'J
r
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - . . $6.00 Za pol leta -	» — Q
n
i
$3.00 H
Za New York celo leto - $7.00 jij
GLAS NARODA
Za inozemstvo celo leto $7.00
list slovenskih delavcev v Ameriki«
r
ia The largest Slovenian Daily the United States.
□ Issued every day except Sundays e and legal Holidays. 75,000 Readers.
lily in £
__ I
TELEFON: C0RTLANDT 2876
NO 296. -- ŠTEV 296.
EnUred u Second Claw Matter, Beptembw 21, 1903, at the Post QfSce at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879..
NEW YORK. TUESDAY, DECEMBER 19, 1922. — TOREK, 19. DECEMBRA,' 1922.
TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
Narodi se vedno bolj odtujujejo ideji, ki mora enkrat zmagati.
■ T >*>t •>' i i' DriliJ:/.al	kn liaitii-J srni timuL- npoVn rmSi'av f 7 ttvav(v1 nvan i p hro7 ftViyira nn v<ir> i Sfdanii svpt na ip ilniMr-* Vslwl tirna CO i a tiul i i in i m ti a f v*/-i -C-m C	v. * __ " & »	*	* •» • -v • <. ■ ..	•
pravi blatil
t" pribjižal cas. ko hamed <;voj nauk preko puščav
ij*-ino lt<•>!«'. i , je fojstvo Arabije. in nadalje preko Sirije • »Irfšenika sveta, kot in rodovitnih obali >šredozemske-krščanski svet. ki se je po- ga morja.
vlade /za propada velike-j Kristjani, ki so se skrivali kot !fnvk"'jii ee*arstva.	j podgane v podzemeljskih shodi-
va/arene,- jf zmighl!" ko ščih, mi praznovali Božič, to je >!*	-.lavno k ri-.rj:-» ri i, ki rojstvo Iz veliva rja i rx Odrešenika
»"asih r *kr-„ sveta.
lnj»-v prebi j (VIi te<iaj popolnoma- organi-i
vojih prvin najnižjih
Bi
»pri
bo^ljen«, b .r« nji obstanek, urodje mo;r« li te nove v "
Ni
j zirani državni sistem je bil proti | •i se -/a njim. Plačani vladni ogleduhi i sM.-nji. s> neprestano mešali med uruž •i*v. k1 Le vernikov ter ovajali vse one. i \ tiade ki so jim bili znani po obrazu. —!
Kristjani si ni*o bili nikoli in ni-I jim je obl j»;b:!a v^e 'i'r varni svojega bornega z i v-| n* pore stvari.	Ijenja.
Ni s t omejevala na posvvtno Yi cesarski ogledulii pa nisi i vljenje, temveč jim je slikala i .»aii-Ji ubožnoga. ponižnega ribi- I \ -• radosti ži\ljenja onstran »irr- in iz Cialilej«-, dokler se ni izrazili li. življenja v večnosti.	proti rimskim cesarjem in proti j
Lahko si predstavljamo, s kmk- tistemu, ki je vladal tedaj, so an navdušenjem in naravnost Rdiiča IVtta s» prijel i t-r iil.i/m -tju s,, oprijeli ti zati- križali z glavo nv/doj, kajt. bil j rani. popolnoma brezpravni kru J*1 pn d.davitelj r..v,- idcjt:, Ideje j gi. ki so pred>t;.vljali v rimskem človekoljubja in popustljivosti j imperija pretežno večin i nsrolt tn<J» napram onim. ki so grešili |
izpovedovanje, brez obzira na vse drugo.
Cordova na Španskem, glavno mesto vede in znanosti tekom o-nih temnih dni sreAnjega veka, je morala propasti, kajti verski fanatizem je hujši kot ljubezen do znanosti in umetnosti.
Boj je trajal seveda več kot sedemsto let, in le razprtijam med posameznimi mavrlškimi kralji ter razuzdanimi načelniki držav v južni Španski, se je morala zahvaliti Kastilija. da je za-vojevala te province ter združila Špance v enoten narod p<wl po-k ro vi te 1 jst vom k atol iea nst va.
Sedanji svet pa je drugače ustvarjen.
Po vseh preganjanjih hugeno-tov. ob kateri prrLLki je bilo po-, klanih v Franciji preko dvajsft-tisoc oseb. in po protirefarmaeiji. ki se je završila v naših slovenskih krajih, je prišel svet polagoma do vse drugačnih nazorov.
Glavni povod temu je dala tridesetletna vojna, ki jo je izzval verski fanatizem.
Od Švedov pa. do Maoedoneev je razodela vsem narodom, brez vsake razlike brezplodnost in be-dastočo razdorov in bojev za versko naziranie.
Vsled tega se je tudi izcimila svetovna vojna.
Kakorhitro se je pričela, so zavezniki javno proglasili, da bi-jejo ta boj za svobodo in prostost vseh narodov. — Izjavili so nadalje, da se bore le proti nemškemu nasilju, imperializmu in. pangermanstvu. ki hoče porušiti ves svet.
Precej resnice je bilo v teh izjavah. a hkrati je treba pripomniti, da je bila trgovska zavist Anglije glavni vzrok vojne, kajti Anglija se je bala vedno naraščajoče trgovske sile in moči Nemčije ter si prizadevala potisniti jo
tega novega upa-
te nove rere nja.
To j'j bilo nekaj p«vs»em nenavadnemu.
Vsak posameznik se je n^rereč smatral za časa rimske vlade ali m. ali pa Kužrj«:m.
t*-r se izkazali sia^'m.
Kako dolgo časa. jf preteklo izza onih dni!
r riprosta stara krščanska vera je izgubila svoj prvotni pomen, ipodom. ali pa su/rjem.	i-i izpremenila se je v osvojeval*
{'ris. 1 pa je navaden, ubogi no silo. v fanatizem, (»al ! ;ee ter pričel o/n injati Stari apostoli, poverjeniki Kri-med zavrženimi, hudodelci, /lo- «»a in njegovi zastopniki ua tem ' n .. berači in reveži velik nauk s*etu so bili nj»/« !r,', preprosti t«*<Jjiibja	»ti ubožni ljudje, ki niso imeli niti
lit-kel jiin je: Mi vsi smo najmanjšega stika s *ak*zvano enaki in t esar ni višji od navad- vUcko družbo v tej ali oni d»želi u> /a mlinja ' Lahko si pred- Y< jevali so velikanski boj pro stavi jam«, da je ta nauk zgri- ti predsodkom, proti poganstvu-njai p«»d svoj prapor r»:š.<v» ti- in sebičnosti, ki je bda takrat j »oče, ki so bili takoj pripravljeni vladarica vsega dote.laj poznane- j dati ono malo, kar »o imeli, v za- ga sveta.
ri<-n za v«*čno blaženstvo na o- Ta boj se je vršil proti najhu; '■em svetu.	Aim predsodkom, prot; uveljav-
Pred kratkim so razkrili v Ri- Ijtnimpostavam, ki so hile mero 1 mu pri grajenju poulične želez- .lajne tekom stoletij ;n prot: raz ni e podzemeljsko ^ kripto, kjer i_c loženju narodov, s katerimi s., so našli meri drugimi Mvar-n- tu- p/;žl: ti krščanski iiKgovt<tniki di sliki Petra in Pavla, glavnih v neposreden stik. apostolov krščanstva.	Lahko si predstavljamo, kako
\ s ikerau je znano, na kak na obsežen in globok je bil ta boj. čin je končal Peter Skab-, rt- Kljub temu pa so zmagali, kaj-b. in a pus tel, ki je izdal m Kaj- ■ ti prinesli so na svet novo.idejo, fV že vetu dvorišču Krista tei mu 0 kateri ni nihče prej sanjal. —j nat » sluiil verno prav do svoje Idejo bratstva in enakosti ljudi, -mni.	To je gftivni pomen praznova-
T-idi Pavel, skeptični izpi"obr j nja Božiča, kajti nebogljeno de-1 njenee, se je posvetil propiigr.n-j te, ki je bilo rojeno v mrzlem, u-tli ter širil i?i oznanjeval vero bo ž ne m betlehemskem hletu, je! bratoljubja in enakosti med na zadalo svetu silen sunek v du-rodi sveta.	I Cevnem in materijalnem oziru. j
Zadela ga je kazen, kot je do i	» * *
sedaj ponavadi zadela in bo za- Od tedaj je preteklo mnogo dela vse trne. ki si drznejo j»ro- j stoletij in časi so se izpremenili. pagirati nove misLi in nov,- prav-i Krščanstvo se je uveljavilo kot, t-e za življenje.	državna vera v vseh evropskih
Kiuiski mopočniki. ki ni?'.o hoteli ničesar slišati o prevratni ideji enakosti in bratstva, »o ga dali obglaviti, kajti bil je rimski državljan, ki ni smel umreti sramotne s-mrti na križu. To smrt je pretrpel Naxarenec, to smrt je doživel Peter in ž njim številni drugi »poznavalci krščanstva, a apositel Pav«l je bil rimski državljan. in kot tak je imel gotove privilegije.
Iz prelite krvi teh prvih spoz-navaleev. je vzklilo krščanstvo. Nešteto vernikov se je pridm-
državah. Resnica je, da so pri-! hrumeli okrog leta 700 nad Evro- 1 po Arabci, polni navdušenja za' novo vero Mohameda ter si osvojili špansko do gora Leona in j Pirenej.
Vzdržali so svoje kraljestvo vee kot sedemsto let, ne radi svo-1 je lastne sposobnosti, pač pa ra-1 di razdvojenosti in barbarstva, v ' katerem je živel tedanji krščan- j ski svet.
Vsemu svetu je znano, in prav oosebno onim. ki so se zanimali, za zgodovino Španske v sred- j «ilo verski občini kljub vsem pre-; njem veku. da so bili takozvani ganjanjem, in še sedaj obstoječe Mavri ali Berberi kultiviran na-1 in ohranjene rimske katakombe rod. kojega glavni eilj je bil, šir- j nam pričajo o verskem navdu- jenje znanosti, uveljavljenje pra- i «enju in gorečnosti prvotnih kri vilnega poljedelstva in sklepanje stjanov, kot ga je mogoče pri- mirovnih pogodb s sosednjimi na-merjati edinole s prvo blaznostjo rodi, ki so bili še vedno barbari, muslimanov, ko je razširil Mo- j zaljubljeni v svoje lastno vero-
ČITATELJEM!
*4GLA>S NARODA" je stopil v enoin.tride.seto leto svoje sta-
i ost i.
To je lepa doba za slovenski list v Ameriki. Izza prvih malen-kusinih pričetkov se je lepo razvijal, zavzel med vsemi ostalimi jti-<u>>lovanskimi listi v novi domovini prvo mesto ter je takorekoč neobhodno potreben vsaki slovenski družini v' Združenih državah.
Njegov obstoj in njega nadaljni razvoj je v prvi vrsti odvisen od naročnikov in oglašateljev.
Čimveč bo prvih in drugih, tembolj bo procvital, tembolj bo rasel in se širil.
Za današnjo — božično številko — smo nabrali s pomočjo svojih zastopnikov lepo število oglasov .slovenskih podjetij, oziroma podjetij, ki so našim ljudem naklonjena.
Oglaševanje je dolžnost vsakega podjetnika, ki hoče napredovati. Vsak lahko opazi razloček v napredku podjetja one^a trgovca, ki oglaša in onega, ki ne.
Ne pomaga veliko, če ima kdo dobro zalogo. Poglavitno je, da ljudje izvedo za kakovost in ceno stvari v zalogi. ustmenim pri-pororočilom se ne doseže veliko. Poslužiti se je treba najmogočnejšega sredstva sedanjega modnernega časa — časopisja.
Najboljši časopis za oglašanje je pa oni. ki ima največji krog naročnikov. Tak list je meti TSlovenci v Ameriki "GLAS NARODA".
Mi bomo skrbeli v prvi vrsti za to, da bomo priporočali le take tvrdke, ki so Slovencem naklonjene.
Obratne* je pa tudi dolžnost eitateljev, da podpirajo tvrdke, oglašane v našem listu.
Današnja številka vsebuje tudi dosti oglasov trgovin in podjetij, ki niso v slovenskih rokah.
To pomeni, da so po dotienih naselbinah Slovenci važen in upoštevan faktor ter da celo tujerodci znajo ceniti oglaševalno moč njihovega najboljšega lista "GLAS NARODA".
Ako se boste pri nakupovanju sklicevali na oglas v našem listu, se bo v dotičnem trgovcu še bolj utrdila vera o \iplivu lista, oglašal bo več ter v to svrho naš list tudi drugim priporočal.
Na ta način bo dobila uprava več sredstev za razširjenje in izboljšanje časopisa, kar "bo v prvi vrsti čitateljem vprid.
Oglaševalcem .se iskreno zahvaljujemo za njihovo dosedanjo naklonjenost. Kdor si je izbral naš list za svoje oglaševanje, si je izbral najboljši način, kako priti v stik s Slovenci v Združenih državah. Oglasu v našem listu je uspeh zagotovljen.
Hvala tudi našim zastopnikom, ki so se jako potrudili, da so dosegli tako krasne uspehe.
Tempotom tudi opozarjamo čitatelje na novo poštno naredbo, ki je ponekod že uveljavljena, dočim bo 1. januarja uveljavljena po vseh Združenih državah. '
Vsak stanovalec mora namreč imeti pri vhodu v hišo oziroma v spodnji veži poštno skrinjico s svojim imenom. Dolžnost plsmo-noše ni hoditi po stopnjieah, oziroma vpraševati, če je ta ali ta v hiši ali ne.
C'e boste vsi to storili, bo veliko manj pritožb glede nepravilnega dostavljanja pošte.
V
veto in izkoriščanje jioraienih	V Ameriki živeči Slovenci so
sovražnikov.	imeli tekom zadnjih let" obilo pri-
Razmerje med Nemčijo in	like, /azmotrivati o mednarod-
Franeijo je danes prav tako ali	nih vprašanjih, in mogoče v večji
pa še bolj bojevito, kot je bilo	meri kot predstavitelji kakega
pred sklenitvijo premirja ter se	drugega evropskega naroda, zu-
tudi ne bo izpremenilo, dokler se	pletenega v veliki svetovni boj.
ne bodo Francozi iznebili svojih J	Odločiti so se morali v prvi vr-
megalomanskih sanj obvladanja	sti glede vprašanja: "Kaj smo?
in priklopljenja vse Nemčije na	Ali smo Slovenci, ali Jugoslova-
levem bregu Rena. -	ni? Ali smo člani velike družine,
Isto velja glede vseh ostalih	ki obsega skoraj petnajst miiijo-
evropskih držav, ki so bile zaple-	nov ljudi, ali pa oddelek, ki šte-
tene v vojno in ki sedaj ne vedo.	j«* komaj poldrugi milijon""
kako priti iz zadrege in zagate.	Ameriški delavec slovenskega
v katero so zašie.
pokolenja pa ima seveda v glav-
In kako je v naši domovini -lu- nem v mislih svoj obstoj in svuj
zaslužek.
