. 147, številka.
Izdanja zrn petek IO. decembra 1897
tf Trata, t iatrtek ir«««r	deo«mkr« 1M7.)
Tečaj XXII.
EDINOST
Oflaai •• raiaaa p« i*rifi> * p«.ia; »a aaaleva a debelimi *rk»r»' plača . prestor, ke'lker ebaafa navadnih tm Poalaaa, eaaartniee la javne «ahv%le, uinći «f!»ai itd. a» ia*aa*jft pu p^ifid •
Tal dapiai naj ne p«*Ujai« MFdaHtv •liaa Cnaerma it. 13. Vim.i kiti frankavana, kar netran kovana ae o •prejeaaajo. Rokopiai ae ne vraiaj«.
NaCeftaino, raklanaeija in eglaa« apre-
joa*» uprm,uniitv* aiici. Malin* j[>'<* aolo hit. S, II. nadat. Naroin<ssi> in oglaa* je plaiavati loče Trat. Odprte reklaaaa oija »o proata poSKif-*.
il.^ilo «l«v9Rtka|fl ptlitUaag« tfr«i«va s« PplMtPik«.
r	j«
Pad grofa Badenija.—Vzroki padu. -Njegovi nameni. — Zakaj ni »spel ? — Bar. Cautsch. - Česa nam je pričakovati ?
(Dopis z Dunaja.)
Odkar 8t izšle jezikovne naredb« za Češko in Moravuko, katerim s« ju dalo Čehom n«koliko oprava aa te«elju zakoaa, ki obstoji že 30 let, dražili in bajskali §o voditelji Nemcev umetno proti ftrofu B*deniju; klicali io na pomoč tndi Nemce izven monarhije; nekateri Voditelji Neaicev bo celo sami zahajali tjakaj čez mejo. Čim hnje ne-spodobnoui bo poleajali nemški peslanci v parlamentu, tembolj bi jih slavile nemške novine. Od početka bilo jih je le malo, ki se iprizarjali izgrede v parlamenta. Toda njih Število se je množilo od dne do dne. S pačetka ni aikdo maral za SchB* nererja, Wolfa in drage Prosjaka in kričače. AH |to 90 videli drogi Nemci, do kake .slave" so prišli kričači prud narodom, skomlnjati je jelo jednega za drugim po taki slavi in število razgrajačev je postajalo '/etčrt in veće.
Parlament je pe^tal .zsninfiiv". Vse se je jjnetlo na galerije, da vidijo z lastnimi «čmi 'dogodke v parlamentu. In ti so govorili dalje in raz-našali med Ijnditvo o .slavi* krifiačev. K tem« je tndi novinstvo storilo svoj«. N«vine so pisal« 'skrajno razdražljivo. Dijaki so jeli p.irvjati javne obhode in demonstracije. Proslavljali so Wnlfa in Schttnererja ter hnjskali masa proti grofa Bade-niju. Na tisoče se jih je zbiralo pred parlamentom.
Njegovega Valičaastva ni bilo na Danaja nekoliko dni. Ko pa j« cesar dobil vest o dogodkih na Dunaja, prihitel je tjakaj predminole sobote zvecsi1. Grof Badeni je sporočil cesarju a vsem, kar se je bile dogodilo in ie podal zajedno svoj« 'ostavko. Tako je staiil ža večkrat, a cesar ja
vaikdar izrazil želja, da grof Badeni ostane mini-sterski predsednik. Skoro gotovo je menil, da bode tako tudi to pot. Na to kaže tudi članek, ki ga ja priobčilo naslednjega dne, v nedeljo, njegovo glasilo .Reicbswehr". Tam je bilo povedano vso odločnostjo, da grof Badeni poskusi vse mažno, da bi vladal s parlamentom, ako pa to ne bode možuo,
hoče vladati brez parlamenta. To je
bil zmisel onega rezkega članka.
lled tam a« ae vršili izgredi pred parlamentom, o katerih so morali poseči vmas tndi huzarji. Minlaterski svet je »borevaL Gret Badeni je priobčil tovarišem, da je naprosil Njeg. Veličanstvo, da g* odpusti z mesta ministerskega predsednika. In nedeljo zvečer že je priobčilo pesebno izdanje .Wiener Zeitung", da je cesar vsprejel ostavka ministerskega predsednika in da je baron Gautsch dobil nalog, da sestavi novo ministarstvo.
Velika veselje v Izraelu. V posebnjih izda-! njih se nemške novine raznašale vest, kako sijain j ao .zmagali" Nemci in kako je manjšina parlamenta \ premagala večino.
j Badeni je res pa) 1 Pal j« vsled silnih izgre-dov in raznih drugih nasprotatev. J« l jadi j, ki a« , trdno uverjeni, da se je vsa ta ganja proti grof« ! Badeniju zasnovala v sporaznmljenju z bližino i grofa Badenija! Ta poslednji jim je bil namreč 1 izdal svoje menenje, da bode mir, ko se odstranijo j najhuji kričačl, kar se je bilo zgodilo po izklju* ' čenju SchOuererja, Wolfa in druzih razgrajačev. [ Ali obližje grafa Badenija menda ni bilo odkrit«-1 srčno na njeg«vi strani. Oseb^ tega obližja niso njegovih nazorov in nočejo — pravičnosti. Nago-• vorili so le-ti tudi one Nemce, ki so bili razmerno ' mirni datlej, in pričela se je zadnje dni splošna ! gonja. —
Pa tudi minister za vnanje stvari, grof Oo-ltchovski, ni bil manda prijatelj politike grofa
PODLISTEK.__
Kersnikov večer.
(Priredilo na Dunaji bIot. akademično društvo „Slovenija")..
A tvoj pepel da tihi mir pokriva!
Ti hitro vzet, veliko »i končal.
Frančiitk Ltvtfik,
Ni ga kmalu bolj priljubljanega piipevednika in romaaopinca v Slovencih, nego je bil pokojni Jauk« Kersnik. Čital in cenil ga je vseobči slovenski narod. Inteligenca aaša divila se je in občudovala one roman?, povesti, črte in obraze, ki jih je letu za let*® izpod Kersnikovega peresa priaašal .Ljubljanski Zvon", naše preprosto ljudstvo se je pa seznanilo žujia v „Kaledarjn družbe sv. Uoh' rj?;*, za katerega je pokojnik napisal štiri mične povesti u kmečkega življenja. Te povesti so *« p sebn* prikupile kmečkemu čitateljstva in ne govorimo nereanoe, ako trdimo, daje aej drugim baš tndi Kersnik s temi svojimi spisi mnogo 'pripomogel k preevitn in razširjenju naša vrle družbe .Mohorjeve". Da, Kersnik je bil ljabljenoc vsega slovanskega čitateljstva in to je pričakovalo od njega še mnogih del. Kak* je torej Slovence lsnrnadila' in varala v njihovih nadah nepričakovana smrt, ki je v najlepših moikik letih koncem meseca malega srpana letošnjega leta zahitela Kersnika in uničila njegova tako drago življenje. ' Zadrktel je Udaj ves slovenski svet; listi so pa > izbranih besedah slavili pokojnika in povdarjali njegove redke pisateljske vrline. Jasen dokaz, kako
čislan pisatelj je bil Kersnik, kako obče spoštovan. Izraz tega spoštovanja je bil tudi Kersnikov večer, ki ga ja priredila .Slovenija" na Dunaji v njegov spomin. Bila nam je lepa ta slavnost, podala je adeleženeem res posebnega užitka. Radi tega naj jo v glavnih potezah narišem tndi vam, dragi bratje ob sinji Adri in kršni Istri, da se tudi vam obnovi sladak spomin na nepozabnega našega Janka.
