretaciji zakladnih najdb vzrok zakopa najve čkrat povezuje z nemiri in sovražnimi vpadi oziroma vojnami, je njihov nastanek mogo če povezati tudi z ekonomskimi razlogi oziroma z denarnimi reformami, ki so uvedle novce nižje vrednosti. Posledica je bila demonetizacija novcev 7 boljše kakovosti, 3 Kos, The monetary circulation. 4 Kos, Fundmünzen I–II; Kos – Šemrov, Fundmünzen III; Šemrov, Fundmünzen IV; Šemrov, Fundmünzen V; Miškec, Fundmünzen. 5 Kos – Šemrov, Rimski novci in kontramarke, str. 15. 6 Numizmati čni kabinet Narodnega muzeja Slovenije (elektronski vir). 7 Demonetizacija je preklic veljavnosti dolo čene vrste denarja kot zakonitega pla čilnega sredstva, umik denarja iz obtoka. K takemu ukrepu se oblast zate če, če se dolo čeni vrsti novcev v obtoku zaradi prevelike proizvodnje oz. slabe kakovosti kovine bistveno zmanjša vrednost. V časih je bila demonetizacija izvedena tudi iz drugih razlogov. Po smrti rimskega cesarja Gaja (37-41) so demonetizirali njegove novce, da bi na ta na čin izbrisali spomin nanj. Gl. Kos, Lek- sikon, str. 82. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 11 ki so zaradi delovanja tako imenovanega Greshamovega zakona 8 izginili iz obtoka, saj so jih ljudje shranjevali zaradi vrednosti kovine v novcu. Obi čajno so najmlajši novci v zakladni najdbi skoraj neizrabljeni, najstarejši novci pa so najve čkrat zelo izrabljeni od dolgotrajnega kroženja v obtoku. S podrobno ana- lizo se dolo či čas (datacija) kovanja posameznih primerkov in nato – predvsem na osnovi analize najmlajšega novca v najdbi – ugotovi, kdaj je bila najdba zakopana. Tako se podrobneje datirajo tudi posamezni histori čni dogodki, ki so morda vplivali na njen zakop. 9 Nov čne najdbe s posameznih najdiš č je treba vedno skrbno dokumentirati in opredeliti v skladu z veljavnimi standardi ter jih korektno katalogizirati v skladu z najnovejšo strokovno literaturo, 10 pri tem pa je treba zabeležiti tako vse tehni čne podatke o novcu kot tudi vse podrobne podatke o najdiš ču. S pomo čjo tako ovredno- tenih nov čnih najdb je mogo če zelo natan čno kronološko opredeliti posamezne arheološke stratigrafske enote ter neredko z njimi bolje datirati tudi druge, v isti plasti odkrite, vendar kronološko manj oprijemljive arheološke predmete. Seveda pa je to možno le v primeru, ko so podatki o najdiš ču vsakega arheološkega predmeta kar se da natan čno izmerjeni in skrbno zabeleženi. Zato pri obravnavanju nov čnih najdb kot primarnih histori čnih virov ni toliko pomembna kvantiteta podatkov (število najdenih novcev) kot predvsem njihova kvaliteta (skrbno beleženje kon- teksta vsake nov čne najdbe). Z vsakim na terenu površno zabeleženim podatkom sta namre č bistveno okrnjena izpovednost in možnost njegovega datiranja, ki omogo čata uporabo novca (ali novcev) kot enega najpomembnejših primarnih zgodovinskih virov. V današnjem času prihaja pogosto do poškodb najdiš č novcev zaradi njihovega plenjenja s pomo čjo detektorjev za kovine. 11 V primeru namre č, da imamo na razpolago le podatke o manjšem delu prvotno ve čje zakladne najdbe, je velika verjetnost, da v ohranjenem delu najdbe manjka prav najmlajši novec v najdbi, ki je bil tudi najbolje ohranjen in je kot tak bistvenega pomena za datiranje zakopa zakladne najdbe. Kadar je nov čna zakladna najdba z gotovostjo v celoti ohranjena (izhaja torej s strokovno neopore čnih arheoloških izkopavanj), je treba najmlajše novce v najdbi kronološko čim podrobneje opredeliti, po možnosti glede na emisijo njihovega kovanja, s čimer lahko bistveno zožimo čas kovanja teh novcev ter tako podrobneje opredelimo terminus post quem ali najzgodnejši možni čas zakopa najdbe. Nov čne zakladne najdbe, podobno kot 8 Greshamov zakon pravi, da slab denar izpodriva dobrega. V anti čni numizmatiki se ta zakon nanaša na kovanje denarja iz kovine slabše kakovosti, ki ima teoreti čno sicer isto vrednost kot predtem skovani denar iz kakovostnejše kovine. Starejši denar ve čje vrednosti je zato hitro izginjal iz obtoka, ker so ga ljudje shranjevali. Marsikatero zakladno najdbo je mogo če razložiti kot posledico tega zakona. Kos, Leksikon, str. 126, 374–377. 9 Kos, Leksikon, str. 376. 10 Delo je strokovno zelo zahtevno, zamudno in odgovorno. Posamezne arogantne in omalovažujo če izjave o delu na korpusih nov čnih najdb, ki jih je ob časno mogo če slišati med slovenskimi arheologi, so predvsem odraz nepoznavanja lastne stroke. 11 O katastrofalnih razsežnostih tovrstnega plenjenja arheoloških lokalitet na Bavarskem gl. Keller, Raubgrabungen, str. 6. Navedeni primeri so veljavni seveda za ve čino evropskih držav in pred tovrstnim problemom si tudi v Sloveniji ne smemo zatiskati o či. L. ŠTAJER: Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir. ... 