Industrijalni boji, ki so se pojavili po zaključen ju premirja,
goslavijif
Ta nova država je pleni stolet nih želja in teženj narodov, ka tere je evropska diplomacija raz- predvsem v premogarski in jek-delila in razdvojila in ki so se larski stroki, so najboljše znatne bili odtujili med seboj.	nje, da noče kapitalizem na nu-
Vsakdo mora priznati, da so ben način popustiti in da name-Srbi, Hrvati in Slovenci en narod rava iznova dobiti velike trume čeprav jih ločujejo navade in je- , nezavednih delavcev, ki bodo pri-zik, akoravno ne v tako veliki i pravljeni delati za najmanjši zameri, kot naprimer ločuje nareč-' sluiek ter se pokoriti vsem pove-je Bavarca od severnega Nemca. Uem jeklarskih in preinogarskih
jZdruženje teh treh plemen ni magnatov. bila posledica agitacije koritar- Zadnja velika promogarska jev in ljudi, ki iščejo vedno svo- i stavka je jasno pokazala, da ima
ja osebne dobičke in ki se poslužujejo narodnostnih, prizadevanj le kot lestvice, po kateri se hočejo povzpeti na višje stališče.
Združila jih je sila. združila jih je potreba in zavest, da ne bodo mogli obdržati svoje narodne individualnosti, če se ne strnejo
delavec, če je organiziran ter veruje v svoj cilj, naravnost nepremagljivo silo v svojih rokah.
Vsa moč kapitala preinogarskih podjetnikov v Združenih državah ni mogla streti majnarske stavke, in poseči je morala vmes zvezna vlada, da prepreči veli-
v mogočno falango, ki bo lahko ; kansko pomanjkanje premoga te-kljubovala vsem navalom sovraž- j kom 2imskih mesecev.
nikov.
I V tem tiči zgodovinski pomen i-združenja vseh Hrvatov, Srbov ! in Slovencev. Nobeinega teh ple-i men ni brigalo vprašanje, če
To je najboljše bodri To, ki si ga more misliti navaden majnar, ko se trudi v potu svojega obraza ter spravlja na dan premog, ki je glavno sredstvo ameriškega
, smo Balkanci ali zapadntaki, ee ,,
, . , . . blagostanja. ■ smo izobrazeni ali nevedni, kajti'
- ____ ,„ - , ,	,. ,	j Bedast bi bil, če bi se bil uklo-
vse je navdajala skupna ljubezen .
j nil diktatom par brezobzirnih de-
ti o domovine in želja, da si zagotovimo svoj narodni obstoj.
Zgodovina ne laže!
Vedno nove nauke nam daje ter nas uči, da je idealizem še vedno močnejši od nasilja in krute sile.
Naš narod je bil združen na idealističnih principih. Kakorhitro bo prenehal ustrajati pri ■ njih, bo iziginil s površja sveta. 1 razkosan in razdvojen med druge narode, ki so mogoče po atevi-
lodajaleev. ki ne mislijo na nič drugega kot na svoje dividende in ki se ne brigajo za trpljenje in riziko, kateremu je izpostavljen
navaden težak.
* * *
Tudi v tem pogledu se bo završila izprememba, kajti vsa znamenja kažejo, da vedno več in več ljudi spoznava, da je delavec prav tako kot kapitalist upravičen do primernega življenja in
| lu manjši in po svojem naravnem zaslužka, kot oni, ki mu daje de-bogastvu slabši, ki pa imajo kljub temu enoten cilj in enotno
Vesele božične praznike želi , vsem naročnikom, prijateljem in odjemalcem
Frank Sakser.
Dvomljivo je, če je bil dosežen s tem kaik poseben uspeh. Veda in znanost je propadla, najboljše glave so se izselile v BagdaH in Damask, in Španska je postala plen klativitezov, kojih zadnji predstavitelj je bil elavni don Kišot.
Kaj hečemo povedati s tem ?
Versko navdušenje je krenilo v povsem napačno smer, postalo je posvetno, neduševno in sebično. Sličen pojav opazimo lahko tudi pri nemških križarjih, ki so priili v pričetku srednjega veka iz Palestine ter uveljavili na Lit-vinakem in Poljskem grozovlado, ki skoraj nima primere v svetovni zgodovini.
• . •
Razmere. kot so obstojale v srednjem veHn, so imele svoj izvor, svoj obstoj in ikonee v ver-ftkik sporih.
Vsi smo otroci Adama in vsi smo enaki po svojem duhu, značaju in svojih nagnenjih. Nobene razlike ni med protestantom, j katolikom, Židom ali mohame-dancem. Vsak posamezni, in naj pripada tej ali oni veri, je lahko mož na svojem mestu, dobrode*' len in- upliven. Vsak je lahko do-' brotnik .človeštva, če se zaveda svojih dolžnosti in postane to. j kar mu je bilo usojeno, namreč
dober tovariš in prijatelj. » __ «
Princip krščanstva, ki je bil uveljavljen v Rimu v času cesarjev, ni obveljal. Se do danes us-trajajo evropski narodi pri svo- _ jem poganskem prepričanju, da je le sila vse, in ljubezen nič. — Kaj lepši Krlstov nauk: — Igubi svojega bližnjega, kakor samega' j sebe, — je pozabljen ill nihče ga. i vee ne upošteva.	*

I svetovnega trga.
Jasno je nadalje, da je bil oholi in obenem prismojeni nemiki cesar tudi precej kriv izbruha vojne, ker je domneval, da je on prvi za bogoim, da ima takorekoč za izvršiti božjo misijo ter da ni sile na svetu, ki bi m»gla poraziti njegove armade in njegovo mornarico.
Če bi ne bilo Amerike, bi zavezniki podlegli, in Nemčija bi diktirala mir po svoji volji in svojem nagnenju.
Ne moremo ugibati, kako bi izgledal svet v takem slučaju, a jasno je skoraj, da bi ne bil slabši krit je danes.
Sušmarski mir, ki je bil sklenjen na temelju sebičnosti in sovraštva v Versaillesu, Saint Ger-mainu in drugod, je pokazal, kaj pomenja omejenost ljudi, ki ne mislijo na nič drugega kot na os-
; idejo, da jih votli v političnem in javneim življenju.
Naša soseda Italija je vstopila v boj povsem nepripravljena, — ; dobro zavedajoč se sile zavezni-I kov, in vtepla si je v glavo, da mom obyladati Balkan ter postati vladarica Jadrana, kakor so bili nekoč rimski cesarji.
Volja je dobra, a moč je slaba. Italija se s temi blaznimi svojimi željami in stremljenji samo smeši pred vsem svetom.
Yi svetovnem koncertu ni Italija nikdar predstavljala sile, ki bi res kaj pomenjala in kaj odtehtala. kajti vsi laški državniki, prav do sedanjega Mussolinija. so bili oportunisti, ki niso iskali ničesar drugega kot kramarskih dobičkov iz mednarodnih meše-tarjenj. Hoteli so povečati Italijo na račun*zaveznikov, kar se jim je deloma posrečilo. Radi tega se tudi ni treba bati nobenemu, ki ima količkaj opravka z Italijo, njene sile in njene nebrzdane odločnosti kot jo javno proglaša.
Ir.
Kapitalizem je po'stal le še fraza, kajti največje zveze kapitalistov skušajo uveljaviti sodelovanje s svojimi u-službenci ter doseči popolen sporazum ž njimi.
To je prvo znamenje njih predaje.
Nihče ne ve, kdaj bo sledilo o-stalo.
Vsak gospodarski sistem, ki se je preživel, je obsojen na smrt ali na kompromis.
Če se ne bodo hoteli zastopniki sedaj vladajočega kapitalističnega sistema sporazumeti z onimi, ki ustvarjajo njih bogastvo, bo prišel tudi v tej deželi preobrat.
Bliža se čas," ko bo uveljavljen v tej deželi princip enakosti in bratstva, ko bodo uveljavljeni vsi principi, katerim so dali izraza očetje naše republike v svoji proklamaciji neodvisnosti.
Njih proklamacija je bila od-.sev onega vzvišenega nauka Krista, ki je prišel na svet reven in zaničevan, da oznani ljudem noro vero o bratski ljubezni in popustljivosti napram vsem.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem naročni-kom, čitateljem in prijateljem želi
Uredništvo* in upravnistva "Gk$ Naroda".
1» i
VELIKI NEREDI ^POSLEDICA UMORA
Vsled za vratnega umora novoizvoljenega poljskega predsednika je izvršila policija številne aretacije. — Morilec je slaboumen ilovek, ki je bil že dvakrat operiran. — Rataj — novi predsednik.
•Varšava, Poljska, 17. <Ie<*onibra. — Policija je izvršila številne aretacije, posebno pa med veterani armade generala Hallerja v zvezi z nef-edi ter domnevaiiimi zaro-tnmi. ki so dobile novo važnost sedaj, ko je bil na zavra-tei. naein umorjen ]»redsodnik republike. Oabriel Nam-toviez.
fj^nerala Hallerja samega. ki
stopil v umetniški paviljon ne- \IA7IJfl Pfl^VFTni/AM IF posredno po izvršitvi at^rrtata nii ■ ALliU lUOvL I U ¥ nfiJL
predsednika, je obdolžil neki ra-
dikalen poslanec, da je bil zapl^š. ten v zarito, knje posledica je "bila smrt novega predsednika. General Hailer je baje obledel ter takoj zapustil dvorano.
General Sikorski, ki je prevzel ministrsko preds»»dništvn, je takoj oclredil aretaeijo številnih, Halkrjevih mož ter dal aretirati
GLEDE PR0HI6IGIJE
Harding se bo posvetoval z governerji petnajstih držav glede uveljavljenja in izvedenja suhaške postave.
Washington, I>. C. 17. dee. —
t ud j polkovnika Modelskija, -	Predsednik Hardinp bo jutri na-
b i vie pa 1 lallerjevpga pribočnika.	P™*'1 p*>vernprje različnih držav
Hallerja se jf \ za<lnjem easu po-	za predloge., kaka bi se dalo na
Mlužila nacionalistiena stranka	bo,i»l uspešnejši na«"in izvesti
kot pmt: upliva v armadi proti	Volsteadovo prohibieijsko posta-
prejšnjemu pred-edniku. marša-	vo Nekako petnajst p.vernerjev
lu PilsucUkijn.	različnih držav bo zbralo v Be-
< Via Poljska žaluje vsled za-	li hiši pri kosUu, katerega bo pri vratnega umora predsednika. —
Vse zabave in družabne priredit-	Je ceh us,mj narotlnih I*>stav "P ve so bile odpovedane.
redil predsednik, ker se boji, da
je celi ustroj narodnih postav np-
rožen vsletl ]>omanjkanja javne
,T „ , . . .... ... . .. brige radi kršenja prohibieijskih .Maršal .Jožef Pilsudski, bivši1	j i	j
postav.
Kjonfttren<*a bo nekaj povsem neobičajnega, kajti oblasti posameznih držav bodo pozvane, naj pomagajo pri uspešnem i7.vede-nju prohibieijske postave. Prohi-bieijski komisar Havnes je izjavil danes zvečer, da je namen se-
provizorični predsednik Poljske, je bd imenovan načelnikom generalnega štaba polske armade.
I'.xt varjenje novega kabineta, par ur po izvršenem umoru, za-
li prizadevanj M. Rataja, ki je stal avtomatično novi predsed-
nik poljske republike, ko je bil . , ' ^	,
'	1	. . f-Stanka zagotoviti si sodelovanje
>.arutoviez za v rat no umorjen, je ^
dalo riiirotlu čut varnosti. Ta čut j<- še ojaeila objava, da je sklican parlament za prihodnjo sredo. in imenovanje Pilsudskija na mesto načelnika general, štaba, je dalo nadaljna zagotovila, da imajo sedanji načelniki vlade zadostno mero trdnost' v naslednjem kritičnem položaju.
Kabinet je bil sestavljen z na-glieo, ki nima primere v moderni parlamentarni zgodovini.
Ntewadomski, morile«' predsednika -Narutoviei&a. ki je star triinpetdeset let ter slikar po poklicu. je bil rojen v Varšavi. — Študiral je na akademiji za lepe umetnosti v Petrogradu in Parizu. Njegovo duševno bolezen pripisujejo poškodbam, katere je dobil tekom avtomobilske nezgode leta 1918. vsletl česar si» morali izvršiti na njem dve t repa na-c'jski operaciji. <Trepanacija je preža ga nje lobanje ter razkritje možganov).
Niewadomski je pred par leti opustil svoje umetniško delo ter postal politični* aktiven. Ker ga pa nis.» smatrali duševno odgovornim. je bil izobčen iz dve! p t rank.
Truplo predsednika Naruto-vieza. bodo prevedli v torek v Marodavno kraljevo palačo, kjer 1 o ležalo na mrtvaškem odru tekom vefike javne ceremonije. — Pogreb se t>o vršil po izvolitvi novega predsednika.
zveznimi in državnimi oblastmi na temelju konkurenrtne enforcement klavzule prohibicijske-ga amendmenta, ki ni bila dose-daj deležna take. pozornosti kot jo zasluži.
Mokraški voditelji izjavljajo, da je bila konferenca sklicana, ker je zadnji čas, da se napravi nekaj, kar bi končalo sedanjo ne-. postavnost. Kapitan Stavton. načelnik zveze prot-i prohibieijske-mu amendmentu. je pohvalil korak predsednika Hardinga. a rekel, da je v večji meri polom zve ne postave kot pa prohibieijsko določbe odgovoren za vedno naraščajoče število zločinov ter o-malovaževanje postav.
—	Mi popolnoma soglašamo s predsednikom. — je rekel, ko je izjavil v svoji zadnji poslanici na kongres, da se je zločin na neverjeten način razpasel v tej deželi. Statistike, katere je zbrala in objavila naša organizacija. — nam kažejo, da je ta obdolžitev povsem ne pobit naZavračajo tudi trditve suhaških sil. katere so slednje vedno navajale v časih pred prohibicijo. da bosta osemnajsti amendment ter Volsteado-va postava izpraznila ječe ter u-vedla dobo postave in reda, kot j: ni najti primere y svetovni zgodovini.
—	Tudi mi smo prepričani, da je >krajni čas j»oklieati govepier-j» posameznih držav, kajti zvez-
\arut »viez je obiskal Vmetniš- na Pitava se je izjalovila, k., raz s t a* o. na kateri je bil za- ~ ,Ved uveljavi jenjem osem-vratno umorjen, proti nasvetom . najstega amendmenta je imela
ministrskega . predsednika Nova-	vpr",na ,lržfiV svoJe IastnP P™hi' ka. ki mu je rekel, da je nevarno	blc,jskp P®»tave, katere so se iz-i p■ sravljati na tak način. —	va->ale brez vsakfkPa škandala. — Narutoviez p« je sprejel povabi-	°r*ija zločinom ter omalovaževa-. lo, katero mu j* Mil delega-	V**" ** bi,a v onih cija IIWI Milili lil« . kateri je s spre-| IK>x"sem nepoznana. Dokaze prijemom povabila izjavil, da bo	mprne*a izvedenja prohibieijskih njegev obisk [vovs»tn privatnega	Postav v on<im ča.su ter povsem zn a raja	neprimernega izvetlenja v seda-
Pre<Uednik je bil ustreljen v	,asu naj,1emo lahko v Pri*
«N% ko ae je razgovarjal 2 an-' merJalnih	glede zloči-
gleškim poslanikom, Max - Mul-' na*	*
lerjem. ki mu je ravno čestital ~ T" nmra biti Povsem narav-ob priliki njegove izvolitre na ! na P^^dka neformalne konfe-snesto predsednika poljske repu- renc<1- ki	vr^"lla ter upamo.