Dne 6. grudna ob osmih zvečer se je napol nila slavnostna dvorana restavracije „sam Wein-garten" odlične slovenske družbe. Prih teli so aem 'z večine vsi dunajski slovenski akademiki, prihitelo pa jfi tudi mnogo odličnih star? j Ji h dunajskih Steveucev, poklonit se dubu velikega pokojnika. Luiej poslednjih naj omenjam a&mo g. dvornega svetnika Šukljeja z družin*, osivelega pesnika našega J. Stritarja, vseučiliskega docenta dra. M. Mur'ieta, kapelnika M. Hubada in Ivana Hribarja, ljubljanskega Župana, ter notarja Janka Rahneta, ki »ta sa baš tedaj mudila na Dunaji.
Predsednik .Slovenije" je prisrčno pozdravil vse navzoče, vzlasti starejše dunajske Sleveuce.
MoAki zbor je zapel p»d vodstvom g. J. Rei-snerja Fr. Gerbidevo „Slovanski brod".
Potem pa je nastopil slavnostni govornik in navdušeno, v dovršeni besedi go,oril Kersniku v spomin. Omenjal je idejalnega onega prijateljstva mej Jurčičem in Kersnikom in blagodejnih posledic tega prijateljstva za naše slovstvo. Jurčič si je vzgojil vrednega naslednika v našem Ker-
sniku. Da, Kersnik ja v mnogem oziru celo pre« kosil svojega učitelja in vodnika. Jurčič se je gibal z večine v kmečkih krogih ; Kersnik pa je posegel dalje, slikal malomestno življenje naše in slovenski salon. Poglavitna njegova dela so; VN« Žeriojah", .Cyclamen", „Agitator" in .Ofietof greh". S temi svojimi romani si je ustanovil Kersnik častno mesta v aašem slovstva. Bil je pokojnik v svojih spisih realist v naji>la*j»m pomena besede. Dobro je pogodil boje človeškega srca, a mojsterski risal tudi zunanji svet, naravo. Izborna je njegova tehnika, nedosežen njegov slog, in jezik tako liabek in mehak, da se mu ne moreš na-čnditi p'satfliu, kako gladko mu tečr naša beseda. Konečno je omenjal govornik tadi blagega značaja pokojnikovega, ajegovega čistega red liubja, v katerem uaj asu skuša slediti naša akademična mladina. Govorn'k je dobro rešil sr.»j nalogo in žel obilo pohvale in priznanja od navzočih.
Nastopil je zopet meški zbor z A. Hajdri-hovo .Nisem Nemec, dekle lepo", potem je pa g. pravnik Matija Marinček čital	humoristično
črtico .Prepir mej črkama k in 1". Pisatelj je pokazal v svojem spisu mnogo zdravega, ljudskega humorja, a s tem humorjem je spojil tudi fine ironijo in lahen sarkazem na Človeško družbo.
V nasladujih dveh točkah nas je iznenadil z izbornim petjem g. pravnik Miroslav Juvančič, katerega je na glasovirju spremljal g >sp. pravnik Kwnrad Vodušek. Potem nam je še moški zbor lapel Vj. Klaidevo „Svraćanje" in A. Foesterjevo
„BDiareaT*1 Uhaja f>* trikrat na taima ▼ *•«* »»• h at £«rklh, fietrlkUh
i* "*<f imerk. Zj*tranj» iiiamj* iz-h«ja eb 6. »Ti »jmtrnj, reiaraa pa ai 7.
7.-H roopr. — Okajn« ix4anjr »tan« :
4* j*4mwm«>. . t. 1.—I	AvatriJ« t. 1.5C
tri ot«n»* . . . i.— .	»
n«. pel l«t* , .. 4.— . ■
M v« l«tl» . . . 12.— B	t ■ !»• —
«tnr*i*!aa ]e plafiavatt NaprtJ m nrtilt
.fcros d. iležaa«; »r«Mlii» » uprava a« •tira.
i-Bamtaicn« itevilka »e dabivaja v pro* rt«v<i%l»ieB,l» t*fc%ka v lrnt.u po S n»4,
i**«« Vr»tn »o 4 nvć.
Badenija. Večkrat s« je pojavilo mej njima navskrižje v nazorih. Že nekoliko dni pred padanj Badenija pisal je polaslažbeni „Fremdenblatt" dokaj neugodno o postopanju Badenija.
Zadnji udarec pa je menda zalal Badeniju ministerski predsednik Ogerski, baron Banffy. Poslednji je videl, da v Avstriji parlamentarnim potem ne pride niti do začasne pogodbe z Ogerske in bal se je, da ntegne priti d« odaošajev, ki ne bi bili po volji Madjarom. Vsi Madjari brez izjem« delajo na popolno neodvisnost dižavn« polovice ogerske. Ali njih ljudje, ki so na vladi, vede prav dobro, da Madjari še niso pripravljeni za tako apremembo. Zato naj bi se Madjiri še okrepčali na račun te polovice monarhije. Tem njih ciljem je jako ugodno, da imajo oni prvo besedo T vsej monarhiji. Ia vse to inaje rea po pogodbi z našo polovica.
Žebelj v krsto Badenija je zabil tudi župan dunajski, dr. L u e g e r. Že prejšnjega dne se j« zdrnžil z izgredniki v parlamentu. Rekel je, da no more jamčiti za mir in red v mestu. Naprosil je avdijencije pred cesarjem, da bi povedal to Njeg. Veličanstvu samemu. Ne ve se pa, da li mu j« bila dovoljena ta avdijeucija.
Vseh skup pa, ki s« kopali grob grofu'Badeniju, je vodila mržnja proti slovanskim narodom.
Srce in čutstvovanje grofa Badenija sta bila vsakako slovanska. Njemu je bila želja, da stori kaj dobre a za slovanske narode. Morda nismo grešili, ako reiemo, da je tudi dobil tak nalog. Že kakar namestniku v Galiciji mu je bila naloga, da vsaj do neke more zadovolji Maloruse. Pred njim niso hateli Poljaki priznati nikakih pravic Malorusom. Za časa Badenijevega s* Polja*! vendar odnehali nekoliko Kakar specifično Poljak morda ne bi bil storil tega, ali storil je kakor zvest sla-
žabnik svojega — Gospodarja, ker so tako zahtevali interesi vse mouarhije.