12 posami čne najdbe novcev, strokovno kataloško obdelajo in ovrednotijo specializi- rani strokovnjaki v skladu z veljavnimi standardi. Pri tem skupaj z drugimi novci opredelijo tudi najmlajši novec v najdbi, ki tako podaja terminus post quem zakopa najdbe. Tudi v tej zvezi je treba ponovno opozoriti na nujnost po čim natan čnejšem izkopu in dokumentiranju vseh okoliš čin odkritja najdbe. 12 Zakladne najdbe so torej ob previdni interpretaciji, ki po možnosti temelji na analizi ve č isto časnih zakladnih najdb, eden najpomembnejših virov za preu čevanje anti čne ekonomske, politi čne in vojaške zgodovine dolo čenega ozemlja. 13 Odkritje emonske zakladne najdbe Najdba poznorimskih multiplih zlatnikov je bila odkrita v Ljubljani leta 1956, pri izkopu temeljev za stanovanjsko zgradbo v Igriški ulici, kjer je bilo politi čno, trgovsko, družbeno in versko središ če Emone. 14 Delavec je našel ve čji zlatnik in novica o najdbi se je hitro raznesla po gradbiš ču, s tem pa se je za čelo vneto in uspešno iskanje. Delovodja je sicer o najdbi takoj obvestil Narodni muzej, ker pa je bila sobota, so mu naro čili, naj najdbo spravijo do ponedeljka. Ker v ponedeljek nikogar od delavcev ni bilo na gradbiš ču, je delovodja ponovno posredoval v Narodnem muzeju, kjer so ga napotili v Mestni muzej. Naslednji dan je najdiš če obiskal ravnatelj Mestnega muzeja v spremstvu arheologa Narodnega muzeja. V naslednjih dneh je pripeljal arheolog na gradbiš če detektiva. Sledilo je zasliševanje, zaradi nestimulativne nagrade najditelji niso želeli predati nadaljnjih primerkov. 15 Uspelo jim je pridobiti še en Magnencijev trojni solidus, preostale pa so delavci razglasili za izgubljene. Posegi notranje uprave, ki so jo prosili za pomo č, so bili neodlo čni in brezuspešni. Material edinstvene najdbe je medtem že krenil na svojo nepovratno pot. Kot kaže, ga je od delavcev za skromne zneske odkupil obrtnik iz bližine, ki ga je za dvojno kupno ceno prodal v Trstu, od koder se je razkropil dalje po svetu. 16 Okrnjeno najdbo je na koncu predstavljalo le sedem rešenih, v Numizmati čnem kabinetu deponiranih primerkov, kar je o čitno najve č tretjina najdbe. Delovodja gradbiš ča je ocenil, da naj bi prvotna najdba vsebovala 22 zlatnikov. V prepri čanju, da se bodo posamezni primerki iz najdbe še pojavljali, je veljalo nekoliko potrpeti. Medtem pa so se obra čali na vse strani s prošnjo za pomo č pri rekonstrukciji najdbe. Prvi odlitek novega Magnencijevega trojnega solida so prejeli iz Londona, original se je kmalu pojavil na dražbi v Baslu. Iz Pariza so prejeli fotografi je primerka, ki je bil pozneje prodan na avkciji v Luzernu. En trojni Magnencijev solidus je našel svojo pot v zbirko Rimskega nacionalnega muzeja. Drugo gradivo je raztreseno po zasebnih zbirkah. Iz tega vira je bilo možno rekognoscirati še tri nadaljnje multiple 12 Kos, Leksikon, str. 107. 13 Kos, Leksikon, str. 377. 14 Plesni čar Gec, Emonski forum. 15 Jelo čnik, Emonska najdba, str. 201. 16 Prav tam, str. 201–202. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 13 solide, ki izhajajo iz iste najdbe. Prvotno število se je tako skoraj podvojilo, vendar nas od celotne najdbe lo či še kakih deset doslej neregistriranih primerkov. 17 Ob naklju čni najdbi zaklada je klju čnega pomena takoj zbrati čim ve č informacij o okoliš činah najdbe, saj to gotovo prispeva k vzpostavitvi okoliš čin njenega izvora in vzrokov za zakop najdbe. Teh podatkov o emonski zakladni najdbi ni. Ko je vsebina najdbe prodana, kot je bilo v primeru emonske zakladne najdbe, so potrebni takojšni ukrepi in zbiranje informacij, kam so bili deli najdbe prodani, da bi lahko ocenili, koliko predmetov je najdba vsebovala. Vendar pa je pri tem raziskovalec mo čno oviran zaradi neustrezne zakonodaje. Z vsakim na- slednjim letom je pri sledenju najdbi bolj oteženo zbiranje zanesljivih podatkov, saj se ti pomešajo in se pokažejo napake v opisih novcev, njihovi teži itd. Zako- nodaja bi morala ohraniti dediš čino, vendar na na čin, ki bi vzpostavil ustrezno razmerje med stroko in javnostjo na podlagi sodelovanja in zaupanja. 18 Danes hrani Numizmati čni kabinet šest Magnencijevih multiplih zlatnikov. Dr. Alenka Miškec je tako tudi uspešno identifi cirala skupaj kar 19 primerkov, medtem ko naj bi bila še dva primerka v zasebnih zbirkah v Ljubljani, vendar o njih ni mogo če dobiti podatkov, saj lastniki ne želijo kontaktirati zaposlene v muzeju. (Miškec 2011, str. 825.) Kabinet nadaljuje delo dr. Jelo čnika z natan čnim sledenjem in popisovanjem podatkov o emonskih zlatnikih, ki so se pojavljali v zasebnih zbirkah in na dražbah. Sam proces postaja že »zgodovinski«, saj je od najdbe emonskih zlatnikov minilo že ve č kot 60 let. Nekateri pomembni akterji so v tem času že preminuli, zato je mogoče le z neprekinjenim sledenjem dražbam in vzdrževanjem stikov z razli čnimi zbiratelji dopolniti manjkajo či seznam zlatnikov. 