«jUAS NABADA. 1!). DKC- 11)22
OBRAVNAVA PROTI MORILCEM BRUNENA
Za ženo umorjenega lastnika cirkusa bo prišel na vrsto kot priča njen brat, Harry Mohr, ki je istotako obdol-zen umora po prvem redu.
bii
lice.
da 'bo posledica te konference — Holjše bi bilo. če bi dali iz-;e,iina l^na odločitev, da se izraza svojemu obžalovanju. — je 1 uveljavljenje prohibicijske rekel predsednik, in v istem tnu poetave	posameznih dr-
nutku so počili v hitrih presled- kar * P° naSem	edi-
kih trije streli.
no primerno in pravilno.
na ter padel nato na tla. Bil je »rt*v.
Narutoviez je omahnil na kole- . Prohibieijski komisar Haynes
je mnenja, da bi morale države izvesti svoje ^prohibicijske Statute v slučaju, da so strožji kot pa. |5jgj?» BOJAKL HASOdAJTE Je ^^^ proiiibicijska posta-HA "OLAfl NARODA" VAJ- va-	J«, 'da se je vedno pote-
VKČJI SLOXymSKI nwiv i ^ 2a ter dostavil, da bo na. te-SI$ Y ZDI, PXfSLVAX, melju zadnje odločitve najvišje-
Mount Holly, X. .]., l^. <le.-. — Proces, koje^a namen je d;iri /n-doščenje za umor John Hrnnen;i. lastnika cirkusa v Riverside, in. dospel <lan<»s do svoj«' najvišje točke, ko bo zaslišan Harry ('. Mohr. ki je bil skupaj s i »j r» sestro, l)«»ris Brunen, uJovo umorjenega moža, stavljen na zatožno klop.
Ta boj pomenja tako za .Mohra kot za Mrs. Brunen boj na življenje in &mrt, kajti postava v New Jersey predpisuje, tla j«' in'>s goee izreči v takem slučaju 1*' pravorek radi umora ]><> prvem redu ali pa popolnoma oprostiti obtoženega. Tega se oba obtožena kaj dobro zavedata. Mrs. Brunen je .seveda mnenja, da bo mogla vsaj ona preživeti božične praz-' nike na svojem domu.
Zagovorniki obeh obtoženih j bodo skušali dokazati, da jc bil jrlavria <lržavna priča. < 'barles f Powell, ki je priznal, da je ustre- : lil Brunena ter obdolžil Ilarry Mohra ter njegovo sestro našču-vanja k temu uumoru. umobolen , ter naravnost divji ob času. ko je sporočil oblastim svoje prizna- j nje*. I>a dokažejo to, hočejo za go- j voruiki poklicati na pričevanje i «Iva morilca, ilva roparja in «i\a; vlomilca, ki L od o baje vsi i'.ja-vi4i, da so culi, kako je Powell i.i-jal kot pes t^r se sploh obnašal kot blaznež. Zagovorniki bodo celo skušali dokazati, da si Powell
PATRIARH JE ODLOČNO PROTI IZGONU
_
Grški patriarh je odločno proti zahtevi Turkov, da naj izgine iz Carigrada. — "Ostal bom, dokler ne bom s silo pregnan," je rekeL—Če bo prisiljen oditi v Solun, se bo kmalo vrnil v zgodovinsko stolico.
Carigrad, Turčija, 17. decembra. — Meletios IV., nad-iškof Carigrada ter ekuiiienski patriarh, jo dovolil danes interview poročevalcu newyorskepi "Worlda". tekom katerega je izzval Turške naeijonalistiene sovražnike njegove j vere, ki so oeividno sklenili uničiti zadnjo sled ]>ra v os lavnega krščanstva v tej deželi in tem mestu, kjer so jc rodilo.
— Angorska vlada. — je rekel
UMORJENI PREDSEDNIK POLJSKE.
Slika nain kaže predsednika pred par dnevi umoril neki je blazen.
RAZBURJENJE V BERLINU ŠTAMBUL POZDRAVIL
— namerava pregnati carisrrajs-kegra patriarha z njftgove Stoliee. ! Rad bi vedel, ee se zavedajo dej-| stya. da skušajo s tem uničiti na-I pravo ter s tem vred cerkev, ki ! šteje sto in petdeset milijonov i duš.
— ^roja dolžnost napram svo-j jim predhodnikom, cerkvi in na-i rodu je. upirati se temu tiran-stvu do skrajnosti. Ostal bom na : svojem mestu, dokler me ne bn-do s silo pregnali. Mogoče me bo-j do obesili na vrata moje lastne • Uišie, kot enega mojih prednikov. I Zapustil pa bom patriarhat le v i slučaju, da bo poslal Kemal častnika ter oddelek vojakov, da > me prisili.
poljske republike, katerega le i	-r» i
1	~ J j — Proglasite ame.ruskeniu na-
-likar. O morilcu'domnevajo da i i u » i i •
.	J •	rodu globoko hvaležnost pravo-
_______________________ : slavnih ikrLstjanov v Turčiji za
j pomoč, katero jim je nudila A-j merika. Brez te pomoči bi ne bilo mogoče rešiti milijone kristjanov
ter presunljivih oči. ki nosi dolgo sivo brado te.r precej doljre lase.
Dvignil se je ter pomignil j>o-roeevaJeu. naj sede poleg pripro-ste pihalne mize. Edini okras so-be >ta bili dve velikanski, lastnoročno podpisani fotografiji V -ni-zelosa.
Tela okolica je predstavljala nekak simbol propadanja ter pre tečejra uničenja grške cerkve.
ZADNJE ANGLEŠKE ČETE ZAPUSTILE JUŽNO IRSKO.
Dublin, Irska, is. decembra. — Zadnje aigleške čete so danes zapustile Irsko po okupaciji, ki je trajala stoletja. Vse vojašnice v južnem delu otoka so včeraj izpraznile anjrleške čete in možje so odkorakali na krov transportnih ladij. Vi jih bodo poved le v Anglijo. Velike ljudske množice so se zbrale na ulicah, po katerih si» korakale odhajajoče čete.
--<	' ---sporočilih iz. Lausane. — da se. Slovo je 1m1<> prisreno. kajti
Velike izgube za trgovce, ki »Prebivalstvo Carigrada je Zi namre^ ameriški deiegatje od ^množiee »ar.Mia. k i so s.. v prej
---—— —^--- navdušenjem pozdravilo ložno zavzema3° za pravice kri-jšnjih easih borit
{>ozabiI
RADI PADCA DOLARJA NOVEGA GOVERNERJAj TiZ ^
prodajajo božično blago. Splošno razpoloženje pa je kljub temu optimistično.
Berlin, Nemčija. Is. deeemlrra. Kar preko noči se je tukaj vse iz-
novega governerja ter njegovo ženo, ki je znana pisateljica.
angleškim c i je.
alibi.
stvar, kateremu bodo hoteli vr-jeti porotniki. Powellu ali Mohru. Xa ducate prič je v preteku zadnjega tedna ojačilo izpo
Powella in težko je domnevati, da j stal0 življenje tukaj precej dra bi mogel Mohr razveljaviti v>a ta Vsled znižanja vrednosti <Io-pričevanja, ki se obračajo proti | iarja ter splošnega povišanje cen njemu.	je zopet nastopila velika kriza v
Zagovorniki obeh obtoženih bo- trgovini. Ljudje nočejo kupovati do skušali dokazati, d.t nI bil in celo prodajalci božičnega bla-J -Mohr dotičnega večera v Rivei - -ga so prizadeti od tega. side ter uveljaviti s teru njegov čeprav pozdravljajo* ljudje v
splošnem ameriško pomoč z veli-Malo je vrjetno. da hi se .Mohru | kim veseljem, kajti prepričani so. kaj takega posrečilo, kajti njego- da bo prišla, je prišel padec do-vo splošno obnašanje tekom ob- larja prehitro in posledica tega ravnave. ni bilo potem, da bi j bo raz*>rganizinuije trgovskega ustvarilo zanj ugodno ozračje.' življenja. Na bor/.i bodo doživel' Bil je ves čaš skrajno nervozen i še marsikateri 'črni dan\z ter kazal obraz človeka, ki se čuti Amerike so prišla sporočila, v ka-krivim.	ter i h se je preklicalo naročila
Drugačna pa je stvar z Mrs. blaga in tudi številne kupčije in Brunen. Tekom cele obravnave transakcije glede posestev so bije ostala mirna in izjave prič «> j le preklicane, jo v manjši meri obtežile kot pa j njenega brata. Njen zagovornik, j
pozdravilo	za pravice kri- j šnjih
stjanov, da ostanejo v Carigradu, žem. in za zavarovanje manjšin. — štvo ter predstavljajo nov povod za hvaležnost napram Ameriki od strani našega nesrečnega ter preganjanega krščanskega prebival-! stva.
— Če bomo prisiljeni, bomo prestavili stolico v Solun, a eku-menski patriarh bo še vedno ostal
proti Angle-na staro sovra-priredile mlhajajočim vojakom prisrčne ova-
PREMOGARJI SE NOČEJO UDATI.
Chicago, 111., 1-i. deeembra. —
. . .......	.. r. . .	------------------Carigrad, Turčija, 17. dec. —
le domišlja , da je umoril Bru-1 wemenUo^ p^bno v kolikor pri- Adnan bej, posebni komisar tur-
nt na*	dejo vpoštev cene. Ameriški do- |ke narodne skupščine v Angori
Koncem konca pa je glavna iar -je padal tako. da znaša njego- ter njegova žena. Halibe Edib,
va vrednost le še pet tisoč papir- sta dospela danes semkaj iz An-
natih mark. a cene vseh živi jen- gore. Ljudske množice Štambula J ^adi^f" Carigrada, prav kot je Skupna konferenca premocarskih zad-|Sklh potrebščin so poskočile m, so jima priredile navdušene ova- j 2apadna cerkev ^atrala nekoč delodajalcev ter unijskih urad-j vsa znamenja kanejo, da bo po- cije. Oba sta odklonila čakajoči j za primerno prestaviti pontifikat nikov. koje namen jc bil formu-
avtomobil ter se napotila peš z, iz Rima v Avignon, a papež jc Refit pašo od postaje do Visoke \ ostal kljub temu rimski ^kof __
Mogoče bomo prisiljeni oditi v Solun, a prej ali slej se bomo vrnili na to zgodovinsko stolico. bolj slavni in močni kot kedaj poprej.
Zelo malo pompa je opazil poročevalec tekom tega svojega pogovora. Nikakili švicarskih straž in plemenitašev v srednjeveških uniformah. Patriarh pravoslavne cerkve živi v mali leseni hiši poleg vodovja, na štambulski strani Zlatega roga.
Dva vratarja sta stala pri vratih, a nobeden teh ni vprašal poročevalca, kaj da hoče. Neki civilni tajnik je sprejel prošnjo, se dvignil, potrkal na vrata patri-arhove sobe ter 'vstopil brez ee remonij. V naslednjem trenutku
! zensK. rreavsem je nasprotovala
keni rešeno na zadovoljiv način.
izjavila, da je harem ponižujoča
Tukajšnji listi so prepričani, da
port
Prihodnji teden bo odšel Refit paša, da prevzame governerstvo Tracije.
llalide Edib je inteligentna mlada Turkinja. koje amazonski značaj ji je pridobil priimek — <lturške device Orleanske". Glasi se. da je sestavila številna sporočila. katera je objavil Mustafa Kemal paša in ki so bila namenjena zunanjemu svetu v propagandne svrhe.
Rojena je bila v Carigradu ter je stopila v starosti štirinajstih let v Ameriški kolegij v Stambu-lu. Ko je bila stara šestnajst let, je objavila knjigo, v kateri je na-
lirati načrt za splošno uravnavo, se je razšla, ne da l»i prišla do kakega definitivnega dogovora. Y>a. znamenja kažejo, da su s.-vdeležcnci konference dogovorili le glede možnosti velike premo-garske stavke v mehkih premogovnikih. ki gaj bi se pričela dne 31. marca naslednjega let;».
Premoga rji nočejo nikakor p;> pustiti, ker se zavedajo, da - ► iz-vojevali tekom tekočega 1«*t<.d-ločilno zmago.
PRINCA BODO OPERIRALI
Walter Keown. hoče staviti danes predlog, naj se pobije ali razveljavi obtožbo, dvignjeno proti Mrs. Brunen. Ce bo ta predlo/ odklonjen, bo sledila Mrs. Brunen svojemu bratu kot pr: :a
padla turške običaje, tikajoče se bo reparacijsko vprašanje v krat- j žensk Predvsem je nasprotovala
predpisanemu zakrinkavanju ter
SEDEM IN DVAJSET JIH PO GREŠA J O PRI LADIJSKI NESREČI.
Izven Berlina pa so ljudje še vedno v dvomu, posebno v provincah. naprava meječih na Ren. Frankfurter Zei-; tung pravi, da ni nobenega povo- i
da veseliti se prezgodaj, ker se i i ii ■ • , . -	... - 'Ju, sklenil, da lahko vzdržuje n?
lahko prapete se številne stvari. '	'	J
ki bodo strmoglavile vse ameri- daljno ženo' se -»e dala ločiti w lede pomoči, katero j	Povsem P° Reškem o)
pa je bii predstavljen poročevalec v preprosti sobi, brez vsakih preprog, vitkemu možu. ostrih potez
ške načrte
Ko je njen prvi mož. Šalih bej. profesor matematike v Carigra-
pomoci. nuditi Amerika Nem-
čaju. Bila je navdušena pristaši
Sault St. Marie, Mich.. IS. dec. Vlačilni čoln "Crev". ki išee 27 brodolomcev nadaljnega vla«"ilne-ga eolna "Reliance", je dospel danes zjutraj prti I^izzards otočju na pozorišče nesreče. Našel je dva rešilna čolna, ki sta se preobrnila, a drugače nikakega sledu o ponesrečenih.
namerava ________ ______ ____
--j	ca Anglije, dokler niso zavezniški
I komisarji v Carigradu ignoriral
Washington, D. C.. 18. dec. — njenih protesctov, tikajočih se
Kot se glasi, sor ameriški bankirji masakriranja dv4h njenih tur-
pripravljeni vdeležiti se posojila' . .. ^	, . ..
1 '. * . ,	,	. . i skih pnjateliev od Grkov. Nato
za Nemčijo le pod pogojem, da
bodo zavezniki skrčili svoto ce- j se pridružila nacKmal.stične-lotne odškodnine na primerno ; mu .gibanjn.
svoto, ki naj bi znašala dosti manj j Angleži so deportirali njo ter kort pa svota. katero zahtevajo j njenega drugega moža dr. Adnan
zavezniki sedaj od Nemčije. Raz- j, .	, . . .. . .