Podobno nalogt in iz podobnih razlogov je imel Badeni tudi kakor ministerski predsednik. Ta pa v većem obsegu.
Ni se mu posrečilo. Temu so bili krivi večinoma vzroki izven Bjega, ali nekaj jih je bilo tudi mj njem samem. Glavni tak vzrak je bila njegova — neodločnost. Ker je dobrega srca, ni se hotel zameriti nikomur. Denimo, da saje odločil za kako stvar. Kakor hitro pa so prišli k njeiau drugi, kateri« ne bi bila ljuba ta stvar, pa je jel omahovati, in je čakal in čakal primerne prilike, da izvede, kar je določil, ne da bi užalil one, ki so bili nasprotni tem«. To omahovanj« smatralo se je za slabost. Te je vekšalo drzovitost onih, ki so ■euili, da jim grof Badeni nasprotuje. Že ob zaključenju državnega zbora v poletju, ali pa vsaj med zakljačenjem in zopetnem otvorjenjem moral bi bil ukreniti kaj, da si utrdi stališče. Toda do zadnjega hipa se ni hotel nasloniti na desnico, a tedaj je bilo že — prekasno. Vabil je ia vabil, da bi vsaj jeden del levičarjev spravil na svojo stran. S tem pa je dosegel le te, da so ga Nemci smatrali slabotnejim, nego je bil, iu postajali so drzneji od dne do dne. Zgodilo se mu je kakor materi, ki preveč beika svoje otroke.
Kakor rečena: dobrih namenov iu dobre volje mu mi na moremo odrekati. Tudi nam Hrvatom :n Slovencem bi bil pomagal rad. On je bil prvi miuisterski predsednik, ki je prepotoval naše kraje, da se na lastne oči prepriča e razmerah. Na tem pa, da ni izvršil svojih namer, so zopet krm drngi. Krive pa je tudi, da je bil premalo časa na čelu te monarhije.
Njegovih namer pa ni smeti pripisovati samo njem«, ampak v prvi vrsti Onemu, v katerega ime je delal. Ta Oni je ostal tidi po padu grofa Badenija, vsled česar menimo, da nimamo nikazega vzroka, da bi obupovali.
Za Badeatfem je prišel baron G a a t s c h. Novi ministerski predseduik ni nova oseba v javnem življenja te polovice monarhije. Že v svojem 84. letu je bil minister naika in bogočastja. Pal je s Taaffe-om, dvignil se je zopet z Badenijem na iste mesto. Sedaj mu je 46 let in je minister-ski predsednik in voditelj ministerstva za notranje atvaii. Po astavi je an takorekoč - vse! Njega ministarstvo sestoji iz samih uradnikov, izvzemši grota VVelaerheimba, ki je prestopil iz starega v nevo ministerstvo. To poslednje odgovarja sedanjemu položaja.
V našem narodu baron Gautsch ni na najboljem glasu. Za dobe svojega prvega ministrovanja je storil marsikaj, kar opravičnje ta glas.
Ali mnogi, ki ga opazujejo, bi hoteli vedeti, da se je mnogo sprejemi. In sicer na bolje. 8 j pač tudi odnošaji poatali drugi. Cloveiu kakor človeku ne treba, da bi se spreminjal po odnoiajih; toda nazore sveje sme meajati, ko je bolje spoznal od-nošaje. Ministri pa morajo rafuuati s preme-njenimi odnošaji. Ako torej baron Gautsch kakor človek tudi ne bi bil premenil svojih nazorov, kakor ministerski predsednik mora računati z obstoječimi •kolnostmi.
Baronu Gautschu je bilo lahko sestaviti ministerstvo. Saj je vsikdar dovolj ljudi, ki radi postajajo ministri. Sosebno pa uradniki. Ali čimlaglje mu je bila sestava ministerstva, tem težavneje mn je drugo vprašanje : kako pridobiti za se parlamentarne stranke ? Do sedaj — pišemo v nedeljo — se je pogajal z desnico in levico. Toda dosedaj brez vspeha. Dokler desnica stoji trdno, ae nam ni bati ničesar. Sicer pa naj se stvari razvijejo kakor drago, naša stvar mora zmagati prej ali slej, z Gautschem ali brez Gautscha. Naša stvar je pravična, interesi mouarhije že zahtevajo tako, da postanejo pravični tudi nam. To sprevidjajo tudi na odločilnem mestu.
Politlike vesti.
V TRSTU« 4m 9. decembra 1*97.
K položaju. Saj je poznate tisto čudno vreme v aprilu 1 Sedaj je lepo, v hipu je lopet o-blačno; danes se smehlja zemljanom solnca v vsej svoji krasoti gori na nebu, jntri lije zopet de2 kakor iz Škafa* Tako so se menjavale te dni ugodne in neugodne vesti o pogajanjih barona Gautscha z desnico in levico. Kakor v kalejdeskopu se je vrstilo tako-le:
Grof Badeni je zapričei pogajanja ne strankami. — Toda tem pogajanjem je It informativen namen. — Zdi se, da so stranke naklonjene k spravi. — Desnica dela težave. — Levica dela težave. — Desnica je odnehala v marsičem, a levica odklanja vse predloge. — Levica je spravljiva, ali desnica je trmasta do skrajnosti. — Pogajanja so se razbila popolnoma, vendar se sestanejo še je-denkrat načelniki klubov, da znova prično pogajanja. — Napori barona Gautscha so ostali sploh brezvapešni, vendar bode nadaljeval svoje napore. — Položaj je skrajno obupan, vendar še ni zgubljena nada, da se vse obrne na bolje itd. itd. ae je vršila ta grozna igra, s katero je nevsmiljeni brzojav trpinčil ubogo javnost. A ubogi uredniki po deželi so že obupavali v vednem strahu, da jih pouče že bližnji trenutki, da so ravnokar lagali, ke se pisali „o položaju*. In tudi ako sme se o-bračali do poslance*, aaj nam vendar kaj povedo o .poloiaju*, naj nam dajo kako direktivo, zmajevali so z ramerai: .Nikdo ne ve, kaj nam pri-
nese jutršnji dan!' Sedaj pa piši, smo si milili, in obvesti čitatelje o .Položaju" !
Včerajšnji dan je vendar storil konec tej grozni igri. Kocka je padla zare*. Levica je definitivno odklonila vse predloge barona Gautscha, kakor jih je mogel staviti na podlagi pogaiaoj z MiadoČehi in ostalo desnico. In Mladočehi postopajoči soglasno z veleposestniki so šli — to treba zabeležiti v trajen spomin — do skrajne meje popustljivosti.