19 Odkritje čenturske zakladne najdbe Zaklad rimskih bronastih novcev iz razdobja cesarja Maksencija in tetrarhije ( Čentur A) je leta 1944 pri oranju odkril doma čin Lazar Krmac na njivi Petra Babi ča iz Malega Čenturja. Najditelj je najdbo po odkritju zasul in jo dvignil šele po končani vojni. Del najdbe (5032 novcev) 20 je prijavil ob čini Koper, ker pa je prejel le skromno nagrado, je manjše število preostalih novcev prodal v Trst, ve čino pa je pretopil v modro galico za škropljenje trt. Celotni zaklad naj bi tehtal okoli 80 kg, kar pomeni, da je vseboval nekako 12000 novcev. 21 Pozneje, leta 1962 je skupina črnih kopa čev iz zamejstva z detektorji odkrila na istem terenu ve čjo koli čino novcev in jo v treh delih, vsak ve č kot 2000 kosov, deponirala na treh mestih v Kopru ( Čentur A). Zadeva je bila prijavljena koprski Notranji upravi, ki pa je mogla zase či samo en del, skupno 2042 novcev. V čuvanje 17 Prav tam, str. 202. 18 Miškec, Double Solidus, str. 826. 19 Prav tam, str. 823. 20 Nekateri vaš čani so kot o čividci trdili, da so prve amfore, ki so jih izkopali že leta 1936, vsebovale tudi srebrnike in zlatnike, vendar pa so se ohranili le bakreni numi. 21 Jelo čnik, Čenturska zakladna najdba, str. 15. L. ŠTAJER: Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir. ... 14 in obdelavo jih je predala Narodnemu muzeju v Ljubljani. Druga dva dela sta našla svojo pot v Trst in se od tam razkropila v numizmati čni trgovini. 22 Kljub hitremu poseganju Narodnega muzeja, se rešena tretjina zaklada, ki je v celoti vseboval ve č kot 7000 novcev, ni ve č ohranila v prvotnem, neokrnjenem sestavu. Takoj po odkritju so bili namre č iz tega dela najdbe že izlo čeni za trgovino privla čnejši primerki. Prvo, hitro sortiranje je bilo izvedeno o čitno po kriteriju amaterske zanimivosti primerkov, zato so bili izbrani predvsem novci ve čjega formata, posebej še tisti, na katerih so bila vidna bogatejša doprsja vladarjev. Pri najdbah iz leta 1944 in leta 1962 domnevajo, da gre za isti zaklad, ki je bil zakopan na dveh razli čnih mestih. Kljub hudi okrnjenosti govori v letu 1962 pridobljeni del najdbe predvsem o izredni velikosti zaklada, ki je v obeh delih po zgradbi do take mere enoten, da opravi čuje skupno obdelavo. Prvotna skupna koli čina na dveh mestih zakopanega zaklada naj bi tako obsegala približno 18.000 novcev. Sicer pa je verjetno, da gre pri najdbi iz leta 1962 za poseben depo, zakopan v bližini prvega. 23 Poleg obravnavanih dveh najdb Čentur A in B, ki bi bila lahko dela iste najdbe, so bile iz obdobja tetrarhij na istem obmo čju, odkrite še tri zakladne najdbe - Čentur C, Čentur D in Čentur E. Vendar pa te najverjetneje niso deli iste najdbe, o čemer bom razpravaljala v naslednjih poglavjih. Zanesljivost datacije emonske zakladne najdbe Emonska najdba, ki je kljub okrnjenosti impozantna, predstavlja po razli čnih ožje numizmati čnih in stilnih vidikih že na prvi pogled zgodovinski dokument prvega reda. 24 Magnencij je takoj po oklicu za cesarja v Galiji v hitrem prodoru v severno Italijo zavzel Akvilejo, ki je postala odsko čišče za prodor v Ilirik. Njegovo osebno navzo čnost v Akvileji na za četku marca 350 potrjujejo trojni solidi prve akvilejske emisije multiplih zlatnikov, ki prikazujejo na reveru sceno prihoda (adventus) z legendo Liberator rei publicae. Da je bila konec februarja 350 v Magnencijevih rokah že vsa Italija, izpri čuje vnovi čno imenovanje Fabija Ticijana za mestnega prefekta v Rimu. 25 Hkrati je prišla v Magnencijeve roke tudi Emona, ki je ležala na skrajnem severovzhodnem delu Italije, onstran južnih obronkov Julijskih Alp. V Magnencijevi okupaciji Emone je po vsej verjetnosti treba iskati vzrok za zakop poznorimskih zlatnikov, ki so bili odkriti v Ljubljani leta 1910. Z obmejnim 22 Mo čno okrnjen drobec tako razkropljene najdbe predstavlja nedvomno 695 reduciranih numov, ki jih je objavil Picozzi, Un ripostiglio). Zastopane so samo štiri italijanske kovnice, od vladarjev pa Maksimijan, Maksencij in Konstantin. Med kovnicami seveda prednja či Akvileja s 510 numi. 23 Jelo čnik, Čenturska zakladna najdba, str. 15–16 (najdbi Čentur A in B). K celotni za- kladni najdbi iz Čenturja gl. Jelo čnik – Kos, Zakladna najdba Čentur-C; Za najdbe D in E gl. Kos, The monetary circulation, str. 140–142; Kos, Die Fundmünzen I, 62/2–6, str. 83–85. Gl. tudi Arheološka najdiš ča Slovenije, str. 144–145; delni predstavitvi in objavi novcev iz Čenturja: Picozzi, Un ripostiglio; Matijaši ć, Il ripostiglio di monete romane. 