,	,	' beja in oba internirali leta 1920,
ventega pa bo morala hiti ta so-	. .
vdeležba odobrena <xl ameriške a P^«^ jima je pobegniti
v Angoro. Ker je prinesla Kemal paši nove ideje ter mu dala na razpolago svoje zmožnosti, jo je
I vi ari P
A MEHIKANCEM NE UGAJAJO
SUHI PRAZNIKI.	Ta dva važna pogoja sta bila
__i sporočena nemškemu poslaniku v
Montreal, Kanada 17 dec _ Washingtonu, dr. Wiedfeldu, ki i imenoval vzgojnim ministrom in
Če je vrjeti upravnikom tukaj- Je dosPel danes zopet semkaj z ne-; častnikom v svoji armadi. Xjen šnjih hotelov, bo za božične praz- k,e konference, katero je imel v|mož je sedaj podpredseflnik an-
nike prišlo v Kanado na tisoče
»New Vorku z zastopniki bančne
gorskega parlamenta.
Amerikancev, ki hočejo svoje bo- jtvrdke Morgan & Co.
žično veselje zaliti s pijačo.-	Poslanik je sporočil bistvene'sojili. Čeprav se ni dosedaj/>gla-
Skoraj vse sobe po velikih	ho- j točke, o katerih se je razpravlja-; s}i & noben poslanec ali senator
telih sa že reservirane.	lo na konferenci, berlinski vladi. L oripf>m na ^^ katero hofe
•-, V kongresnih krogih z&-sledujer i , - »	......
.	. . .	•	, dati Amerika, pricakujctjo ven-
ga sodiica mogtoce zvezni vladi i jo z velikim zanimanjem vse ko- •	1 k
kaznovati kršilca postave tudi če j rake, katere je dosedaj storila jdar vsi' da bo pritla cela stvar jc bil le preje spoznan krivim od vlada, <\p priskoči na pomoč ev- j na razgovore v senatu še tekom države.	ropskim narodom z denarnimi po- j tekočega tedna.
London, Anglija. IS. decembra. Princ -Turij. najmlajši *in angleškega kralja, je bil preveden v Londonsko l>o]nieo. kjer *j-a bodo operirali. Trpi namreč na imetju slepiča.
Prihodnjo -^redo 1"> star dvajset let.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom naš« bank« ixvrirujejo aanasljivo, hitro in po
TtanJ mm Ml« ni« m
Jugoslavija:
HazpottUja na zadnje poŠte ln lrplačuje "Kr. poštni Čekovni nrad In "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebn, Beogradu. Kranja, Celja. Maribora, Dubrovnika, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pafi sa hitro laplačilo najugodneje.
300 kron ____ $ 1.10	1,000 kron ____ $ 3.40
400 kron ____ $ 1.45	5,000 kron .... $16.50
500 kron ____ $ 1.80	10,000 kron ____ $32.00
Italija in zasedeno osemlj«: BaspoSHja na aadnje pošta ln laplateje "Jadranska banka" ▼ Trsta, Opatiji ln Zadru.
50 lir .. 100 lir .. 300 lir ..
psiHJitve. ki
$ 3.10 $ 5.80 $16.50
500 lir 1000 lir
$27.00 $53.00
«T*Jsettlsst kron ali p« ftraftM Ur
ie
Vrednost kronam, dinarjem ln liram eedaj nI stalna, menja ee re&rat tak MpriSakovano; ls tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene ▼naprej. Baftmsmo po Ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke.
isptoM v
dolarjih glejte
•glas ? tem Usta.
v
Denar nam Je poslati najbolj« po Domestic Money Order all pa New Draft.
FRANK 8AK8EB STATE BANK
Hew York, H. Y. Glavno zastopništvo Jadranske Banke.
(Adv<



■■■ 'r '.::' iS t 4 ■ •, .t •
*.'
f T, A ^ X A KODA. 1° DFr. 1fl2t!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
PRIDRUŽITE SE BOŽIČNEMU KLUBU.
Prihodnji ►ziV- boste imeli denar.
Herkimer County Trust Company
LITTLE FALLS, N. Y.
Po svoje božične darove pojdite k
G. A. Oppel's Sinovi
ZLATARJI IN OPTIKI.
LITTLE FALLS
NATIONAL BANK
plačuje obresti na uloge.
Kupite svoje božične da-row za moške in fante pri
Kaltenbacher-ju.
Priporoma se
J. M. Electric Co.
Little Falls, N. Y.
Rogers Ash Inc.
ZAVAROVALNICA IN ZEMLJIŠKA PISARNA
Kadar liočete kupiti hišo. pridite ter oglasite pri na< v Burrell poslopju. Little Fill K X. V.
M. LURIE CO.
Vodilna departement prodajalna v Little Falls
POPOLNA ZALOGA BOŽIČNIH DAROV.
Lurijevo znamke i>. menjajo poseben prihranek dveli odstotkov in pol.
Standard Plumbing & Keating Co.
40 W. MAIN STREET.	Tel. 479.
Xrcola kotli in radijatorji.
W, & F. COURTNEY
Nizke cene. Perilo in drugo za otroke in ženske. Zimske suknje po znižanih cenah.
M- L. Goldstone
11 W. Main Street.
OBLEKE ZA MOŠKE in FANTE.
H. C. BELLINGER^
522 E. Main Street. PEČI, ŽELEZNINA IN KROVSTVO.
I. H. Godin
obleke za moSke in fante.
PEČI, KUHINJSKE PEČI IN GRELCI. ZIBANE PEČI.
John Wa ldvogel in Sin
556 Main Street,
Little Fals, N.
THE SMART SHOP
HIŠA NAJNOVEJŠIH MOD. Obleke za ženske in otroke. Naše cene nam delajo prijatelje. Naše vrednosti nam obdrže prijatelje.
T. & J. DASEY
Perilo suknje in obleke. ^ vovia voanaoa vsih
Gffts\ Burney Bros 2eleznina in športno predmetje
Jos. Furlan
259 Flint Avenue SLOVENSKA MESNICA in 6R0GERIJA
Willcox Watts & Co.
ZAVAROVALNICA
Tel. 119 j
16 18 W. Main Street
LITTLE FALLS. N. Y
Stephen Ztman
503 E. Jefferson St.
Priporoča svojo za.U-go moških in defjih oblek ter fevljev po luijnižji c«-ni.
Zakaj bi ne kupili lepe ure za Božič?
Mi imamo polno za.logro Waltham. South Ftend, III. in švicarskih ur najboljše vrste. Ženske zu pest ne ure i»o $12 in več, Lahko si kupite na tedensko odplai-ilo, vas je volja.
Harold J. Dubois
568 Main Street.
S. & H. Wolf, Inc.
Na j ver j a zaloga BOŽIČNIH DAROV Skrajno nizke cene.
L* L. Yourdon
obleke za moške in žensk e
ANN STREET GARAŽA
Moon in Gardiner karo
Splošna popravila. Tel. teiO.
Vijoline in druge jjodbeye instrumente kupite po eeni
NASTOVI ZASTAVLJALNICI
582 Main Street
John H. Casler
. Prodaja volnene OBLEKE IN SUKNJE.
robinson k. ottman
5S2 Main Street
Prodajalna otroškega blaga. Vse. kar .i«' trt-ba otrokom.
knjige. igr«'. punčike. bobni itd.
Popolna zaloga obleke in perila za otroke in dojenčke.
STUDEBAKER KARE!
Tel. 505.
Kupite STUDEBAKERJEVE KARE za Božič.
BOWMAN MOTOR CAR CO.
612—614 E. Main Street.
ALLEN & BOWERS
. OBLEKE ZA MOŠKE IN FANTE Največ, kar morete dobiti za svoj denar.
Razproda jamo celo zalogo pohištva, hišnih potrebščin in zlatnine.
COLUMBIA SPECIALTY CO.
595 E. Main Street, cor. Mary, Little Falls, N. Y.
WEST END DRY GOODS STORE
Zimske suknje, obleke in klobuke za ženske in otroke. Polna zaloga perila po najnižjih cenah. 52 W. Main Street, zapadno od poštnega urada.
KEMPFS OVA PRODAJALNA MU^JKALIJ
Avtomatični klavirji. Sonora Victrola in Brunswick gramofoni. Pridružite se našemu božičnemu klubu.
LITTLE FALLS & DOLGERV1LLE, N. Y.
Prodajam nove in obrabljene kuhinjske peči ter pohištvo.
W. BULLOCK, lastnik
548 Albany Street.
Ce hočete fino pohištvo, preproge, linolej ter vik-trole. pridite k
Feldmanu
Cor. Albany in 2. cesta.
A' zalogi imam Dock Ash peči.	»
Proda j am vsako vrst 11 e peči. Kleparska dela.
W. H. AVERY
105 W. Main Street.
B. E. CHAPMAN
Božični darovi. Popolna zaloga. Denison papir. Blago za izdelovanje umetnih cvetk.
MALONE & O'ROURKE
Dobro plumbanje in napel javim je kurjave. N. Ann Street.
NOLAN & FITZGERALD
Raznovrstne peči in kuhinjske potrebščine. E. Main Street.
Rojaki naročajte se na
"GLAS NARODA"
največji slovenski dnevnik
v Ameriki.
WILLARD LE VEE
n ZLATAR Little Falls, N. Y.
Deinanti in brušeno stekl«
BOWMANOVI HLEVI
Tel. 79.1 Taksiji, pogrebi. poroke. 3 Sedan kare na razpolago.
SREČEN BOŽIČ in VESELO NOVO LETO
želi vsem
FRANK MASLE, zastopnik "Glas Naroda'
STAFFORDOVA ' prodajalna avtomobilskih obročev
Prodajalna je polna božičnih darov.
578 E. Main Street.
O'ROURKE & HURLEY
(ISTA ZDRAVILA -
in
* ZDRAVNIŠKI RECEPTI.
Par besed o srbskih in laških oficirjih.
Jugoslovanski častniki prekašajo v boju svoje inozemske tovariše. Nekdanji marelarji — laški kap itani. — Na kakšen način so italijanski oficirji lovili v past slov enska dekleta. — Velika tovarna se je mahoma izpremenila v čisto navadno — brušilnico r. kari j.
Poroča A. Šabec.
Čim se je uresničila ideja jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva in kakorhitro se je vojaštvo, ki je služilo dotlej ločeno v srbski in avstrijski armadi, strnilo v eno samo, jugoslovansko narodno armado, so se zaslišali glasovi o srbskfh oficirjih, ki se z odtisom svojih pal-eev podpisujejo. Te glasove so najbolj širili slovenski klerikalci in pa bivši c. kr. avstrijski ka-proli, ki se niso mogli potolažiti, ker je za vedno poginil v eČ glavi nestvor, kateremu je bilo ime — Avstrija. Današnji slovenski klerikalci vidijo najmanjši pezdir v očeh j ugaslo v. narodnega telesa in vsak nedostatek ljuto zbiea-jo v svojem časopisju. To bi bilo vse prav in lepo: potreba je zdrave kritiki, ki pokaže napake in nedostatke posameznika kakor tudi organizirane tvorbe, toda ta kritika bodi res dobrohotna ne pa tako zlobno - satansko zavita, da se i njo doseže ravno nasprotno, kar bi se doseči moralo: namreč nasmeh onega posameznika ali institucije, katero se kritizira. Klerikalci so marsikatero stvar v Jugoslaviji upravičeno ožigosali in mnogokrat bi se nepristranski, pošt en človek strinjal ž njimi, če se ne bi spomnil neizpodbitnega dejstva, da so taisti ljudje svoje as, za vladanja
koruptne Avstrije, dosledno molčali k vsem vnebovpijočim krivicam, ki jih je imela Avstrija na svoji kosmati vesti.
— Srbe na vrbe! — so kričali oni isti klerikalci, katerim hoče biti danes tako na srcu blagobit jugoslovanske države, in kateri hočejo danes v svojih zlobno zavitih dvoumnih kritikah* osmešiti državo, in njene predstavnike. Toliko torej, da bomo vedeli, odkod prihaja v prvi vrsti natolcevanje proti jugoslovanski državi j ter da spoznamo to zavistno gospodo, ki jo tvorijo vrste klerikalne stranke ter njihovi zvesti
I zavezniki, bivši avstrijski kapro-■ li in njihovi oprode.
i * * *
Svetovna vojna je rodila dru-
. ge, svoje vrste ljudi. Divjala je pet let ali menda še nekaj delj; strelski jarki, katere so izprva polnili z vedno 'svežo topovsko hrano, so se čimdalje bolj praznili in vrzeli so ostajale neizpolnjene. Takrat je marsikateri preprost in neizobražen bojevnik, ki se je odlikoval s svojo neustra-šenostjo in hrabrostjo, imel priliko, povzpeti se-do častnika, kajti zlasti teh je bilo veliko pomanjkanje. Po končani vojni so ti častniki obdržali svoj čin, kar je edino pravično ter ostali v armadi kot njeni aktivni člani. To dej-
stvo se nanaša na vse armade, in ne samo na, jugoslov. oziroma srbsko. Tako je v srbski armadi ostalo res nekaj, večinoma starejših častnikov, ki sicer ne poznajo Homerja, Horaca in Virgi-
I* la ter drugih starih klasikov, kar bi jim sicer kot vojakom tudi , prokleto, malo koristilo, pač pa ! so tembolj izvežbsni v sukanju sablje in v metanju ročnih granat. In ti preprosti junaki, ki so se s svojim osebnim junaštvom povzpeli <^.o častnikov, so tisti, ki se "z Odtisom svojih palcev podpisujejo". V splošnem pa so častniki jugoslov. armade visoko izobraženi ljudje, vsaj v vojaškem pogledu, kajti jugoslov. vojne šole in akademije temelje na učnih principih francoske vojne akademije v St. Cyru, ki je ena najslavnejših na svetu. Seveda, kdor misli, da ni izobražen oni, ki ne ume nemščine, bo tudi te oficirje smatral za neizobražene, kajti vsi izmed njih ne govore nemščine, pač pa vsak poleg svojega matfcrnega jezika tudi francoščino.	4
O hrabrosti in disciplini navadnega vojaštva v jugoslovanski armadi, pa .ni govoriti, kajti ta se je dovolj Trka zala ob neštetih prilikah na vseh bojiščih.
Ker se je že toliko klevet na* pisalo o častnikih in moštvu jugoslovanske armade, zato bo morda umestno, da pogledamo n. pr. v našo sosednjo državo Italijo, ki se ponaša s svojo dvstisoč-letno kulturo, iz kakšnega ma-terijala se rekrntira tamkajšnja armada in njen častniški zbor. • . •
Kvalifikacija laike armade je dobro znana, zato o njej ne bom
izgubljal besed. Hočem le površno opisati neko branžo te harbre vojske, namreč ardite.
Kaj in kdo so arditi?