Desnica je bila pri volji prijenjati v vprašanju predsedništva m predsednik Abrahamovič sam je izjavil, da položi svoj mandat, ako pride do zbližanja med desaice in levico; Čehi so bili pri volji, da privolč v spremembo jezikovnih naredeb v zmislu želja Nemce?: da se okraji razdele v tri kategorije in da se uradnikom znatno podaljša rok za priučenje čeSkoga jezika; desnica je izjavila ▼ pomirjenje Nemcev, da predlog Falkenhaya smatra ona sama le začaaso odredbo, ki odpade takoj, čim ođpade odredbi te edftđitf. Nemški opoziciji ni trebalo torej dragega v tem pegledu, nego obljubiti, da atore, čes..r se more in mora zahtevati ne le v parlamenta, ampak tudi v vsaki olika družbi: da se bodo vedli dostojno in da ne bedo dejanski napadali predaedništva kakor kak njihov ,hausknechtMl Vse zastonj. Vsi ti dokazi spravi ji vusti od strani desnice se niso prijeli okostenelih sra srditežev na levici. Njim ni do sprave, oni zabit« vajo, kar je nemogoče, oni zahtevajo popolno, brezpogojno kapitulacijo. Večina naj kapitulira pred ; manjšino, narodi slovanski naj ne žrtvujejo same | svojih interesov, ampak tudi svojo čast nemšktna-i ctjonalni zbesaelostl na ljnbo. Dalje ne more sa-zati drznost
Baronu Gautscki ni ostalo torej drugega, nego da prijavi včeraj zaupnikoma obeh strani, da so se pogajanja pretrgala.
Sedaj stori Gaotach toisto, t čemer je žagalo ministerstve Badenijevo: upotrebi ae g 14 i naie nstave za rešenje nagodbenega provizor ja g . Ogersko in nekaterih dragih nujnejih stvari.
O nadaljnjih nakanah ministerstva se širijo različne vesti. Jedni menijo, da se državni zbor anide še la v kakih 4 mesecih, drugi meaijo, da se državni zbor razpusti takoj po zaključenju delegacij ; današnja poročila pa menijo zopet, da ao . v slučaju razpuščanja zbornica desnica p r a-| glasi solidarno z v 1 a d o I To bi nekako pritrjalo nazorom, ki jih izraža naš dunajski dopisnik ob zaključku svojega članka, da se je namrei Gautsch spremenil na bolje, ker so se preminili tudi odnošaji. Sicer pa pripominjajo že dauaiaja poročila, da ao se danea sešli vsi klabi desnico, da se sporazamejo za to eventuvalnoat.
Tako stoje torej stvari. Sedaj ve tudi baroa
„Sokolsko", s čemer se je završil oficijelni del in se pričel zabavni.
Razvila se je nekako intimna, rekel bi, uprav družinska zabava. Slišala se je maisifcatera smošna, pevale so se narodne pesmi, ki človeku tako dobro denejo posebno v tujem mestu; pa spregovorilo se je tudi več resnih govorov in napitaic. Gosp. dvorni svetnik Šnklje se je v izbranih, res od srca prihajajočih besedah spominjal nocojšnjega slav-Ijenca, svojega najboljšega prijatelja, omenjal viharjev v zbornici, povdarjal slovansko solidarnost in napijal naši bodočnosti, zmagi naši v boji za slobodo- Gosp. Ivan Hribar je opozarjal navzoče akademike, naj napravijo mej počitnicami visokošolski shod v (Ljubljani; en poskrbi za to, da stolno masto z odprtima rokama sprejme v svojo ; sredo zbrano nado naioda slovenskega — našo visokošolsko mladino. Prelepo je govoril tudi g. * docent Matija Murko. Dal je v vznesenih besedah ; duška svojemu veselju, da mu je dana prilika biti ta večer v sredi slovanskih akademikov. Bodril je prisotne na vstrajno delo; svetoval jim, naj se uče slovanskih jezikov, saj občujejo s slovanskimi visokošolci in tako že sedaj napravljajo pot do tesnejša spojitve iu združitve Slovanov, živečih v naši državi. Ako smo Slovenci osamljeni, rekel je, ne zmoremo nič, v družbi z drug mi avstrijskimi Slovani pa smo mogočen faktor, s katerim bodo morali račuuiti. Zaklmčujfc navdušeni govor svoj je napil društva „Sloveniji*, kakor vzgojiteljici pravih, narodnih delavcev. Vsestransko odobravanje je sledilo njegovim besedam. — Ko se je še odposlal brzojav družini Kersnikovi na Brdo, raz-
šla se je družba. Naj omenim tu tta, da je predsednik .Matice Slovence", gospod Frančišek Leveč, brzojavno pozdravil .Slovenijane", zbrane na Kersnikovem slavlju.
Bil sem navzoč že na različnih večerih, ki jih je priredila „Slovenija*. A tuko zadovoljen pač nisem bil nikdar, k»kor na tem večeru, obhajanem \ t Kersnikov spomin. Bili smo tu zopet jedenkrat j zložno zbrani dunajski Slovenci, stari in mladi, in smo se zabavali pi&v prisrčno, kakor jedna velika, složna slovenska družina. Hvala „Sloveniji" na tem prekrasuos večeru I Dostojno je proslavila žnjim spomin nepozabnega Janka Kersnika, proslavila pa tudi sama sebe.	R.
Na Duuaji, 7. grudna 1897.
--------s
. Zvouar-topnicar.
P* Šenoi poslovenil V tč* il aro t.
„Ne bode nič", je vpil Celiuid.
.Zakaj ?• je vprašal sodnik
.Nič ae bode, amplissime magistralna*, je kričal Svastovič, skočivši na nage. „Top ni col, Turki so zabili klin, sedaj ni za nič več. Ničevega ga je donesel Janko. Ne more dobiti Marice".
.Tako je 1* vskliknil je jednoglasno ves svit.
.Protestiram", je zavpil Graunuj, mahaje rokama. „Rekli ste, da Janko ima prinesti cel top nazaj. Ni li to col ? Je. Cel6 več, nego cel, ker je težji za oni železui klin, ki so ga zabili Turki, Janko mora dobiti Marico."
.Tako je 1M pritrjeval je zopet ves svdt.
.Tako je, amen 1* je dostavil sodnik. „Janko naj vzame Msriso in v dar onih deset eekiuov,
katere »mu mu obljubili. Vreden Zagrebčan jo."
„Prešmeot^no! Naj si jo, vzame!" izbruhnil je Nikola Celimč.
Da, Janko je ostal jaaak, dobil Manoor deset cekinov in pohvale od mesta, a o prvem vnn-
»	,	j	'	i ■ 111
ka se je tolkel stari Celinić po trebuhu od radosti in ponosa tsr se nasmejal rekši:
„Vidi ga, vidi, presneti kauonirt M si 1 sem, da ma Turki odreiejo glavo, a evo mi prinese ia vnuka".