24 Jelo čnik, Emonska najdba, str. 213. 25 Jelo čnik, Emonska najdba, str. 214 (s podrobno literaturo). Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 15 položajem je mesto v danih razmerah dobilo izreden strateško-gospodarski pomen. Glavnina Magnencijeve vojske se je s cesarjevim spremstvom sicer zadrževala v Akvileji za varnim kritjem Alp, toda tudi Emona 26 je gotovo morala sprejeti v svoje obzidje mo čnejšo vojaško posadko. Magnencij je imel dovolj razlogov, da je na tako ob čutljivem mestu dobro pla čeval svoje zaupnike, pa tudi trgovina in obrt v Emoni sta imeli v novem položaju lepe možnosti za razcvet. To še posebej, ker je izjemni položaj mesta ostal nepri čakovano dolgo nespremenjen. Po zavzetju severovzhodne Italije je Magnencij hitro prodrl v Ilirik. Trenutek je bil ugoden, saj je bila glavnina armade Konstancija II. zaposlena z vojno proti Perziji. 27 Po porazu v bitki pri Mursi konec septembra 351 se je Magnencij umaknil v severovzhodno Italijo. V naslednjem letu je Konstancij II. prodrl proti zahodu, zavzel Emono, prevzel oblast nad alpskimi zaporami (Claustra Alpium Iuliarum) in nato zavzel Akvilejo. Če je prevzel oblast nad Akvilejo na za četku septembra 352, je moral zavzeti Emono le nekaj dni pred tem. Na tej podlagi lahko torej datiramo zakop zakladne najdbe Magnencijevih multiplih zlatnikov na konec avgusta 352. 28 Hkrati sta ostali v zemlji obe znani Magnencijevi srebrni palici v teži ene in dveh liber, odkriti v Ljubljani leta 1911. V upravnem obmo čju Emone omenjajo viri v času Magnencijeve oblasti samo Trojane, in to v zvezi s prvo neuspešno Konstancijevo ofenzivo leta 351, za leto 352 pa Konstancijevo zmago na Hrušici (Ad Pirum), ki ji je sledilo zavzetje Akvileje septembra 352. O Emoni sami viri mol če. Tako nam ostajajo kot edina sporo čila iz teh razburkanih dni, ki jih je mesto preživljalo, le zakladne najdbe in nam oživljajo usodnost kriti čnih situacij, v katerih so ostale v zemlji. Med njimi je najpomembnejša najdba Magnencijevih multiplih zlatnikov. 29 Zanesljivost datacije čenturske zakladne najdbe Pri iskanju oporiš č za datacijo najdbe bi upravi čeno pri čakovali jasen odgovor od gradiva akvilejske kovnice, saj je najdiš ču najbližja in je v najdbi udeležena s kar dvotretjinskim deležem. Kovanje reduciranih numov v Akvileji moremo razdeliti na tri zaporedne emisije. Prva je zastopana z 214, druga z 907, tretja pa z 2012 numi. Zadnja emisija je bila kovana po zaklju čku kovanja za Maksencijev drugi konzulat, torej od februarja-marca 309 dalje. Samo na osnovi njene mo čne zastopanosti v najdbi je mogo če domnevati, da je kovanje trajalo do konca leta 309 in nato globoko v leto 310. 30 Tudi pregled gradiva rimske kovnice narekuje domnevo, da je bila emisija, s katero se najdba zaklju čuje (zastopana s 452 numi), kovana skozi vse leto 309 in 26 Jelo čnik, Emonska najdba, str. 214. 27 Prav tam. 28 Bastien, Le monnayage de Magnence, str. 126, je izrazil mnenje, da je bila emonska najdba multiplih solidov zakopana leta 351, v času Magnencijevega prodora v Ilirik. Domneva se opira na danes preseženo predstavo, da je Emona ležala v Iliriku. 29 Jelo čnik, Emonska najdba, str. 216–217. 30 Jelo čnik, Čenturska zakladna najdba A, str. 93. L. ŠTAJER: Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir. ... 16 vsaj še v prvi polovici leta 310. Tako kovnici v Rimu kot v Akvileji nas vodita v leto 310. Bistveno bolj natan čno je datiranje na podlagi emisij kovnice v Sisciji, ki je bila v času zakopa najdbe v oblastni sferi Licinija in ki prinaša kot zadnje kove nume avgustov Maksimina Daje in Konstantina. Pri iskanju datuma potrditve tega naslova obema vladarjema nas histori čni viri vodijo v prvo polovico leta 310. Ker je Maksimin verjetno izbral kot datum razglasa za Augusta svoj dies imperii, 1. maj, so bili zadnji nume kovnice Siscija v najdbi kovani okrog sredine leta 310. Čeprav je bila kovnica v Sisciji druga najdiš ču najbližja kovnica, so lahko ti novci dosegli Čentur šele nekoliko pozneje, zato moremo za datacijo najdbe predlagati širše razdobje poletja 310. 