Čitali smo, da so to oprode d' Annunzija, ki so morili, ropali in plenili na Reki ter divjali in po-žigali v zasedenem ozemlju. Ardite so relcrutirali iz vrst laških zločincev, obsojenih na dolga i leta jetništva ali pa celo v do-j smrtne ječe. Tem izvržkom naro-j da je odprla laška vlada vrata jetnišnic, oblekla jih v posebne, j črne uniforme, dala jim nože, ; puške in granate ter jih poslala na bojišče. Tako opremljena kriminalistična sodrga je bila torej . sedaj v svojem elementu. Izgubi-, ti ti desperadje niso imeli niče-| sar, a dobili bi lahko vse. V dol-goletni ječi jim je zakrknilo srce ter izginil zadnji čut človečan-stva. Borili so se hrabro, obupno, ker so vedeli, da jih edino le smrt ali pa izredno junaštvo more rešiti pred žalostno usodo, ki jih je čakala, da zgnijejo v zaduhlih tesnih italijanskih ječah. Ti zverinski ljudje so se proslavili zlasti na Reki in v zasedenem ozemlju, kjer so izvajali svoj strašni teror nad neoboroženim prebivalstvom.
In častniki T Pribita resnica je, ' da je v italijanski armadi mnogo | častnikov, ki so po poklicu kr-parji dežnikov in brusači škarij in nožev. To sem izvedel od u-glednih oseb, o katerih verodostojnosti je vsak dvom izključen. Zunanje se ti ljudje še znajo obnašati, kajti vsak Lah je igralec in komedijant in vsak je že rojen frazer, sicer p^ so popolni idijotje. Tako mi je povedal neki sodnijaki uradnik v Sežani,
da je prišel v Sežano krošnjar s krošnjo na hrbtu; ta krošnja je bil takoj po razsulu v Sežani kot "kapitano" ali stotnik ter poveljnik malega oddelka italijanskega vojaštva™ Neverjetno se to glasi, pa je gola resnica!
V	naših krajih se je pripetilo mnogo slučajev, da so italijanski oficirji zasnubili slovenska dekleta iz boljših hiš. Premamili so jih s sladkimi besedami in oblju-baoni, češ, da bodo isstopili iz armade ter se nastanili v Italiji na svojih lepih graščinah.in posestvih. Ta je imel obširna posestva, oni velike industrije in tovarne, tretji zopet kaj druge-
j ga, itd. itd. Nekaj deklet je res | šlo na ta lim; poročile so se s temi laškimi kavalirji, toda ko so prišle v deželo fig in pomaranč, jih je čakalo strašno razočaranje. Mesto obljubljene graščine ali tovarne je čepela v kaki rebri ponižna bajta, v kateri so bila i-lovnata tla in kjer se je nahajala tudi "tvornica" gospoda soproga, namreč brusilnica škarij in popravijalnica marel! —	t
Nespametna bi bila seveda trditev, da so vsi laški oficirji taki. Povprečni laški častniki so abi-turijeuti vojaških šol, prav ka-' kor tudi v Jugoslaviji in drugod, a ti, o katerih sem sedaj govoril, so produkt vojne in njenih razmer, kakor so produkt vojne tudi oni jugoslovanski častniki, ki se "z odtisom svojih palcev podpisujejo —	j
V	splošnem so Italijani in slasti italijanski oficirji junaki le pri ženskah. Tako n. pr. danes nič Teč ne vidiš na tržaških ulicah elegantnih dam z onimi eksotičnimi kitajskimi in japonski-
Razne vesti.
Kupčija z bolhami.	item .da se razdražijo nekatera
Neki pariški starinar • je izda-1 nervna središča tako. da srce jal v dnevnikih oglas, v katerem j ZDIw't začne delovati. V to svrho je naznanjaj, da palača za 100 ži- j Poslužujejo masaže. Prvi slu-vih bolh 3 franke. Ker je bila pa j Je inu>l I-«aglen v Santiago z trgovina z bolhami zelo dobička-, nekim bokserjem. Zdravnik je nosna, je bilo kanalu pre<*ej kon-1 konstatiral, da je bokser mrtev, kurence in našli so se starinarji. j POtom katsa pa se je posrečilo mrki plačevali za 100 bolh celojtvcSa Z()Pet oživiti. Drugi slučaj 10 frankov. Ljudje so seveda za-1Je bil s črncem, ko je
gonetno zmajevali z glavami, ker
kamnom. Navzoči
tali zopet živ.
Incident na kongresu v Moskvi.
niso vedeli čemu se potrebujejo! konstatiral smrt, bolhe. Neki pariški dnevniki so I su I,a i«-' bil r'r,1(H sedaj zagoneftko razjasnili. Neki tvorničar, ki je izdeloval sredstvo proti bolham je v svrho reklame kazal učinek svojega sredstva na živih bolab. Listi tudi poročajo? da je bilo število prodajalcev bolh veliko več. * kot pa je bilo tvorničarjevih ponudb.
bil ubit s zdravnik je pomočjo kat-v nekaj minii-
Vzbujanje mrtvih.
Od davnih časov poznajo Japonci način, kako se uahko zbudi človeka od mrtvih. Ta način imenujejo kat.su. Angleški potovalec kapitan Laglen je imel priliko seznati se s poznavalci katsu in izvedeti od njih tajnost. Delal je poizkuse najpreje z opicam?! potem pa z Afrikanci in pravi, .da lahko trdi, da človek, ki je umrl zbog pretresa živcev, živi še tako dolgo, dokler telo ne začne gniti in je mogoče vrniti mu življenje. Tajnost katsu obstoji v
mi pinči v naročju; odkar so prišli Italijani v deželo, so izgubila ta pse ta ves svoj sloves in vso svojo priljubljenost pri teh damah, kajti njihovo misijo so zdaj prevzeli junaški laški častniki, 'sein Ililmit beg.
V Narodnem domu v Moskvi se je dogodil med zborovanjem IV. kongresa komunistične internaei-jonale zanimiv incident. V dvorani. kjer je bilo zbranih do 4000 delegatov, je naenkrat ugasnila električna razsvetljava. Xa galeriji so se culi glasovi: doli žide in komuniste; Sumijo, da so incident zakrivili kulisni delavci.
Častna sablja za Kemal pašo.
V generalni skupščini budim-peštanskega mestnega sveta je bilo na predlog nekega občinskega svetnika sklenjeno., da se Kemal paši povodom njegovih uspehov pošlje poleg čestitk tudi častna sablja, za katero se nabira sedaj prostovoljne prispevke.
jk
Vodja turških socijalistov ubit.
Iz Carigrada poročajo, da je bil preti kratkim ubit predsednik turške socijaiistične stranke IIu-
.O LAS NAKOl>A. 1') DFC. 1922

GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
ačati in vsako jutro zopet napolnjevati.
Na Martinovo nedeljo pretekli "mesec sem jo ubral v New York, ker sem bil povabljen na podo-vanje mojega bratranca Martina. Okusno pečena gos pri kosilu je bila dokaz, da so isto pripravile
Owned and pLbl tics ay
Slovenic Publishing Company -
(A Corporation)
fHANK SAKSK«. Pr«w.nt	Lou i s BCNEoiK, Treasurer izurjene roke kuharice v kuhinji
plač« o1 Bui.nen o* ttie Corporation and Adlrettei of Above Officers:
12 Ccrtlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. V.
"GLAS NARODA" (Voice of the Peop't)
itiued Every Oay Except Sundays and Holidays.
Za	c«t« leto velja	list z« Ameriko	Za	New York za celo leto .....	... $7.00
	m Canado .	................. W.00		za pol leta ...............	... $3.50
Za	pel Leti ......	................. »3.00	Za	inozemstvo za celo leto ___	... »7.00
Za	tetrt leta .....				.. »3 50
					
		Subscription	Vej	rly $6 Od	
Vabljiva in dobra tekočina ▼ pravem litru na mizi, pa je pri-čaia. da bi bil bratranec Martin tudi dober vinogradnik.
Ker je bila v New Yorku rav-
_ __Advertisement on Agreement.	_____
Glas Naroda" urraja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.	_
of ti ^ti p« ne iriobujejo. Denar naj se blagovoli po- popolnejši.
igre "Divji lovec*' na St. Marks Pl.. nas je cela družba tudi isto posetila. da je bil dan vezovanja
rx.pisi br<-i podpisa
Alljatl po Money Or<2*-r. 1 Ti fr^rr.pir.b; kraja naročnikov. proximo. da se nam tudi pre|lr)» hivali*<> naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" 12 Cortlsndt Street. Bcroush of Manhattan. New York. N. Telephone: Cortlandt 2876 BI
V.
Severova zdravila vrclr kujejo zdravje v dru/inah.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak ii se ga ne sme zanemarjati.
Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajSa kašelj te odvrni mr.cgo trpljenja. Je ravne :ak dober za odrasle kakor za otroke.
C«ns 25 in 50 centov.
Vprašajte po lekarnah.
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
zoper prehlad, tfripc :n*i.a odpcm„č pri glavoboli vsied prehlada
Cena SO centov.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA
Ker nisem po tej prireditvi či-tal še nobenega poročila o igri. naj bo meni dovoljeno, opisati malo utise na isti.
Mala dvorana je bila čisto napolnjena. Ker menda ni gardero-	r-' be. so bile kljuke na stranskih Drugo leto k obletnici se pa zo-« stenah prenapolnjene s suknjami pet kaj oglasim, in klobuki obojega spola, ki so § pozdravom: _ j radi prevelike množine vedno pa-
Kakot hitro so izvedeli v Berlinu, da so ameriški de- dali na l tako da ^ p5* !T
v temi med igro prišel tudi kak
klobuk pod noge kakega frier!
DOBRODELNOST IN DRUGO
Jože Zelene. 62 Prospect St.
Greenwich. Conn.
Iz West Virgmije.
MoigantoAvn. Tega rae.it-;'. patron je m.-uda — l:ot izgleda po imenu — Morgan. Če je ta svetnik evangelist ali mučenik. ne vem mislim pa, da spada v \rste mučeni kov K« »t se prid igli je. ga mi-
Zaeetek torej, kot je že v navadi. je bil malo zakasnjen. Kot
prva točka programa je bila slo- ljcjički strašno mučijo, venska godba, katera je zaigrala okeli. a se pa kliče par lepih komadtfv, le veliki boben je bil premočan v takem malem prostoru. Za tem je nastopil moški in mešani pevski zbor pod
nami magiiuti pripravljeni nuditi Nemčiji pomor v obli-j
ki posojila, katero naj bi za jamčila ameriška vlada, je pri-L. Garderoba je torej, posebno t rla padati v Berlinu cena dolarja.	j pozimi, zeXo potrebna, ker so lju-
<hi ve«- kot osem \\<in~- papirnatih nemških mark je pa-| dje težko oblečeni, toda za pro-del ameriški dolar na približno pet tiso«' mark.	stor zanjo je težava.
Kaj zna«'i to I
Predvsem, da se zavedajo Nemci mednarodne kapitalistične konšielaeijc. ne pravi Nemci, temveč cifuti, ki obvladujejo berlinsko borzo. Tem je cvela pšenica tekom preteklih par let in i i so želi vse dobičke zadreg, v katere je padla Nemčija zaradi megalomanije, koje glavni predstavitelj je bil prejšni kajzer Viljem. On je
domneval, da je v najbližji žlahti z Bogom Vsemogočnim i Stvora Mr. Hudeta. Zapeli so ter upravičen, da razt.-ne meje svojega imperija preko nekaj Obrano krasnih pesmi, ta-vsh.civiliziianili dežel sveta, nevzemiši Turčijo, ki je bila ko da je občinstvo z burnim ap-zvesta zaveznica vseh megulomanskih sanj kajzerja in nje- lavzom želelo ponovitve. Nato se povili zvestih o j »rod.	je pričela Pinžgarjeva narodna
Vojna se je končala z velikem porazom Nemčije, j igra "Divji lovec". Turčije, Avstrije in "last but not least" Bulgarske. Mir,| Videl sem to igro že na veliki je hi! sklenjen in podpisan v Versailles, pod patronan-i kem odru ljubljanskega gledali-to starega "tigra" ter ameriškega AVilsona, je bil sejalec ter bil radoveden, kako bo nadaljnih sporov in bojev, ki so preprečili uveljavljenje' m°g°če izvesti težko igro na tajnim v Evropi bolj kot katerakoli druga stvar.	i ko malem prostoru kot je bil ta. Mednarodni kapital, ki se nahaja v rokah par ame- Ze v prvem P^oru ^ia trgu pri
riških denarnih magnatov. ki so igrklr tekom vojne pre- ^kanju in izmenjavi pirhov med . ,	,	v .	a i fanti m dekleti, pa je bilo videti,
ee.i dvondpvo vlogo s stalls,a patriotizma, ter par evrop-jda s0 igralci v sPVf>jih vlogah p
škili cirutov neslavnega spomina, kot je naprimer Kotli- ,vojih mestih> Cudil sem se tudi.
schild, je prišel do prepričanja, da je bila uravnava, kotjkje so zbrali toliko narodnih noš,
sklenjena v Versailles!!, zavožena in da ni druge pomoči, katere so dale dekletom in fan-jt»arv<.
kot nuditi Nemčiji izlio<l iz te zagate ter ji pomoči na noge. | tom še lepšega izraza. Nisem pa Inteligenca
Kakšen opravek imata akci ja ameriških milijonar- j še videl igrati na domačih ljud- s^ite.
jcv. pod načelstvom predsednika Hardiliga. z dejanskim I skih odrih ulog tako živo in iz-j Ko *e srečata prijatelja, se v
položajem, ki prevladuje v Nemčiji?	razlto, kot je pri tej igri izvaja- znak bratovščine in izobrazbe
To je povsem enostaven biznes. iz katerega upajo ko- la sv°i°. namreč ulogo Majde'piav po gentlemansko drtig dtu-
vati nove milijone, ne.na korist ameriškemu narodu tor Miss Agnes Pavlic. V prizorih ne- mi pridnšata v pozdrav.
njegov i eksportni trgovini, temveč na korist par oblago- i^snosti njenega strogega oče-r Prvenstva m spoštovanja oziro-
dar jen ill. katerim se je posrečilo koncentrirati v svoje ta	bridko resnično do
__i i - , 3 - ,	i - .	„	„ . .	.pravih solza. Tudi njen ljubimec
roke kapital dežele ter držati v večnem suženjstvu reemo!^ je igral ulogo zatiranega
prebivalstva, pod praporom svobode m enakopravnosti. in revnega. a pri tem čvrstega
Nemci naj si ne domišljajo, da jim bo s tem nudena kmečkega fanta prav izborno. —
Peter Zgaga J
za prerro-
♦rnt^ko. Uotovc je nje patron pre-mogar in tudi mučenik, samo niaj.'ktiio se razlikuje od liiučeni-Ua Morgan a. Morgana mučijo zlati miljoneki, premogarja pa kjj drugega.
P.rceej dolgo sem čakal Morjra-liove sruče tam za morgantown-skim foncom. da mi razposajeni vetrič piieitry iz b«>gatega vrta vsaj za en žep rumeno-zlatih ja belk. \ ni je bilo božje sapice...