„Ha, ha!* nasmehnila se je Marica, .vidiš, top je kriv. očka. Ali ti je žal?"
.Vraga je žali" odrezal se je čevljar. „Hvala Bogu, da so ga zabili Turki*.
.In da sem jaz med tem sidel v grmovje-, je završil Janko.
Dolgo in sroćn* je še zvonil Janko z Marico na zvoniku sv. Marka, osobito je zvonil, ko se jo vračala iz Siska v Zagreb zmagovita hrvatska vojska pod banom Petrom Erdodijem. A veliki svit mesta Zagreba je pisal kralju, koliko stroškov si je naprtil za bitko pri Sisku, nad navado in zakone. Veliiti s*dije zahteval jednoglasno od kralja, naj pošljt z Dunaja „mojstra bombardirja', ki naj izvleče iz topu ta turski klin, ker ako ga ne pošlje, da ne d i Zagreb kralju v bodoče ni koajika, ni pešca, ne topa za vojsko. Je-li peslal kralj tega „mojstra* ? Ne vem, ker, žalibog, je iztrgan prav zadnji listič iz stare kronike. Še jaz sem vidol tudi biari železni top, kjer leži v blatu mestnega dvorišča, in zdi se mi, da je to nesrečni top srečnega zvonarja Janka Dobriloviča.
(Zvršetek).
Različne vesti«
■laven shod v Šksdnju. Saod, ki ga priredi politično diufi vo .Edinost* prihodnjo nedeljo v Skednja, se hode vršil v gostilni luni Sancina po domače .Roso" h. štv. 395. Na duevnem redn bode jako hvaležen predmet: položi se malce na rešeto eukauK- in zvijanje laških poslancev v državnem zboiu. Jako zanimivo bude to, ko bodo videli poslušalci, kako „majhni* so Italijani v velikih eedanjvh dogodkih. Nadejati se Je obilo ndeložbe.
Gautsch, iz kakega lasa je spravljivost nemških obstrnkcijonistov 1 A sedaj ve tadi ves svet, koliko r navratuoati, hmavatva in neiskrenosti je bilo v vsem postopanju Nemcev, ko ao ae delali, kakor da so le oseba grofa Badenija in ostrosti jezikovnih naredeb krive njih rasdraženosti. Sedaj ni več grofa Badeniji; na njegovem mestu je pristen Nemec; Cehi se pripravljeni za poganja radi spremembe jezikovnih naredeb, a nemški „ne" je trd istotako, kakor je bil popređll Nevspeb GauUchevega posredovanja je poučen žarel Kdor hoče, ta vidi sedaj, kje je železna oespravijUrjst, ta permanent-na srditost, ta permanentna uvira razvitku in napredku te države 1
Iz delegacij. Avstrijska delegacija je na daljevala včeraj raspravo o proračunu vojske." Vojn; minister je i&fajal. da sei mu zdi nemogoče, da bi uveli dveletho službo in to *e ozirom na ikkušnje, k&koršne irifa Nemčija z dveletno vojno •lužbo. Dveletna vdjha služba bi le povišala vojni proračun, ker bi narasio število stalne vojske. Glede ^reaaroovanja udov in sirot ca umrlimi častniki lo se že storili potrebni koraki, da se doseže ona Mera preskrbo vanja, ki velja za udi ve in sirote |o umrlih državnih uradnikih. Minister se nadeja, da so to uresniči skoro. Nadalje je izvalil minister, da je že izdelan vojni kazenski načrt a Motivacijami vred ter da je predložen v pregled in po-trjenje obema mi nUterst voina za pravosodje. Ko se izreče obojno ministerstvo, predložita ministra dotično predlogo.
Po sprejemu vojnega proračuna se je sprejel kres razprave proračun ukupnsga finančnega ministarstva in proračun najvišega računarskoga dvora. Tekom razprave o kreditu za ocupacijo j« dejal minister za državne finance, Kallay, da je , fte omenjal v minolem letu uatanjčno razmer v : tasedenih provincijah ter da se hoče omejiti sedaj te na posamične stvari. Minister je pripomnil glede spomenice bosanskih kmetov, katere je omenil j delegat Kaftan, da je v tej spomenici jedna točka > navedena v francoskem jeziku. Ta to*ka vzbuja * menenje, da spomenica ni sestavljena od onih, j katerih imena ao napisana pod spomenico. Stvar ■ da je jako dvoumna. Celo v beligrajskih listih da ( se nahaja neka trditev spomenice. Na to je dejal j minister z ozirom na notranjo uredbo Bosne, da advrača od sebe trd tev, kakor >la upravlja deželo le v interesu Ogerske. Z ozirotn na to trdi-dev polaga izkas, iz katerega je razvidno, da je ogerski živelj le malo zastopan v Bosni. Minister je po i dar jal, da pošiljajo grška, srbska in bol- j garsaa vlada v Bosno svoje uradnike, da proučujejo j ondi avatro-ogersko upravo.
To je le v čast Avstriji in povspešuje dokaj mirne oduosaje mej haio državo in balkanskim | poluotokom. Z ozirom na judovsko vprašanje tv Bosni dokazuj* minister, da je v vsej Bosni samo 8913 Židov (menda je še teh preveč z ozirom na njih »vo nastopanja na gospodarskem polju v Bosni. Op. ured.), od katerih pa da je 6789 Špan-jolcev, ki so se naselili v Bosni p-»d več stoletji.
Spremembe med namestniki. Dunajska ,RmchsWrhr" potrjuje vnovič, da se pripravljajo spremembe na raznih uamestništvih. In piše med drugim: „Kasor smo izvedeli, je grof Badeni v zadnjih dueh svojega službovanja določil grofa Merweldta, sedanjega namestnika v Tirolu u a-s 1 e d a i e u in namestnika viteza R i n a 1 d i-n i j a v Trstu. Sedaj pa se glasi, da grof Mer-vreklt na pojda v Trst, ampak v Brno, na mesto namestnika barona Spens-Booden. Za me m to uajuestnikavTr stuse imenuje b i - š i minister za trgo/ino, baron 61M».
Mi pa dostavljamo zopet: relata refero.
Kriza V Italiji se menda reši skoro. Novo ministarstvo se morda že v soboto predstavi zbornici
Postopanje, ki se obsoja samo. V svojem po- , ročila o sudni razpravi proti Karolu Miliču iz Rep-niča radi ropa povdarja .Mattino" že uvodom in lahko umevno tendencijo: .L'accusato e un giova-uottu dal tipo sloveno marcato" ... (Obtoženi je mladenič markantno slovenskega tipa) ... No, naša tolažba je ta, da vsa strupena pena .Mattina" ne more naši mu narodu kakor takemu pritisniti znaka zločinstva, doČim moramo reči mi, da je .Mattino" markantni tip onega časopisja, kini pošteno, ker brezobrazno in proračuajeno žali celo narodnost in jej ogorča čntatvovanje. Vsaki narod ima svoje zločince, ali skrajno podlo je to, ako meče .Mattino" našemu narodu psovko v obraz, rekši, da so zločinci najmarkantniši tipi slovenstva. Mi priporočamo onim pristašem „Mattinovim", ki imajo še kaj poštenja v sebi, da Btorč oni, česar
menda .Mattino" ni zmožen.....da se sramujejo .
na takem postopanju.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v ' Trstu napravi dne 6. januvarja koncert v redutni dvorani „Politeama Rossetti* z jako lepim, zanimivim vsporedom, katerega priobči ob svojem času. Za sedaj le toliko, da bi se katera draga veselica ne križala s to.	ODBOR
„tržaške ženske podružnice'.