31 Vse na čenturskem prostoru odkrite depojske najdbe nas zanesljivo vodijo v Maksencijevo razdobje. V primeru najdbe Čentur C se čas zakopa najverjetneje zaklju čuje v sredini leta 309, kar skupaj z nekoliko razli čno sestavo najdbe, pri ča o tem, da ne gre za del iste najdbe. Obenem je najdba verjetno prav tako bila del vojaške blagajne, ki dodatno potrjuje domnevo o intenzivnem vojaškem dogajanju na tem obmo čju. (Jelo čnik, Kos, 1983). Sestava najdbe Čentur D je identi čna najdbi Čentur C in zato tudi ne spada v del iste najdbe kot Čentur A in B. Okrnjeno najdbo 2150 novcev (prvotne sestave 3378 novcev) hrani Arheološki muzej v Puli. V primeru najdbe Čentur E pa je bilo iz neznanega števila primerkov v najdbi možno zase či en sam Licinijev zlatnik, ki je datiran v leto 309–310. V najdbi pa je bila tudi zlata fi bula, prav tako iz obdobja Maksencija (Miškec 2002, 84–85), o čemer pri ča njen napis MAXENTI VINCAS – ROMULE VIV AS, ki je datiran v leto 308–309 (Deppert-Lippitz, A Late Antique Crossbow Fibula in The Metropolitan Museum of Art, str. 33). Vzrok zakopa emonske najdbe Emonska najdba je vsebovala pretežno Magnencijeve trojne solide, skupno s kakimi tremi ali štirimi dvojnimi solidi. Nominalov, ki bi bili manjši od dveh solidov, v najdbi ni bilo. 32 Odli čna ohranjenost Magnencijevih primerkov upravi čuje sklep, da so prišli po precej direktni poti iz cesarske zakladnice v Akvileji do imetnika v Emoni. 33 Vprašanje, ali je lastnik dobil visoko vsoto v enem samem ali v ve č obrokih, mora ostati odprto. O čitno pa je, da v primeru emonske najdbe ne gre za donativ, marve č za pla čilo. To bi lahko bile pla če (ali njih deli) za posebne usluge. Lastnik zaklada v vrednosti 57 solidov je zanesljivo imel dolo čeno gotovinsko premoženje tudi v obi čajnih solidih, v srebrnih in bakrenih novcih. Zakaj so v zakladu samo dvojni in trojni solidi? Možna razlaga bi po mnenju strokovnjakov bila, da sta tako dvojni kot trojni solidus predstavljala vsak zase takšno vrednost, da sta bila uporabna za ve čje denarne transakcije. Nekdanji lastnik zaklada, ki je bil dovolj premožen, da si je to lahko privoš čil, jih je dajal na stran 31 Prav tam. 32 Te so delavci zaradi njihove manjše kovinske vrednosti najprej izro čali. 33 Multipli Konstansov zlatnik iz najdbe je bil sicer odli čno ohranjen, vendar že kaže znake, da je šel iz rok v roke. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 17 kot naložbo kapitala. Multipli zlatniki, katerih nominalna vrednost je bila zaradi eksaktnega kovanja malodane identi čna z vrednostjo vsebovane kovine, so bili v ta namen še posebno prikladni. 34 Ali gre pri tem zakladu za enkratni zakop ob neposredni nevarnosti ali za zaklju ček tezavriranja, ki mu je sledila katastrofa, je težko dolo čiti. Tudi vprašanje nekdanjega lastnika zaklada, predvsem bi nas zanimal njegov poklic, mora ostati nerešeno. Ker leži najdiš če v samem središ ču Emone, na severozahodnem obmo čju foruma, gre najverjetneje za visokega civilnega uradnika, ki je ob prihodu vojske Konstancija II. in njenem zavzetju mesta z življenjem pla čal svojo privrženost Magnencijevi strani. 35 Vzrok zakopa čenturske zakladne najdbe Pri iskanju vzrokov za zakop najdbe se je mogo če opirati na naslednje ugotovitve. Konfi guracija terena, na katerem je bila najdba odkrita, kaže na strateško dobro lego, ki jo je bilo lahko braniti. Za vojaško postojanko govore poleg arheoloških ostankov še masovne in kompaktne nov čne najdbe, ki jih moremo razložiti kot del vojaške blagajne. Pri interpretaciji najdiš ča imata pomembno vlogo tako masovnost kot akumulacija najdb iz istega razdobja na razmeroma majhnem prostoru. 36 Če pretresemo omenjene vidike po vrsti, moremo najprej ugotoviti, da predstavlja plato pod Čenturjem, na katerem so bile najdbe odkrite, po svoji terenski konfi guraciji nesporno strateško lahko branljivo pozicijo. Na treh straneh platoja teren ostro pada v dolino, vzhodna stran pa se v terasah dviga do strmega hribovja v ozadju. Ob Malih njivah je nagomiljeno stavbno kamenje, ki so ga kmetje odmetavali pri čiščenju zemljiš ča. Poleg tega pa že samo ime kraja Čentur (iz lat. centuria v pomenu »stotnija«) pri ča o tamkajšnji vojaški postojanki. 37 V Čenturju pa naj bi stala trdnjava, ki je bedela nad potjo v Istro. 38 V V elikem Čenturju nad Koprom je na štirioglatem prostoru še skoraj neraziskano mogo čno zidovje. 39 Domnevo, da imamo na čenturskem platoju opraviti s sle- dovi rimskega vojaškega tabora, mo čno podpirajo na tem terenu odkriti nov čni zakladi. Ti s svojim obsegom in enotno zgradbo govore v prid domnevi, da gre pri čenturskih zakladih za dele vojaške blagajne, namenjene izpla čilom vojaštva, ki je sestavljalo vojaško posadko v utrdbi. Vse na čenturskem prostoru odkrite depojske najdbe nas vodijo v Maksen- cijevo razdobje. Njegova oblast se je po porazu in smrti cesarja Severa raztezala na severovzhodu do meja Italije, ki je vklju čevala tudi celotno Istro. Prek teh meja 34 Jelo čnik, Emonska najdba, str. 219–220. 