V \Točih pasjih dneh =>em pri-sc.j»tvoval koiicertnim komedijam muli na v u ga hi kake štaeune. Ob 1'ostnih zimskih večerih sem štel dolge uice (j)a ne /tare) v črno diamantni palači v krogu boja-željne golazni.
Nedelja in delavnik im-.ta ena kopravnost, eno modo, samo v koledarju nosita vsak svojo1 tiC*no razpravo:
dušo ali je brez nje?"
Pred par me.seei se jč pripetil v Ameriki grd umor.
Mrs. Brun en se je hotela izne-biti svojega moža. Zlobna dovolj ni imela dovolj korajže, da bi ga umorila .sama. Tudi njen brat je bil prestrahopeten. Vsledtega sta najela nekega revnega človeka in mu rekla, da mu bosta plačala petsto dolarjev, če ga umori. '
Malo revščina, malo pohlep po j denarju sta stisnila najetežu moril no orožje v roko. Šel je in ga ustrelil skozi okno.
Najbolj Tragikomično pri tem je. da morilec ni dobil obljubi je-. ne nagrade petstotih dolarjev, pač pa samo petinšestdeset dolarjev, j" (Iz rok bogatinea ne gre denar, pa da mu storiš Še tako uslugo.'*
Na jznačilnejše je pa to:
Mrs. Brunen je zaprta, in najeti morilec je zaprt.
Najeti morilec sedi v ozki tem-' ni ceJiei. in oblasti ga hranijo s! kruhom in vodo.
W.	f
t) ječi. ki jo ima na razpolago povzročiteljica umora Mrs. Brunen. pa pišejo:
V jetmšnici so napravili za 1 .Mrs. Brunen iz treh celic stanovanje. Prva celica je sprejemna soba. V nji je postelja, trije stoli in miza. V drugi celici je spalniea. V tretji je kopališče (bela banja z gor ko in mrzlo vodo), omara za klobuke in obleke ter skrinjica za lepoti«*je. Vse tri celice so pokrite z debelimi preprogami.
Vsakdo, ki še zdaj dvomi, č bo obsojena ali ne, bi moral pre citati, kakšno stanovanje ima v ječi. pa bo natančno vedel da bo oproščena.
* * *
Krasno je cvetje mladosti.
Krasnjo je pa le tioliko časa, dokler je na obeh licih enako na-debelo nasuto.
dJugnsUwuska
Ustanovljena L 1898
Xatni. Srimnta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
Q ravni odbornik). Predsednik* RUDOLF PERDAN, »33 E. 185th St.. Cleveland O Podpredsednik. LOUIS BALANT, Box 10« Pearl At«.. Lorain. O Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Mian. * Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERS'. 411 — IStfc Av* Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik •
Dr. JOS. V. GRAHEK. B4S IB Oliio Street. N. 8., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
AXTON ZBAŠNIK. Room 20« Bake well Bid*., eor. Diamond ana Oraat
Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ-. 1334 W. 18 Street. Chlcsago. m. FRANK SKRABEC, 4823 W^ahtngton Street. Denver. Colo.
* Porotni odbor. LEONARD 8LA BODNIK, Bo* 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 8217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N- E.. Cleveland O PAULINE ERMENC. 63S — 3rd Street. La Salle. I1L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 538 Market Stret-l. Waukegan. 111.
Jednotlno uradno gfasllo: "Glaa Naroda*«.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarno poftlljatvo naj a« poftljajo na glavnega tajnika. Vse pritoib« naj ■« pošilja na pred-aetlnika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška ■plčevala naj ae pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj »e z*la?l tajniku bližnjega druStva J. S. K. J- Za ustanovitev novih druStev ce pa obrnit« na (L tajnika. Novo druStvo »e lahko vstane*! m t člani ali članicami.
Ameriški diplomat Harvev, sedanji poslanik v Angliji, se je ja-ko proslavil s svojo nediploma-Ali ima ženska
je neke* posebne
Iz Jugoslavije.
Prva dvorna dama.
Kakor poročajo iz Beogradi., ho najbrž gospa-Hristie, predsednica tiimošnjega žen?Ic. društva, inu-ni;-vana za prvo dvorno damo.
Poljedelske šole za invalide.
Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo pnljoprivrede sklenilo v sporazumu z ministrstvom za so-cijabiv politike, da .se otvori \eč l^oliedelskih š-.l s posebnimi tečaji za invalide. Te šole se bodo ustanovile v Bukovu, šabeu in dni gih mestih.
Brezplačno zdravljenje delavcev v Novem Sadu.
Ministrstvo za soeiialno nt»litiko
minister č<.škoslov rške republike "Bivši reklf.r dr. Nemec, ki je pn-rr.'al o delovanju univerze v preteklem študijskem letu. j.' m»«/Ia-š.il, da je -'d inozemcev bilo vjii-;-anih na praški univerzi največ Jugoslovanov, i:i sicer 705.
Vprašanje jugoslovanskih "državljanov v Madžarski.
Ministrski predsednik Nikola ]'ašiv* je	jugoslovanskega
poslanika dr Milana Milojeviea, ki mu je roferiral <> o<l:iošaji!i Jugoslavije z Madžarsko. Poslanik je obvestil Pašiča. da biva na Madžarskem okrog 30.000 jugoslov. državljanov, ki so o ltirali za Jugoslavijo Mil"jcvie je apeliral na Pašiča, naj gleda na to, da se na-
je sklenilo, da se po odobritvi po-jselč ti rojaki v Banatu in Bački.
je obljubil, da bo stavil to vprašanje na dnevni red ene prvih
i
irebnega kredita takoj osnuje de-jPaši« lavski sindikat v Novem Sadu, kjer bodo delavci dobivali !.-i«'Z-
Ja^ bi rekel, da ima vsaka dušo, toda srce, srce ima pa le ma-lokatera.
plačno zdvavniško pomoč. Gradbena delavnost v Beosrradu.
dejanska odpoirirw"*. i o so no-hnilo dvi^nilii iz lastne sil<\ Gašper, Janezov tekmec za Maj-s yx>ni< to jo svoje lastne pridnosti t cm* indnstrijalne uspešno- do, je pa kot samozavesten in
D
opisi.
sti, jih l>o pogoltnil modnai*0<llli kapitalistični moloh ta- prevzeten sin bogatejšega kmeta, ko gotovo kot kroži solneo v vsemirju ter vodi kros: sebejmed fanti nepriljubljen, uspel venec planetov, ki igrajo ulogo trabantov.	v svoji vlogi tudi zelo dobro. —
--^ Obilo smeha je vzbudil rdečelasi
vaški revček Tonček, kateri se je na vso moč in ob vsaki priliki trudil za zvezo divjega lovca Ja-Greenwich, Conn. po polletnem bivanju v starem neza in Majde. V zadnjem deja-Redkokdaj je čitati kak dopis kraju vrnil dne 1. t. m. ter sva ; n-Ta Je ves zasopel že mislil, da iz tega kraja. Pa kako tudi, ko se sešla eno uro potem, ko se je'mu saPa P™ prsih ven nhaja. — na* je samo pet oseb slovenske izkrcal. Smejati sem se mu moral. &dor pa se mu je zameril, mn je narodnosti v tem krajii, namreč videč, s kakšito zadovoljnostjo je | nasul celo torbo zbadljivk, s ka-rodbina mojega ranjkega brata, raztrgal v zasedenem ozemlju iz-' terimi ni prav nič štedil. Mislil prijatelj Maks Mohar (poročen stavljeni mu potni list na sto- sem> da je župan Rihtar v resnici z Amerikanko), in pa moja ma- tine koscev. Ker je bil nekaj ted- znorel, koje pridrvel na oder tu-
lenkost samskega stanu.
Greenwich je mejni kraj drž£
nov tudi na Vrhniki, so me zelo lež m ves obupan v spoznanju, zanimale novice, katere mi je' so £a za groate opeharili. — ve Connetieut ter samo kakih 30 prinesel od tam "še gorke'\ Tudi ostali igralci in igralke so milj od New Yorka ob Long Is-! Dne 13. decembra je bilo tudi svoJe uloge izvršili dobro do zad-
land Sound zalivu. Poleti je tu ravno deset mesecev, odkar sem
pravi raj v lepih parkih in okrog začel na svoje avto - pleskarsko!" Edijio nekaj je napravilo ne-privatnih palač in vil newyor- obrt. Kot znano, je številka 131 prijeten utis na igro. Občinstvo
ških bogatašev, ki pridejo sem samo čez poletje ter imajo tu vsakovrstne klube in nekateri tudi krasne in moderne jahte v zalivu. Ljudstvo pa ima poleti zabavo s kopanjem v hladni morski vodi. Sedaj pozimi pa seveda kakor povsod, tudi tukaj ne prizanaša burja. No, pa da bi le vsaj do Božiča zadrževala sneg v sinjih višavah.
13. decembra je bilo ravno "dve leti od onega sreene-ga dne, ko sem se po dolgih letih« odsotnosti zopet izkrcal v tej lepi in svobodni deželi. Nekateri bodo mogoče mnenja, da z besedo 4'svobodni'* pretiravam, a so k temu dokaz mnogi dopisi iz starega kraja vrnivših se rojakov. Po-
žarne v mnogih slučajih prav se je namreč ob najbolj ginljivih. srečna ter se je tudi v tem času | in žalostnih, prizorih, najbolj gla-večkrat kot taka izkazala.	sno smejalo ter se v ozadju med
Dela je ta mesec v tej obrti' igro neprenehoma pogovarjalo, bolj malo, ker vsak rad obdrži To napravi na igralce neprijetne svoj avto čez praznike v rabi — i občutke, in to naj bi se v bodoče (zato tndi malo več časa za pi- j upoštevalo.
sanje). Največ dela v zimskih Po igri smo'ee razšli, v "gar-mesecih imajo mehaniki in po- derobi" pa mi je bil zamenjan pravljalci radiatorjev, ker se več. klobuk, katerega sem ravnokar krat dogodi, da se komu radi ne- 1 par tednov prej kupil. Dobil sem previdnosti v teh mrzlih zimskih | enega iste barve, namreč ruja-nočeh v radiatorju voda "zasiri" vega, a le za spoznanje manjše-ter mu istega razžene. Torej ro- ga. V notranjosti pa kos glasila jaki, lastniki avtomobilov, kate- K. S. K. Jednote. Upal sem, da ni nimate tople garaže, previdnost v teh mrzlih zimskih mesecih v tem ozira! Najbolje je, če se prilije v«5di v radiatorju par gailon lesnega alkohola, ki po-
sebno mnogo
lahko po- vzroji, da voda ne zamrzne in ta-
bo mogoče tudi naslov, a ga ni bilo. Ako se je komu zgodilo pri oni prireditvi isto, naj mi piše, in na ta način bova prišla mogoče vsak do svojega, m čitateljem Glas Naroda prav
pisal Mr. Anton Šabee, ki se je ko ni treba vsak večer vode izpu- vesel Božič m srečno Novo leto
nia vi^je šar/.e si lahko deležen, če se ne zameriš onim veleumnim, ki so z glavo prodrli visoke šole in že štud rajo vsebino ničle ter prodirajo /. umom naprej na dvakrat nič.
Ako <e- tem sladko priliznos, vsakega po suvmi od nug do glave ehereš, fant si in pol!
Da si ohraniš dobro ime. resni-ee nikar ne blebetaj, dobro nikomur ne svetuj!
Ce imaš sold v žepa kot drugi, jej ti t Ce ga ima drugi, dobro gaped klobuk poglej, kako se ti pojdovolj.il strani smeji.	| .
Svr.ječasiio jih je nekdo pe ribniško strigel in suhe raziral, po vseh straneh, po v»ch žepih. In ko jim je za nameček figo pokazal, so mn ginjeno aplavdirali v čast.
Okolica Morgantowna predstavlja sliko velikega petka in je menda ena najbolj objokanih delt v teira sveta. Le škoda je par dobrih premogovnikov, ki jih je Bog p«, pomoti zasadil v oni zve-rinjak. Pa še bolj škodu je par fajn fantev in mož. ki jih je kapitalizem poslal v tisto dolino žabjega petja.
B Ji po redkem se je že slišala . melcdija drobnih ntieic, menda se) jim žc ne izplača kvariti nežnih 'grl v taki pu.-čavi. Mrzla sapica je ustavila še tiste redke ptičje piknike p«» jr^zdeh in pevski program je kouean..
' Mufajmo", sem predlagal in soglasno sprejel.
Mesto Clarksburg je malo bolj proti nebeški strani postavljeno še precej prijazno mestecc
Male naprej je vasica Mount Clnre, okili pa prijazni hribčki, kot "siarokranjski vinogradi. A vinskih hramčkov ni! in pesmica: "'Le pridi v gc.rto k nam, smo dobre volje tam	se nikjer ne razlega.
Nekaj je pa m-mdn vzrok advent ui cits, ki Ima svojo kolono v westvirginski pratiki od * prvega jatiuaiijn do zadnjega decembra.
Planincev Žane.
Čimbolj človek premišljuje, tembolj prihaj-a do sledečega zaključka : Zaprti so samo tisti lopovi. katere so ujeli.
V Arkansa.su je živel človek, ki ni znal dobro angleški, pa se je lioted ženiti. Sel je v mestno hišo in zahteval, kot je pač vedel in znal, dovoljenje.
Ker ga uradniki niso dobro razumeli, so mu dali pasjo licenco namesto ženitne.
Mož, pripravljen na pasje živ-l.knje. se je s tem popolnoma za-
V temni, viharni noči je pri-taval nesrečnik do norišnice.
Krepko je potegnil za zvonec in čakal.
Skozi lino je pokukal zaspani vratar ter vprašal:
—	Kaj hočete tu?
—	Spustite me notri? Jaz sem znorel.
Vratar je zaloputnil lino rekoč: Prokleto ste neumni, če mislite, da vam bom v tej uri odpiral.
Po sklepu gradbenega ministrstva bodo takoj v početku prihodnjega leta pričeli v Beogradu graditi palače za posamezna ministrstva. Izdatki se bodo krili doloma iz odobrenih kreditov, deloma iz ameriškega posojila. Ra^tma so. da bo velik del teh palača dograjen že do konca prihodnjega leta. tako da bo n..to nekaj <<to stanovanj prebivalstvu na razpolago. Bazen tega bo beograjska občbia še tekom te zime dovršila o0 man jših hiš, a sredi prihodnjega leta bo dovršena velika zgradba s 103 modernimi stanovanji. Občutna stanovanjska kriza se bo zmanjšala tudi z nabavo lesenih hiš v Nemčiii.
sej ministrskega sveta
Bad a bi izvedela za nasl-»v ŠTEFANA JrXAKOViCIL Pred 9. leti se je nahajal v Johnstown, Pa., ali Johnston City. 111., in si-ctr nv-d Hrvati Prosim, če ga kdo pozna, da mi pnroja kaj o njem. — Barbara Jmiakovich, 413 li. 2nd St., Roundup. Mont.
.'PJ-JO- 12>
Število Jugoslovanov na praškem vseučilišču.