Za .Boiičnico" nabrala ga. Franja Ipavic 83 fcrotl »t. barovali So: Lavrenčič Katarina, | Biček Tererfa, Marjeta Tavčer, Antonija Goljevšček, Ivarf Buion, Rožina Štopar, Anton Širša, N. N. Marija Vodopivec, Mary Umek, g. Kerže, Marija Hfaduik, I. Lampe, Cink FrMja, in Alojz Stančič po 1 krono.
G.a Počkaj, g. Končeta Kosovel, Marija Scfimidt, A nt. Žitčo, Zmagoslava Zelen, S. Koojan-čič, Ant. Gregorič, poštni ekspeditor, Marija Bufin, ! Marija Cofcdlj tf.i 2 Kr.; barija Potočnik 3 krone, g. Norberta RužiAka 4 krone, g. Katarina Stoka 6 kron; Vincencja Šček, N. N. Matija Anolšek, Pavi Kočevar m Agnes Kvaclja po €0 st.. g. Ivan ( | Štrca, Ana Battig, Anton Žein, Lucija Leban, Ivan j • Pegau, Katarina KodritS, Marija Sokol in Ivana t Kuvič po 40 stot. ; g.a Antoaija Farlan in g.a j : Helena Bizjak po 50 stot.; Marija Stržinar, N. N., ( Marija Ducher, Jožefa Ferjančič, Ivan Gulin, Fran-; čiška Vrabec, Manja Čevna, slovenski citraš, G. 1 Jerina po 20 »t.; Jožtf Fabjani, Dora Križnič po 80 st.; g.a Lucjeta Gregorič 2 sukni in 1 volneno 1 ruto. G.a M. Potočnik nabrala 11 kron 26 stot. Iskrena hvala vrlim nabiralkam.
Pogreb admirala barona Sternscka se je vršil dne t. t. m. na Dunaiu na najsijajneji način. Ifrtvaške slavuosti so se udeležili Nj. Veličanstvo cesar, Nj. c. in kr. visokosti nadvojvodje Fran Ferdinand. Oton, Peter Ferdinand, Fran Salvator in Rainer; nadalje princ F lip Koburški, najviši dvorni dostojanstveniki, vsi bivši in sedauji ministri, nižaavstrijski namestnik grof Kielmanssegg, predsednika obeh delegacij; predsednik poslanske zborniee Abrahamovič, oddelna predstojnika v mi-nisterstvu za vnauje stvari grof Welsersh«isab in grof 8<sdcseu, nadalje nemški, španjski in angleški zastopnik in mnogo poslanikov drugih držav. Mno go više in najviše aristokraaije iu nebrojna množica občinstva.
Vdova umrlega je prejela neštevilno sožaljnih I pisem in brzojavk od strani najviših čin »vuikov 1 evropskih in tudi od strani vojaških in civilnih korporac'j. Truplo umrlega admirala s« j« prepeljan) v Puij, kjer se položi v družinsko rakev. Admiral Stera«*ck ima mnogo zaslug za avstrijsko vojno mornarico, katera poveljuik je bil, ker so se pod njegovim vodstvom izvršila mnoga dela važna za mornarico. Baro'i Steroeck pa tndi ni brez zaaluge na bojnem — morju, kajti v slavui morski kitki pri Visi je izdatno pomagal slavnemu zmagovalcu Tegettb fu, kar mn je pomoglo nemalo, da se je dvgail na svojem mesti do te višine, na kateri g* jo uko neaadoma aalotila umit. Slava njegovega spominu I
Naša rojakinja »č. Mrak, operna pevka, je nastavljena sedaj v Ti>tu iu jo priporočamo toplo slovenskemu ob«Mn*trn >/a poučevanje v petju. Slovenske gospedičine, učite se petja le od slovensko učiteljice. Naslov Via dei Forni št 7.
Izpred porotnega sodišča. Dne 7. t. m. je bil obsojen pred tukajšnjim porotnim sodiščem na 4 leta težke ječe neki Feliks F >rtuuatu* Wonzhar (Vovčar V) ix Trsta, pristojen v Hrenevice na No-tranjikem in sicer zaradi tatvine in goljufije. Ob-
toženec je doprinese! že mnogo nezakonitosti tu in tam po svetu, koder se je klatil že od svoje rane mladosti kakor nezakonski, še- le pozneje legitimovani sin neke Terezije Švagejl. Bil je že tudi večkrat kaznovan zaradi tatvine in raznih sleparstev.
Učil se je črkostavstva in potem mizarstva in naposled sedlarstva. A brez piave odg »je, ni mogel ostati nikjer in tako je padel niže in niže v greh. Naposled je sleparil z bicikli, s tem, da je najemal in zastavljal bicikle. To ga je privelo pred tržaško porotne sodišče. A česa ga še čaka izgubljenca ? Ne ve se, a tako življenje človeka bi moralo biti v živi opomin onim, ki imajo čuvati nad mladino. Lahko je pasti Človeku, a teže se je — dvigniti 1
Po 7 letih. Pred kakimi 7 leti se je dogo-
Idilo mnogo tatvin v Gorici in tamošnji okolici. In včeraj po 7 letih, so prijeli ta 66letnega Andreja Bratkoviča iz Vrtojbe, ker je na sumu, da je bil udeležen na teh tatvinah. Zasačil ga je poznani spretni policijski oficijal Titz. Bratkovič se je dolgo časa zvijal, ko so ga jemali na zapisniki, slednjič pa je priznal fse, vidć, da mu no koristi vse tajenje. Pri njem so našli italijanski potni list, glaseči se na ime Antonio Martina. Starega tička odvedejo seveda skoro v Gorico. I Slepec, ki beli. Policij tki nadzornik Verbič i je zapazil včeraj popolndne v lici Ginlia, kako je ! neki visoki mladenič ostavil neko gostilno. Imel I je jedno oko zavezano. Vstopil je potem v drugo
i gostilno, potem v tretjo..... in nadzorniku se je
( stvar jela dosdevati čudna. Pokukal je skozi okno j in je videl, kako je .slepoc" hodil od mize do i mize presd: Prosim, sem slepec siromašen I A ko
>	je zopet stopil iz gostilne in je uzrl nadzornika, hajd pete pod noget Toda inšpektorje bil hi trojih nog; kmalu sta bila skupaj. Odvezal mu je zavezano oko in o čudo: bilo je istotako zdravo kakor nezavezan?. Vzeli so ga na zapisnik in pogodili , da je .ubogemu slepcu* ime Šimoa Radlovič. Spravili ao ga ua varno v nlici Tigor.