35 Jelo čnik Emonska najdba, str. 217. Gl. tudi Kos, Monetary circulation, str. 145; Kos, Fundmünzen I, 155/39, str. 251–253. 36 Šašel, Čentur, str. 144–145. 37 Majdi č, Pomenski izvor, str. 100. 38 Curk, Rimljani na Slovenskem, str. 108. 39 Curk, Rimljani na Slovenskem, str. 39. L. ŠTAJER: Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir. ... 18 se je moral v poletju 307 umakniti Galerij po neuspešnem pohodu proti Rimu. V novembru 308 je bil v Karnuntu na pobudo Galerija imenovan za avgusta na Zahodu Licinij, čigar prva naloga je bila, da stre uzurpatorja v Rimu in pridobi zase njegovo ozemlje. Domnevo, da je dejansko prišlo do Licinijevega napada na Italijo, o katerem histori čni viri ne poro čajo, narekuje že strateška lega Čenturja v povezavi z najdbami numov iz Maksencijevega razdobja. Zaklju čiti je mogo če, da je Licinij na pohodu proti Maksenciju zavzel celotno Istro in ob tej priložnosti zavzel čentursko postojanko. Zakop depojev je tako povzro čil Licinijev pohod proti Maksenciju, ki ga moremo datirati v poletne mesece leta 310. 40 Kljub temu, da ostalih najdb v Čenturju najverjetneje ne moremo prištevati k najdbama Čentur A in B, pa nam te pri čajo o intenzivnem vojaškem dogajanju na obmo čju vojaške postojnake v Čenturju. Sklep Prvi in najpogostejši problem, s katerim se spoprijemamo pri preu čevanju zakladnih najdb kot primarnih histori čnih virov, so okoliš čine odkritja najdbe. Obe predstavljeni zakladni najdbi sta bili odkriti v 20. stoletju, v času med 2. svetovno vojno in po njej. Ker so najdbe najpogosteje naklju čne, je prvi, ki pride v stik z njimi, obi čajno oseba, ki ni strokovno usposobljena za ravnanje z arheološkimi predmeti. V primeru emonske najdbe so sprva delavci izro čili nekaj zlatnikov, del najdbe razglasili za izgubljen in ga prodali naprej. V primeru čenturske najdbe je do nje po naklju čju prišel doma čin, ki je ob čini Koper predal del najdbe, vendar pa je zaradi premajhnega izpla čila del najdbe obdržal zase. Manjše število novejših in bolje ohranjenih novcev je za majhno vsoto prodal, preostali del najdbe pa pretopil v modro galico za škropljenje vinske trte. Najve čji problem je torej najdbam predstavljalo samo odkritje, in sicer najditelji. Želja posameznikov po hitrem zaslužku in osebni koristi hitro zasen či ob čutek moralne dolžnosti do slovenske in navsezadnje svetovne kulturne dediš čine. Kar zadeva kronološke in izpovedne vrednosti, sta tako emonska kot čenturska zakladna najdba edinstvena primerka, ki segata v čas 4. stoletja in obe se nave- zujeta na nemirno obdobje uzurpatorjev. Kljub manjkajo čemu delu najdbi jasno pri čata o času zakopa, njegovih zgodovinskih okoliš činah in posledi čno vodita k smiselnim predpostavkam o takratnem burnem dogajanju v Rimskem cesarstvu, ki je potekalo na slovenskih tleh in tako omogo čata tudi smiselne predpostavke o vzroku njunega zakopa. Pri interpretaciji zakladnih najdb moramo vedno biti izredno previdni v upoštevanju okoliš čin odkritja, popolnosti ali nepopolnosti najdbe, identifi ciranju najmlajšega novca v najdbi kot tudi pri razumevanju možnih razlogov za njihov 40 Jelo čnik, Čenturska zakladna najdba, str. 93. Jelo čnikova izvrstna študija je postala izhodiš če za druge numizmati čne raziskave, ki so osvetlile obdobje od 308 (konferenca tetrarhov v Karnuntu) do 313 (sklenitev zavezništva med Konstantinom in Licinijem v Milanu). Kot tak primer naj navedemo: Bruun, Čentur Revisited. Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 19 zakop. Nepopolne zakladne najdbe so velikokrat zavajujo če v njihovi interpre- taciji. Klub temu pa obstajajo primeri, ko lahko navezava na druge arheološke najdbe, specifi čno obmo čje odkritja najdbe ali izredni primerki v najdbah pri čajo o njihovi kronološki in zgodovinski zanesljivosti. Ob upoštevanju teh aspektov, sta tako emonska kot čenturska zakladna najdba v obziru datacije in izpovednosti enkratni. Obe najdbi sta dokaj zanesljivo kronološko opredeljeni in s tem tudi dokaj zanesljivi pri čevalki o pomembnih zgodovinskih dogodkih, kot sta Konstancijeva II. ponovna vpostavitev oblasti v Emoni leta 352 in Licinijev napad na Italijo leta 310 – dva pomembna zgodovinska dogodka o katerih zgodovinski viri ne poro čajo. Navsezadnje, če smo dovolj previdni pri preu čevanju zakladnih najdb kot primar- nega zgodovinska vira, nam lahko te razkrijejo veliko neprecenljivih informacij o njihovi dataciji, vzrokih zakopa in s tem vodijo k smiselnim predpostavkam o takratnih dogodkih v Rimskem