Dne
a. nov. je prevzel svoje po-
de novi rektor praške univerze
POZOR, M LTZIK ANT j E!
Xa prodaj je fina krematična harmonika z registrom, tako da se lahko igr.\. triki ut ali štirikrat uglašena t<-r najboljšega izdelka. Kdor želi dolu o harmonika, naj se zglasi na: John Keru. 516 Linden V v., J- hnstown. Pa.
i 19-20—12)
ŽIVITE DOLGO. Počutite se 10 do 30 let mlajše.
Zoper zaprtje, kisel želodec, slaba jetra", za izboljšanje krvi je Bolgarski Krvni Čaj najboljSe družinsko zdravilo. Vzemite ga vrelega pred počitkom ter pre-žen.te žnjim hude prehlade. Prodajajo pa vsi lekarnarji ali po poŠti zavarovano 1 velik družinski zavoj 11.25. ali 3 zavoji ,, . .	$3.15 ali 6 zavojev $5.25. Naslov Marvel
prr>t. dr. Iloraeek, bivši finaneni Products Companv. S Mar\'ei Building,
Velika Bbalkm
Pratika
(s Imii WUStL)
Cesta s poštnino ... 90e
25 pratik _____$8.76
60 pratik BJbO 100 pratik ......13.00
Stavnic PuMisIriig Ca.
82 (Mutft Sttitt HvYirt
KM" Dobe n tudi pri sastopnfklh tST Glas Naroda.

AovcftTias in ••ola« nahoda*.
Sedaj je cas za nove vloge.
VSE VLOGE VROČENE NAM DO 10. JANUARJA, BODO OBRESTOVANE ŽE OD 1. JANUARJA PO
■ o
Početkom vsakega novega leta se otvori več novili vlog kakor tekom celega ostalega leta. Tudi početkom prihodnega leta bodo tisoči naših rojakov položili temelj svojemu bodočemu premoženju. Ali hočete biti tudi vi eden izmed onih ?
ZAUPAJTE VA&E PRIHRANKE ŠTABI SLOVENSKI BASKI
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York City
-OiLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE--
J


»"LA.« NARODA. I4* MVN 1 «!;>:»
,,fm oditmalcem i*hms vesde boiifi-
••t fji-a*ti.«e > pi veselo novo leto
S. and P. STORE
ZKLKZXINA •
I*OHIŠT\\\ 1'iRAt'K ZA OTROKE. JACOB WEISS
Vesele božične praznike želi vsem svojim odjemalcem
John Dobish
DOBRE GROCERIJE in MESO
766 Hudson Street
Oba telefona.
DR. G. T. McGUIRE
Uradne ure 9—10 dopoldne.
7—fi 2večer.
Vesele Božične praznike vsem!
NEW YORK BARGAIN STORE
"Priporočam se v POPRAVO OBUVAL.
Imam tudi izvrstno grocerijo, smodke, sladoled itd.
MARTIN KNEZ
Browndale
Svoje božične potrebščine kupite pri
-JOSEPH'S-
BAZAAR & COMPANY
Forest City. Pa.
Kupite zp Božič orehe, bombone, oranže, makovo seme itd, v —
Owens &Horton Store
Main Street
G. A. Thorpe
Splošna železnina, peči, hišna oprema, barve, olja itd.
Nupelujem cevi za vodo in gforkoto.
MICHAEL J. WALSH
ZAVAROVALNICA ZA AVTOMOBILE IN PROTI POŽARU.
Boro Building
DO BITK VASO OBLEKO
v
"HUB"STORE
Main Street
TRAJNE DAROVE PO-. BITE V
Todd's Jewelery Store
Vesele božične praznike.
JOSEPH CLOTHING & SHOE HOUSE
MAIN STREET
vesele: božične praznike IN SREČNO NOO LETO ŽELI
S. LYONS & CO
Želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto
SOL BROUNSTEIN
KADAR POTREBUJETE VOZNIKA. SE OBRNITE NA
W FIVES
Poitreibj točna. Cene smerne.
ADVERTISE IN
"CI.AS NARODA
ALI DOBITE OBRESTI OD SV OJEGA DENARJA? ČE NE. ZAKAJ NE?
Mi plačujemo 3r< obresti. FARMERS & MINERS NATIONAL BANK
Darovi za vsakega.
Prodajalna božičnih darov, železnine, majnarskih potrebščin itd.
BENJ. EICHHOLZER ==
Priporoča se Forest City Electrical Supply Co. ,
Vse za božični čas.
Najboljše božične stvari.
LEPI BONBONI V ŠKATLJAH OD 20c do $5.00
A. OWENS
«00 Main Street
Če se hočete najboljše ostrici in obriti pridite k
JOHN J. FRANKO
SANITARNA BRIVNICA
A l> V ER T 1 S E I X
•GLAS NARODA" LARGEST SLOVENE DAILY FN AMERICA
6 e o. E. M a x e y
Glavno zastopstvo zavarovalnine.
Moja posebnost Je zavarovati avtomobile proti nesrečam: postaviti bond in zavarovati velika oknja in proti tatvini.
Boro Building
EVANSOVA
RED CROSS LEKARNA Thos. Evans, lastnik
AKO HOČETE DOBRE CEV LJE PRIDITE V —
LILJE SHOE STORE
C. R. KNAPP, M. D.
Uradne ure: 8—10 dopoldne.
2—3 popoldne. 7—9 zvečer.
KUPITE ZDRAVILO IN DRUGO PRI
DAVIS & ALLEN
Cor. Main and &.Dundaff Street Ml IMAMO VSE. KAR MORA IMETI
DOBRA LEKARNA. Dobili boste vednc. kar zahtevate tet za zmerno ceno.
En človek je na svetu, katerega vsi potrebujemo v gotovem času. To je pogrebnik. V slučaju potrebe se oglasite pri —	.
M. J. CONNELLY
POHIŠTVA in PoGREBNIK
South Main Street	Forest City
P*, j
MUCHITZ HOTEL
VELIKE. ZRAČNE SOBE.
PRVOVRSTN A OBEDNIC A. p
MODERNI PARLOR ZA SLADOLED. VELIKA ZALOGA SMODK.
FRANK NOVAK
GROCERIJA in PERILO ŠKORNJI in ČEVLJI
Zelo primerne cene.
Nov telefon 273
169 CENTER STREET Forest City, Pa.
SVOJE BOŽIČNE DAROVE
kupite pri
DAVID KRASNO
ZLATAR
Prišel bo dan, ko boste imeli
Victrolo
X..!>.•!» drupr inštrument ne prine>e številnim ljiulem * t oliki i r«'Nni<*ne}ra veselja in za tako malo eeno kot
VICTOR VlCTROLA.
Mi imamc veliko zalogo Victrol in Victor rekordov na izbere. PRIDITE JIH POSLUŠATI. Malo olačilo na roko. ostanek kot je vam prav.
U. G. COOLEY 505 MAIN STREET
FOREST CITY, PA.
Vesel Božič in Srečno .Novo leto želi —
Joseph Hervat n
GROCERIJE, SMODKE in SLADOLED.
Browndale
Najboljšo in najcenejšo moko, kakortudi različno žito dobite pri —
JOS. MILUSZUSKY
KO BOSTE POTREBOVAL! NOVO OBLEKO
pridite k
Gorman's
Eno ceno za vse.
Mi vam pra rant i ramo. da Host«* zjnlovol.ini. ali vam vrm* mo denar.
Gelder and Company
ZAVAROVALNICA
Forest City News Bldg.
Priporoča se
DR. WEBB
ZOBOZDRAVNIK
Forest City, Pa.
ZAPOMNITI SI —
Največja banka v Forest t'it v vam je vedno na ushižho.
FIRST NATIONAL BANK
Forest City, Pa.
SLOV ENKK< > A M ERIKANSKI KOLEDAR za lahko dobit«* pri našemu zastopniku v Forest City. Pa.
Vesele božične praznike in Srečno Novo leto želi
LOUIS KLEIN
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem
JOHN DEČMAN
JAVNI NOTAR za AMERIKO in START KRAJ
NI PREZGODAJ OGLASITI SE PRI
Smith & Newak
V zalogi imata
GODBENE PRIPRAVE TER SINGER ŠIVALNE STROJE. KLAVIRJE, PLOŠČE VSEH VRST. POSEBNO SLOVENSKE.
Godbeni inštrumenti so trajen dar. Tak dar uživa vsakdo.
KUPITE JI NA VSAK NAČIN SINGER STROJ, IN ONA BO ZADOVOLJNA.
Izberite svojo božično godbo sedaj. Mi jo dostavimo, kadar želite.
ZA NOVE Č-EVLJE kakor tndi za
POPRAVO STARIH se obrnite na
FRANK SIRCA
Hondson Street
Prodajamo tudi druge stvari.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi vsem
Dominick Frančiški
CONTRACTOR
ZALOGA LESA IN POTREBŠČIN ZA ZIDANJE.
Quality Store News"-
Mi imamo popolno zalogo božičnega ■ blaga. *
Ne pozabite obiskati glavni stan Santa Članka. <V ž.-lit" igrae.
MAX HELLER & CO.
Main Street, Forest City, Pa.
- Vedno sveže meso kakortudi žive svinje. •
POSEBNOST: PRAVE DOMAČE KLOBASE
se priporoča
FRANK TELBAN
Izbrano meso in grocerije. ANTHONY KOZLOWSKI
601 Hudson & Center Sts.
Rojaki naroČite se na
"GLAS NARODA"
največji slovenski dnevnik v Ameriki.
FranK 6. Dewey
Izbrana grocerija, železnina, potrebščine za maj-narje, božično Nago, poljedelski stroji, umetna gnojila in apno.
Želim vsem vesele božične praznike.
BROWNDALE, PA.
John Tc McGranaghan
POGREBNIK
in
EMBALMER
Avtomobili.
Ženska pomot1
68 DEPOT STREET Forest City, Pa.
ODPRTO NOČI IN DAN.
KUPITE JI HUPMOBILE
ZA BOŽIČNO DARILO.
Najbrž boste kupili spomladi karo. Zakaj bi je ne kupili za božično darilo.
Če vprašate za svet kateregakoli garažnega mehanika glede kare, katero bi mogli kupiti kjerkoli za približno Hupmobilno vrednost, vam jih bo deset napram enem odvrnilo: "Hupmobile".
Garažni mehaniki poznajo natančno motorni mehanizem kare. In vsledtega vedo, da je Hupmobile tako zgrajen, da ima vse dobre lastnosti v sebi.
Oni vedoi da se dasta njegov materij al in njegova izdelava ugodno primerjati s kara-ma, ki so dvakrat ali trikrat dražje.
Hornbeck Bros,
400 S- Main St.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽRLI M. KAMIN, ZASTOPNIK "G. N.
n
rti.A« \\\T?f>TV\. 10 r>Ft\ 1f>?2
KAPITAN BLOOD
NJEGOVA ODISEJA.
Spisal Rafael SabatinL
Za "Glas Naroda" preval G. P.
»h
Novice iz Slovenije.
Z ljubljanske univerze. bhiljna ;.olzvod.»vjinja pa so do-
Pokrajinska uprava /.a Sloven i- jnala. da je uroltokop Zor^-o ukra-
j jo je imenovala uni vt-rz'teme«;a.S £«* 1 sjv-bieniU ter «rn prodal kara-
' »-»rolVior :a dr Metoda Dolenca zajno^ku Olivi v J.^čab a 16<K> K.
I J rune« a podpred^dnika izprane-,Oliva jt* spi?nienik. ki je bil vre
valnt* krmili jc /j pi avo««>«lm tir- <b*ii ^r. rt.;0 K. z brusil in dalje pro
t/.;iv:ii i/pit v lijubljjiiii.	jiial. Okrry.uo s»»<lišre v Mariboru
i i«» •_'«'■ b»»k« pa Zorka. kakor tudi
Izpremembe v državni slnibi. |Obv<» in im^-tarja Kleuieivrtfa ki
Z odlokom inisKstra za narodno j-ie	posredoval, obsodilo
i-lravjc j,- bil dr. Janko Polajnar,|Vsaki-?a na O mescev ječt.
.. , ..	, . ipriniarii Maznioe na Studencu.! _	—
je pričel. Nato pa je r>komi«r-1	. ,	,	.	Pasli kontumne v Celju.
' •	c i.r« tm.-scen k zavodu za o^irr*"	J	J
Nadaljevanje.) »zrlo na pov^rnerja z očmi. ki kaza-
Royal Mail
Vnaprej plačane votoje.
Urediti ssdaj, da boste dobili svoje sorodniki * Združene državi pottm ROYAL MAIL.
Posebna postrežba za jugoslovanske potnike; izborna hrana in čiste kabine za vsakega
VELIKI PROSTORI. HITRI PARNIKI VEČKRATNA ODPLUTJA
ORDUNA ORGA ORBITA OHIO
•tx> U- | v l.jttbljani kot li i; v dosedn njeni t'niu in z
V e«-]jski r.keliei se ie pojavi
»ti*k!i pcst je
•j^iizclvcč psov.
Njegovo lordstvo se je le v*c drugo kot občudovanje.
—	No. ee je to va.sa želja
nil z rameni ter se 7-opet obrnil proti liloodu.	i ,
1	1	- imoScllJiii
—	Domnevam, da ne bo pripetilo polkovniku Bishopu nič SV'iik
zlega. če vam bo dovoljen profct odhod?	i
Za to imate mojo besedo, — je rekel Blood. — Tudi za to. ivan lJ;ij2.Mj. rol.-nnt za telesno) <la ^a bom brez obotavljanja zopet spravil na bre«r.	Kzp-ijo ori zdravstvenem odseku!
Lord Julian se je prisiljeno priklonil pomožnemu grovernerju. jza Slovenij- v Ljubljani, je ime ! Vi razumete, gospod, da storim kot želite vi.	%	imvan za učitelja telovadbe na dr-j
—	Da, da. j«' r^k»-l Bishop.	iiavnem moškem učite:iiič., v tu .Hafnerju
Dobro, dobro. — Lord Julian se je zopet priklonil ter odšeL 'Ljubljani	.	.	. ..	„ ^
. >	* i i i	. - - . - ,	, . ! \!u„lvinni n.tv,	v'hl-n; P-'kradl: oblek.:	in drusih. stvanj^'"'1 p-staje. P-oti napadalcu s*
I ira je spn-md do lestvice, ki j«- s«- vedno visela navzdol ter AiiM.nnani aipoinin mz. \iiHvo,1	,	-	1»	.	.
vrediios! i
closed .nj:mi službenimi prejemki. Zaradi	so °;i:vdil za mestxi
it'elje strosri pasji k<ntumae.
Vlomilci n?. delu.
Žele/uiakemn uslužbencu FraJi-
v ............ . (Zorenji vasi pri
Š!:> S" i i Ltk: .so neznani vlomilci
Kretanje parnikov - Shipping News
BI
s«*«ala
ik;il »podi« j.
moj lord. — je rekel Blood. — de pa -še je v žep ter privlekel na dan zvit per
pa Je sprt do čolna, ki je č
—	Torej z Bogom, n«ka druga stvar. — Posegt nn-nr. — Tukaj j** komisija. Bishop je imel prav. ko je rekel, da je bilo napačno dati mi jo.