Hči edvetnika tatica In samomorilka Zadaje dni meseca novembra se je pripetil na Duaaja nenavaden dogodek. Neki čevljar je obdolžil 94 letno hčer odvetnika E.riha, da mc je ukradla več čefljev i njegovi prodajalnici. Letošnjo pomlad je prišla v imenovano prodajalnico mlada | elegantna dama, da bi kupila čevljev, a ni kupda ničesar, pač pa mu je ukradla dva para čevljev. Ista dama je prišla v omenjeno prodajalnico tudi dne 23. tu< m. zopet z namenom, da „knpi* čevljev. Žen4 čevljarja je takoj spoznala tatico ia jej povedala v obraz, da je krad)a. Dama je za-ridela in tajila, da ni bila še nikdar v tej pro-dajaln ci. Toda čevljarica se ni dala preslepiti, marveč je zaprla prodajalmčne duri in je poslali po redarja. Predno je došel redar, se je razvit nastopiti prizor: Dama je hotela plačat! ukradene čevlje, samo, da bi jo ne gonili policaji Ur ja deponovala 10 gld., ob enem pk se slagala, da je nje mož imovit ter da biva v nekem dunajskem hotelu. Ako pošljejo v imenovani hotel, dobe še ostali denar za čevlje, ker ni bilo dosti lff gld. Vratar hdtela pa jo odgovoril, da pod označenim imenom al nobenega človeka v hotelu, uv da je vse Mkupij sleparija. Mej tem se je tatici hotela osvoboditi ter je udarila z nekim železnim drogom po glavi deklo čevljmjevo, ki jo je atražila, da ne nide, potem je utrla šipo v proriajalničaiii ; vratih in zlezla skozi luknjo na cesto, kjer so jii prijeli redarji. Na sodniji je izjavila konečno, <lS je hči odličnega dunajskega advokata, kar je tudi potrdil dotični advokat, koso poslali ponj. — fCef 1 se je nesrečnica bala sodnih posledic, se |e ustre-' lila. — Soii se pi, da jf bolehala na kleptoman ji, \ to je na tistem nesrečaem nazoru, *i sili človeka
>	da krade, sic-it' bi bil n-'nm^ren ta slučaj.
Dogodki na Čsikam. Od torka v jutro do ' včeraj zjutraj so zaprli v policijskem rajonu pra-1 žkem 64 oseb. 01 teh 24 radi tatvine, 5, ker sa i na sumu da so plenili in 1, ki je razbijtla okna. j Nekega 16letnega dečaka so zaprli, ker je na j sumu, da je pobil nekaj oken na občni bolnišnici. I To bode baje prvi slučaj, ko stopi obdolženec pred l preko sodbo.
Grd izgled narodnega sovražtva so dali de-• lavci tovarne Groasman v B-nsenu. Ostavili so j namreč delo, ker lastnik ni hotel ugoditi njih za
hte\i, da bi odpastil vse češke delavce. Slednjič m je vendar oda 1. O-bi so zgubili krab in ne*Ska ?rdito«t j-1 rraznovaU s7oi triomf. To je zopet mal kapit-Ijček o 4raednarodnostiM nemških delavce*.
V Brnu so ;<ile dt-roonstracije po nekem shoda. Zaprli ho 20 caških delavcev
Z okna padal je dne 8. t. nn popoldan itlr-letni deček, Humbert Ve?il« v prve« na»Utropju hiše št.|4 v nlici Fosculo,fn*|c*ste. Deček si jazdio-l il ItTo no^i in so mio ^obil tudi po životu. Prenesli so * ooluico. — In še enkrat: aunši pazite na otroke 1
Car za Krečane. Na povelje carjevo prid ' v Betbymno jeJna nsntiljt-aa sestra. Cir Nikolaj j* dal tam ustanoviti bolnišnico za 90 postelj.
Čuden konec razbojnika. Glasoviti grški raz bojnik Ballio, kateri je mno^o moril in puatoi i pi Gržki okr>g, končal j« svoje življenje čudnim načinom. Nedavno t^au je šel s avt-jmi prijateljem ua lov. »Prijatelj* je pustil Ballia v gozlu, da je šel naprej, v tem pa je sprožil nanj dva lurca in Ballio se je zgrudil »artev Pnjateli j« vzel na to razbojniku orožje in gotovine 10.000 drahem, potem pa se prijavil obl&sti. L*-te pa do mu izplač ile li« 3000 drabem,! t azpi^anih uh glavo razbojnik« in ker si je pridržal onih 10.000 je bilo njegov.» „piij»*telj*tvo" vrlo dobro poplačano. — Loterijsko itovilks, izžrebane dne 7. t. m.: Praga	60, 85, 87, 44, 42.
16, 25, 45, 26, 51.
Ulica Donotm Mev.
Ulica Donota fitev. 9.
Mehanična delavnica
u a ta n o v Ij e n a 1 e t a 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. ua mesec.
Ulica Donata »tev. 9
Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o fie r n I cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri t«r je izvrstno »redstvo prot! onim slo-flajom, fie peSe ▼ želodcu, knkor proti *labf»mu probavljanju in hemnroidam, .Teden omot za ozdravljanje, stoji 60 ii'', tfi- se dobiva v odlikovani lokami
PRAXMARFH Mfti due Mori" Trst, veliki trg.
v J. KOPAČ **»*■ «•*
priporoma velečastitemu **e6«<nstvu, cerkvenim upravan, ter slavnemu občinstvu pristne
Voščene sveče
kilogram po 2 gld 45 nč.
Ha so one avfiu, koje nosijo pretokolirano tvornifno znam ko, nepokvarjene, jamčim bo svoto 1000 kron.
Sveče slabeje vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivaj* se po jako nizkih cenah.
Prodajam tudi tamijan za csrkvs:
Lacrima najflneji.......klgr. po gld. 1.20
, običajni....... n . „ 1.-
....................„ n	, —.60
Blago poftilja se na vse struni avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Fotografični aparati P5LP'™±d'3t
S. tovarniških cenah. Dobiva se v drogeriji Artara Fazzlni, tad ion 22, telefon
Raruo T3e potrebščine ca slikarje. Bobivajo »o t uai TO drogeriji Artura Fazzlni, Stadion 22, telefon 619.
Zdravilni predmeti	Mi
Artura Fazzlni, Stadion 22, telefon 519.
Mopcslo najbolj imenitnv dobiva ae v drogeriji Ar-mai Ofllfl tura Fazztnl, Stadion 22, telefon 61».