cesarstvu. Literatura Bastien, Pierre, Le monnayage de Magnence (350–353), Wetteren 1964. Bratož, Rajko, Rimska zgodovina. Prvi del: Od za četkov do nastopa cesarja Dioklecijana, Ljubljana 2007. Bruun, Patrick, Čentur Revisited. Notes on the aes coinage of the min tof Siscia under Licinius (A.D. 308 – 313). V: Studia Numismatica Labacensia Aleksandro Jelo čnik oblata, str. 115–140. Curk, Iva, Rimljani na Slovenskem, Ljubljana 1976. Isteni č, Janka, Rimske zgodbe s sti čišča svetov, Ljubljana 2014. Jelo čnik, Aleksander, Naloge in problemi Numizmati čnega kabineta Narodnega muzeja v Lju- bljani, Numizmatičke vijesti 13, 1966, str. 32–36. Jelo čnik, Aleksander, Čenturska zakladna najdba folisov Maksencija in tetrarhije, Situla–Razprave Narodnega muzeja v Ljubljani 12, Ljubljana 1973. Jelo čnik, Aleksander, Emonska najdba Magnencijevih multiplih zlatnikov, Arheološki vestnik 19, 1968. str. 201–220. Jelo čnik, Aleksander – Kos, Peter, Zakladna najdba Čentur – C. Folisi Maksencija in tetrarhij, Situla 23, Ljubljana 1983. Keller, Erwin, Raubgrabungen mit der Metallsonde – zur Situation in Bayern, Mitteilungsblatt der Gesellschaft für Archäologie in Bayern e. V ., 1992. Kos, Peter, The monetary circulation in the southeastern Alpine region ca. 300 B.C. – A.D. 1000. Denarni obtok na prostoru jugovzhodnih Alp 300 pr . n. š. – 1000, Situla 24, Ljubljana 1986. Kos, Peter, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien I–II, Berlin 1988. Kos, Peter, Denarništvo na Slovenskem, Ljubljana 1990–1991. Kos, Peter, Interpretacija (anti čnih) nov čnih najdb. Metodologija – njene možnosti in pasti, Arheološki vestnik 48, 1997, str. 97–115. Kos, Peter, Leksikon anti čne numizmatike, Ljubljana 1997. Kos, Peter, Numizmatika na Slovenskem. Zgodovinski oris, Arheološki vestnik 33, 1982, 235–257. Kos, Peter – Šemrov, Andrej, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien III, Berlin 1995. Kos, Peter – Šemrov, Andrej, Rimski novci in kontramarke iz 1. stoletja, Zbirka numizmati čnega kabineta, Ljubljana 1995. L. ŠTAJER: Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir. ... 20 Matijaši ć, Robert, Il ripostiglio di monete romane di Centora ( Čentur) custodito presso il Mu- seo archeologico dell‘Istria di Pola. V: Atti del Centro di ricerche storiche Rovigno 12, 1981–1982, str. 33–56. Majdi č, Viktor, Pomenski izvor slovenskih krajevnih imen. V: Geografski vestnik 66, 1994, Ljubljana 1995. Miškec, Alenka, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Kroatien, Abteilung XVIII. Istrien, Mainz 2002. Miškec Alenka, The Double Solidus of Magnentius. V: Nicholas Holmes (ur.), Proceedings of the XIVth International Numismatic Congress, Glasgow 2011, str. 822–827. Picozzi, V ., Un ripostiglio di folles di Massenzio, Numismatica 5, 1964, str. 181–198. Plesni čar Gec, Ljudmila, Emonski forum, Koper 2006. Picozzi, V. , Una campagna di Licinio contro Massenzio non attestata nelle fonti letterarie, Qua- derni Ticinesi di Numismatica e Antichità classiche 5, 1976, str. 267–275. Šašel, Jaroslav, Čentur. V: Arheološka najdiš ča Slovenije, Ljubljana 1975, str. 144–145. Šemrov, Andrej, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien IV , Berlin 1998. Šemrov, Andrej, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien V , Berlin 2004. Šemrov, Andrej, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien VI, Wetteren 2010. Elektronski viri Deppert-Lippitz, Barbara. A Late Antique Crossbow Fibula in The Metropolitan Museum of Art, V: Metropolitan Museum Journal, str. 39–70. Dostopno na: https://www.metmuseum.org/ pubs/journals/1/pdf/1513025.pdf.bannered.pdf (12. 5. 2018) Čentur–mestna ob čina Koper. Dostopno na: http://www.koper.si/index.php?page=static&item= 2001506 (27. 11. 2016) Numizmati čni kabinet Narodnega muzeja Slovenije. Dostopno na: http://www.nms.si/index.php?It emid=46&catid=27%3Aoddelki&id=537%3Anumizmatini-kabinet&lang=sl&option=com_ content&view=article (23. 10. 2016) Kos, Peter, Managing the Numismatic Heritage in Slovenia. Dostopno na: nms-si. academia. edu./Peter Kos (8. 11. 2017) SUMMARY Hoard Find as a Primary Historical Source. The Question of Discovery, Dating, and Expressiveness of the Emona and Čentur Hoards Leilani Štajer The Emona and the Čentur hoards are Slovenia’s only internationally relevant coin hoards. Claiming that their value is exceptional is thus not an overstatement. Upon their respective dis- coveries, archaeologists and numismatists were faced with their incompleteness, which proved to be a great problem, since the hoards had been found in exceedingly unfavourable circum- Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 21 stances. Nevertheless, when researching the hoards as primary historical sources, they reveal an abundance of invaluable data pertaining to their dating, the reasons behind their burial, and the events unfolding in the Roman Empire at the time. The Emona hoard, consisting of late Roman multiple gold coins, was unearthed in Lju- bljana in 1956, when foundations for a residential building were being dug out in the location of Emona’s political, commercial, social, and religious centre. A construction worker found a larger gold coin, and the news thereof spread quickly throughout the construction site, which set off a fervent and successful search. A detective arrived at the construction site in the following days. Finders were interrogated; however, they were reluctant to hand over any additional specimens, since the reward was deemed not to be stimulative enough. Interventions by the Ministry of the Interior, which had been asked for assistance, proved to be indecisive and fruitless; in the meantime, the content of this unique fi nd reached the point of no return. The incomplete hoard thus consisted of a mere seven salvaged specimens, i.e. one third of the fi nd at the most, which are deposited in the Numismatic Cabinet. The foreman present at the construction site estimated that the original hoard had consisted of 22 gold coins. Although incomplete, the Emona hoard is impressive and represents, stylistically and numismatically speaking, a prime historical do- cument already at fi rst sight. It is diffi cult to decide whether this is an isolated instance of burial stemming from an immediate threat, or whether this was the fi nal act of accumulation, which was followed by a disaster. The question of the hoard’s former owner must remain unanswered as well. Since it was found in the very centre of Emona, in the north-western area of the forum, the owner must have been a high-ranking civil offi cial, who paid his affi liation to Magnentius’ side with his life when Constantius II’s army conquered the city. The Čentur hoard of copper coins from the period of Emperor Maxentius and the tetrarchy was discovered by a local from Mali Čentur while ploughing a fi eld in 1944. He reburied the fi nd only to scoop it out after the end of the war. He notifi ed the municipality of Koper about a part of the fi nd; however, having received a meagre reward, he sold a small portion of the remaining coins in Trieste, while the majority of the fi nd was melted down into blue vitriol for spraying grapevine. Later on, in 1962, a group of illegal diggers from abroad used detectors and discovered a larger amount of coins in three parts in that same location, each part consisting of 2,000 pieces. The incident was reported to the authorities in Koper; however, only a part of the hoard, i.e. a total of 2,042 coins, could be seized. The coins were handed over for safekeeping and handling to the National Museum of Slovenia in Ljubljana. The remaining two parts found their way to Trieste, where they were dispersed in the numismatic market. Despite the swift intervention on the part of the National Museum, the salvaged third of the hoard, consisting of a total exceeding 7,000 coins, was not preserved in its original structure. The most attractive specimens intended for sale had been sorted out immediately after their discovery. The fi nds of 1944 and 1962 are assumed to be the same hoard buried in two separate locations. The original hoard is thus believed to have consisted of approximately 18,000 coins. The hoard’s volume and uniform structure speak in favour of the assumption that the Čentur hoard is a part of a military fund intended for wages of soldiers stationed at the fortress. Both hoard fi nds presented in the paper at hand were unearthed in the 20th century, during or after World War II. Since most often hoard fi nds are accidental, the fi rst person to come in contact with them is usually not trained to handle archaeological artefacts properly. The fi nders and the discovery itself thus represented the biggest hoard-related problem. The Emona and the Čentur hoards are in terms of chronology and expressiveness unique; they date back to the fourth century and refer to the tumultuous period of usurpers. Even though parts of them are missing, the hoards stand as a clear testimony to the period of their burial and its historical background, and, consequently, lead to well grounded assumptions about the turbulent events unfolding in the Roman Empire on present-day Slovene soil, and thus allow for valid assumptions about the reason for their burial.