Tropinsko žganje,
Stadion 22, telefon 619.
M. D. dr. Mod
pomočnik na porodih in zdravnik za ženske.
ulica Carintia štev. 8,
ordinuje od 9—10 in od 2—4. Za uboge od 8. do 9. ure zjutraj.
Utiaus ut
R. DITMAR
Svetilnice, katere svetijo močneje kakor vsi drugi priznani zi-stemi na petrolij, o-Ije in električno luč.
Priporočljive posebno za javne prostore, vrtove, tovarne, delavnice, itd.
'^(OUSlb-
.. {'..».It
TRST
Piam Pontermse
»tev. 6.
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JI R AS
ulica Casermu M, 9 priporoča •• za napravo uniform in civilnih obLik. Postrežba polten«.
Zaloga vseh vrst za uniforme po originalnih tovarniških cenah.
c. kr. uriv. essir. ^niliiMia nm
7,8. trgovino .j obrt v Trstu.
Nov. i v ji vnbt^.iijh.
' ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
►	Rafaela Italia
►	Via Malcantan it. I.	<
►	Zaloga pohištva ta jedilnice, spalnice in 4 y sprejenniee, nnnie in peresnir, ogledal iu < y ze1eznih blaganj. po cenah, da se ni hat 4
konkarence.
a.	t
Lasteik kooHordi kinta „Edino^tr. Tidavatolj in n^vor* arflduilr : IV*« hodnik. — Tiskaru* !>®»h«-<«i v IVta.
Hotel Tolpioh ]
\pri črnem orlu4 (AauilaneraV
>	T R a T	I
>	Via S. Spiridiana, Carsa, Via 8. Niaalt, t
'	najbolj v središču	'
|	popolnima nm nov opravljen.	i
KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.!
V pritličju .Restavracija Pilsen" i
od F. Volpicha.	4
NajnovttjAtt veatf,
Dunaj 9. .Freadenltlatt" povdarja, da ne glede na hipiii uevnpeli poganjanj, ki so ae vi šila Bed strankam', se je vendar pokazalo neko zbli-žanje v važnih in praktično imenitnih točkah. Kajti toliko Nemci klolikor'ČVhi ao nastopali veliko konciHantRpje. Ako se to zbližani® še poglobi po ne-ižogi; mm nadaljnjem streznanja more konačno vlada i v uedaljijji bodočnosti priti do aoinosti, da pr^ko diferenc, ki ločijo stranke, dospe do reaktiviranja {»arlamenta, n katerem gotovo streme vse stranke jfdnako odkritosrčno.
»C Za slabotna
bolehave vsled pomanjkanja krvi na živcih, Hude in ala-slabotne otroke ; izvrstnega okusa in preisknšenega učinka je
želaznata vino lakarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska stekleni«* velja 1 gld., pet palliterskib steklenic 4 gld. 60 kr.
Mn<ttai*f1fl sadje, Mosbarrda, gorčično seme (zenf) bo-muolal ua Sanake slive, garantirane, kin^Ski čaj I vrste. Dobiva se ▼ drogeriji Artura Fazzloi, Stadion 22, te-lefon 619.
P^rfimpriip >zbirka, gobe. črnila Leonbardi. Dobi-rai IIIIICI IJB, vaj© se v drogsriji Artura Fazzlni,
Stadion 22, telefon 519.
Pnm pravi Jamajka, konjak in maraskin is Zadra. Do-IIU III t)iva fle T droRoriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519.
Ulica Donota Štev. 9.
V vrein. papirjih na	V napeleeail* »a
4-duevnl odk-i.i U'/4	:;f>-dnevni odknr. 2 '/„
8- . 2 V. 8-inese^ni , S1/«0/« 80- , 3*/t R- „	, 2 »/,•/»
Za pisma, katera p« mor njo izplačati * sedanjih bankovcih av^tr. volj., utopijo nov« nhrestae takne t krupost z A nem 24. junija, 28; junija in odnosno 20. avgusta 1.1. po dotičt>ih objavah.
Okrožni o d del.
V	vredn. papirjih 2% na vhrIto svoto.
V	aapoieonth brez obrnuti
Nakaznice
na Duuaj, Prago. Pešto, Brno, Lvov, Tropavo. -.tek> kakor za Zagreb. Arad, Hielitz, Gablonz, Grad®<% Sibinj, InomoHt » «|nve«, Ljubljana, Lino, Oloaiuc, Ueichenherg. Na** I« Solno.rrnd, • • H r e ? fcp^Sk'*
Klipp.H h\ prodaji*
' trennostij. «11» i«. kaKor t««.!l *oovčeu(e fcu? «»"»
i»rot • o»11* • t u 11	proviziju
nkaeo vseh vr.it pot! n«jumiJMti ejainji pogejt.
P r * d n i ir i. na iamčevne listin« pogoji dqgufora TTrodi' na dokumente v Londonu Pariza, ttoro-linu ali i drnffj* montih — provizija jako umestnih pogojih. Kredita« plam* na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
projaiM^io se v pobrano vrednostni papirji, zlat •»li »rebrni denar Inocemski bankovci itd- — p«1 po jodbi.
Naia blagajna izplačuje nakaznice naroiiji« banica italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem
«urno.
Tiskarna Gutenber^
flljalkn oea. kralj, univerzitetne ti^ I «ri»e „	"
13 Sack8trasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE I\ COMO - KNJIGE
zistem .Patent Workmann Ckicago11 Raztrirni sca v od — Knjlgovezstvo.
priporočuje s« za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin ktikor: časnikov« rokotvorov v vsakem obeežjh. brošur, plakatov eenlkev, računov, memoraodov, okrožnic, psplrja za liste In zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zalogu glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Sa'di-Contl, Fakture Debitoren. Credltoren, Cassa-kn]lg, Strazza, Memorlale, Journalov. Prima-note, Spravnih, menjičnih daso-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vseli pomožnih knjig, }>otrm r^ztrirnega (črtanegi« . papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje skledlo Iz
olnka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Via delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Via delle Acque B Trst ;
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Tratu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah In na morja, proti toči, na Sivenje v vsih kombinacijah.
Glavnica In ressrva društva dno 31. decembra 1892
Glavnica drufitva	gld. 4,000.000-—
Premij na reserva zavarovanja
na življenje	„ 18,826 848 98
Premijna resorva zavarovanja
proti ognju	1,682.248 22
Premijna reserva zavarovanja .
blaga pri prevažanju	49.465.07
Reserva na razpolaganje	, 500.000*—
Keserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 883.822.42 Reserva zavarovanja proti pr«-
minjanju kurzov,bilanca (B) n 248.381 83 Rezerva opeeijalnib dobičkov
zavarovanja na življenje ,	600.000 —
Občna reBerva dobičkov	w 1,187.164.88
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo	* (v lastnoj hiS).