Lord Julian je zrl nanj in pri tem se je izraz njegovega obraza iz.premenil. oblažil.
- Zal mi je. — je rekel odkritosrčno.
—	\
Vpisnina za potovanje Iz vseh evropskih
dežela.
Pišite po knjižico. VpraSajte za na dal j ne podrobnosti pri
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SAN0ERS01 & SONS, Inc., Agents
117 W. Washington St.. Chicago
«11
26 Broadway
pri kateremkoli
New York potnifikem agentu
10 0(50 I;roll
irtigih okoliščinah... j«- pričel Blood. — No, pa kaj bi ga ajunkta v ►ril. Saj razumete. Čoln čaka.	•	*	{icdu.
V. no{?o na prvi palici lestvice. je lord š»* vedno obotavljal.' Iz d t lavne službe
s,- v. dno ne razumem. -- vrag naj ine vzame. — zakaj ni-]/brali kakega drugega, da bi o<lnesel pr^veljniku vaše sporo-.n /..k.ij me ni^te < bdi>ali na krovu kot nadaijnega talea. /. voči B!«wtda >o se za[»ičile v oči lorda, ki zrle pošteno in
Sadar je spreji t v državno službo ix 'v potlinčju p krajinske uprave za Slovenijo in imenovan za suplenta \ X Čniiivnem razredu v provi-/orni lastnosti na srednji kmetij-j
šoti v 31atyboiu.	__
ViAii pis.,miški	v <Kldel-| Blagoslovitev vojaškega pokopi
u za piosveto in' v<re Leopoldi	Kščn
MlaUnr je imenovan za pisarniške IX. činovnem raz
Jugoslavia irredenta.
-odnik dr J .žel 1'retnar na l^i --■•ni. sodiiik <ir. J. sip l.a\ i ič vj IMuiiei in sodnik !»re/. določenegul "lužbrne^a ine sta dr. Ivo Lulik.
Dne 'J. iir.v. ce je vi-šdla r.a griču sv. Elije v St. I'etru <»b Sot*', slo-j.iesna blagoslovitev pokopališka so izstopili i-Iu.p!vmao:jivi}n junakom III. ar made ' v prisotnosti vojvode Enta-nuela Filio«*rta A< sta i i armadga oener.ila Armand.i Dlaza. vojnega ministra S^leriia in luin str a za mornarico De Vita.
odkrito »n nasmehnil se je, malo |n»rogljivo. ^Za trenutek s<* je obo-j
tavljal. Nato pa j.- pojasnil svoje ravnanje Tw>vsem odkrito.	° Pok	Antonu Luckmannu,
k.»j ti viim i. -.i povedal. Isti vzrok je. ki me je nago- uradniku	Kranjske industrijske!Aretirana, kei ie skrivala morilca
naj |i'»wVin pr^jiir z vanJ, da vam bi nato lahko jiotisnil	Jesenicah, poročajo še- V Trsiu je policija aretirala Ro
kla v drob. Ko sem .spr.-j»-l vašo komwijo, sem dom- i* ^	je bil eden onih zmo tjiaeominijevo. staro kt
edkih N..
par čevljev ,
neval. da m^ bo mogoče to opralo in opravičilo v očeh Miss Bishop.
radi katere, kot ste sami lahko uganili, sem komisiji, tudi sprejel. "^T^ V™%' ^ 'IOVOrvl Naš^l pa sem, da je to nedosegliva stvar. Moral bi vedeti, da so to mučne sanje bolnega človeka. Našel sem tudi. da si je modro izbi a i.i m»*d nama obema, če. si je izbrala vas. kot domnevam. Kadi-t<ga tudi nočem, da bi prišlo vaš»' življenje v nevarnost, če bi vas zadržal na krovu ter bi šlo vašf
ki je ljubil tudi Ženska bo dajala odgovor, ker ie dalj časa skrivala v svojem stanovanju /.nauega Marijana fJolobiča. morilca svoje ljubice.
.enski. V svet. vm vojni je bil poveljnik bataljona, ki ie stražil go-renjslio m primorsko železnico ter je k-.t Jak naravnost očetovsko
■krbel za slovenske vojnke. ki so e sporočilo potom kakega drugega. nazivali Č! novojniškvga oče^a. bi ga m i -go če ne izjwilnil. Mogm'e bonte se<laj razumeli.
Lord Julian je z«-l nanj s .strašnim presenečenjem. Njegovo •Utvo. aristokrat.sko lice je bilo zelo bledo.	Poročil
Himen.

BI
goni t
Pijan koči jaz in posledica.
Kočijaž K. <!erbec je pogledal v neki tržaški gostilni pregloboko v kozarec, kar jo imelo za iMisle-dico, Ja se mu je začelo vrteti pred
„ ........	.	.	ra Dizel jskem gk-čmi. V takšnem razpoložen iu >e
Mog Bog _ je vzkliknil. — In vi mi pripovedujete vse to? Maks Sribar. živiuozdravnik v stopil na kozel kočije, ki ga je ča-Pri poved uj-in vam to raditega. da boste mogli isto pove- Sevnici, z gdč. Než i k u Jane>:čevo. |;„ia r>..,»ci gosrilno, ter^ pognal. : ; da bo mogoče konečno vendar spoznala, da je še vedno l»»"crku uglednega veleposesrnika Med potjo j» srečal svojega prija-ml.aj nesrernega kavalirja pod tatom in piratom, za kate- z Stare vasi pri p. iz o! jskem jtelja Juiija Gaibatza. \'zel -ra .ie me >matra in «3a je njeno lastno dobro moja najvišja želja. Ko .	J k sebi na kozel. Xenadonu: je ko-
• '.-la to. v,- b> mogoče >j * rm i n ja la mene bolj prijazno . .. Če- Škandalozno postopanje zagreb jcijaž zavihtel hič ter lopni! konja, mog.iče le V molitvi... To je vse. moj lord.	ske direkcije ^elernic.	Žival se jc tedaj spustila v divji
L rd Ju! an i.- š.* vedno molče zrl na morskega roparja. Mol-! ^ Iil«*da u« r.-čajo• V leui 392*_^ beg. Na trgu Nicolo Tomnvisco j< I k n. r-no ponudil svojo roko in molče jo je stisnil Peter ^ P^-U^jo "Bal,tihof-ErntrittSr zadelo kolo kočije ob velik kamen ,1	^	'	karte torej nemški peron«*ki list- Vsled sunka je padel Garb.itz s
.la imate prav - je reklo konečno njegovo lord- ^	1I'Sd;..ki ^ ^jlepže j kočije ter se močno pobil. Prede-
te vi boljši mož med obema	'	letovišče m zdravnice v Jufeosla- Jjab ^ »a v mestu.. S.olnišnieo. Pi-
, . , .	,	„ ^	katero pose-a;o vs^kojaki jane*ra k..čijaža s« reiiraii.
-na. glejte, da bom imel prav jaz. Z Bo- |lJljci in eo,(; ,am ,;ra!j Kaj liaj
Dvomim, in če ni Kjer jc
»rej!
► rizad«
Lord Julian je molče oprostil .svojo roko ter odšel po lestvici n.ivz.f. ! u daljave je mahal z robcem Petru Bloodu, ki je stal. na>lanjajoe >e na ograjo ter zrl za odhajajočim čolnom. .
Eno uro j. zneje je odjadrala Arabella, počasi pomikajoč se naprej V lenem vetrieu. Fort je molčal in tudi na bojnih ladjah ni '•do opaziti im!n-nega gibanja, ki hi kazalo, da bodo skušale ovirati odh^d. Lord .Fulian je uspešno izvršil dano mu naročilo.
Štiriindvajseto poglavje. VOJNA.
Pet »it; i j izven Port Royala, kjer so pričele podrobnosti obali Jama ice izgubljati svojo ostrost, se je Arabella ustavila in malo jadernieo, katero je vlekla za seboj, so potegnili na stran Arabelle. K.,[»itan BUkkI je spremil svojega prisilnega gosta do lestvice, ik BUhop, ki je več kot dve uri živel v smrtnem strahu.
bo kazensko postopalo.
Majhna razlika'.
Sir Robert Walpole je povabil včasih majhno družbo v gostilno. Povabil je tudi neplemenitaše, če so bili nadarjeni in duhoviti. — Nekega večera se je jezil vojvoda Norfolški, ker mu je sedel nasproti navaden meščan; glasno je izražal svojo nevoljo. Ker se za zbadanje nihče ni zmenil, je nazadnje zaklical: — Slišal setn. da je bil vaš oče mesar. — Res je. mesar je bil. Morda ste hoteli s svojim vzklikom opozoriti na razliko med mojim in vašim oče tom. Dobro jo čutim: moj oče jf vole pobijal, vaš jih je pa vzgajal.
Dve mizi.
"Wuertemberski vojvoda Karo! je bil jako strog vladar. V malem mestecu gre v gostilno in si uka že prinesti kosilo. Ker je bilo poleti in zelo vroče, ni manjkalo muh in marsikatera je zašla v vojvodovo juho. Jezen pravi go-stilniearki: — Pogrnite vendar muham pri sosedni mizi, da ne bodo hodile k meni obedovat. — Post režij i va žena res pogrne, prinese krožnik juhe, jo postavi na mizo in reče strogemu gospodu: Sedaj pa prosim, visoki gospod ukažite muham, naj sedejo k svojemu krožniku.
20	decembra:
tfeydlitz. Bremen.
21	decembra:
Antonia, Cherbourg ln Hamburg.
23 decembra:	'
Hyndam. Boulogne.
2S decembra:	*
Colombo. Genot.
30 decembra:
1-» Savote. Havre; Olympic. Cherbourg
1.	Januarja:	, Seydlitz. Bremen.
2.	januarja: Bereniraria, Cherbourg.
4. Januarja:
Manchuria, Cherbourg in Hamburg-Mount Caroll. Hamburg.
6. januarja:
President Arthur. Cherbourg in P.re-! men: Majestic. Cherbourg; Finland. Cherbourg in Antverp. f -
ianuarja:
La Touraine. Havre.
: 10. januarja:
President Monroe, Cherbourg: Orduna. ■ Cherbourg in Hamburg: Sax«.nia. Cher-I bourg in Hamburg.
11. januarja: Hansa, Hamburg. Argentina. Trat.
| 5. januarja:
j Hannover. Bremen.
Varno odpravljanje masti
HujSaU, hujšati, hujšati. Je geslo de-belih ljudi. Postati tenak in sluk. je klic mode in družbe. Vsi debeluhi vijejo roke v zadregi in stiski. Oni so proti ogabnim zdravilom, boje se težkega vežbanja. so proti neprijetni in nezadovoljivi dijeti, dokler ne zadenejo na neškodljiv Marmota PrrdpLs (Marmola l*reseription) ter e* i r.auče potom njt-ga, da varno, stalno In lahko hujšajo brez izpremembe načina življenja, toda neskod'jivo. hitro ln tajno dobivajo idealno postavo, nežno kožo, bo-1J54 tek ln zdravje kot po ga kdaj prej !meli. ln »edaj pridejo Marmola Predpls-ne Tablete (Marmola Prescription Tablets) la Iste slavno neškodljive formule kot Je Marmola Predpis (Marmola Pre-«'-r,;ptlon). Hudovoljive dobrotne učinke frga slavnega varnegn imanJSevalca maf A"bp spoznate, če daste vašemu lekarnT-'u en dolar za en zavoj ali če prijet* 'sto svoto Mnrmola Company. <612 Word-ward Ave., Detroit. M'ch . s prn£n'o. n- 1 ••■^m ooAUelo znvot Mfrnrili r'r-c-rl-.'vnih "^nbt^t fMamnla T?»-p«irrilit Inn T'h!(«ts>.
Ako želite dobiti
prodnike ali znance iz stare domovine,
rišite nam prej za pojasnila, ker tevilo priseljencev je omejeno.
^ANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt St.. New York. N. Y
' 16. januarja:
Kochamoeau, Havre.
17.	januarja:
President Adams. Cherbourg; rari«.
18.	januarja:
Mongolia. Cherbourg in Hamburg; Ta-■ ormina. Genoa; Mount Clinton. Hamburg. 20. januarja:"
| America. Cherbourg fn Bremen: Olj-m-23. Januarja:
! Aquitania. CherbourK: Pittsburg. Clier-j bourg in Bremen.
'24. Januarja:
J President Van Buren. Cherbourg, j25. januarja:
, Minnekahda. Cherbourg in Hamburg. Bavern. Hamburg.
[27. Januarja:	V
| President Harding. Cherbourg m Bremen: Kroolord. Cherbourg in Antwerp-I l^res.dent Wilson. Trst.
28.	januarja:
I ji Lorraine, Havre.
29.	januarja:
Torek. Hamburg.
30.	januarja:
| Chicago. Havre.
31.	Januarja:
Prt-fldent Polk. Cherbuorg; Orbita. Cherbourg in Hamburg; Antonia. Clier-' bourg in Hamburg. 3. februarja.
I George Washington. Cherbourg in Bra-men.
Vasi sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek ra pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški di'iiar pri .JadVanski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika, ne sme presegati 3000 frane. frankov, to j»> protivred-I nost ud »približno $200.
V Italiji in rasedenetn ozemlju ' pa iabko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolaija ali po $2.— od sto
Frank Sakser Stat Bank. 82 Cortlandt. St.. New York. N. Y.
Fr:mcoski invalidi,
vendar tuiei mislijo o nas Kom-; Umetna omedlevica ženske.
patentno ministrstva naj takoj y r:orici sia se mudila mo?. in1 ki	mudili v Jugoslaviji ob
napravi red m kvuiet t ene n^nnl- -it st:l :,a ma; den.r fotoura-j priliki VI. mednarodnega kongre-neinu škaiiualn.	Hrala cbclnslvo. po fotografije pajsa za proučavanje invalidskih
vprašani, -o poklali v 2 ni k bratstva in zadovoljstva nad gosto ..vibiiim sjircjemom v )uiroslavlji npravi invalidskega duma v Ze-munu znesek 200 frankov, s prošnjo. da r.a.i <.e smatra to skroni-io darilce kot umz iskrene bratske solidarut-isti.
luoral priti vs.-ikdo v hotel *'»»ni Petdesetletnica vinarske in sad- !i-«jšii"*, kjer sta'bila nasrar.jena iarske šele v Mariboru j rja je šel po liaročeue »like tudi se ie slove>n.i obhajala v nedeljo Jože! Vižmtin, ki je imel 170 lir novembra v zvezi s slovesno v žepu. K«.maj je vstopil, je psid-r,tv.»! itvijo st tduje kmetijske šole la žena v ne/aves;. Vlžintin je po-v Mariboru. Ta vinarska in .snd- m-gal f.>!«-sral'u pri delu usinilje-j irsku šola je najstarejša jugoslo- *,ja, da sta j<> dvignila in spravila
vanska kmetijska šola.
k življenju Pri tem pa je \ ižin-
tinti zmanjkala denarni.-a s 170 !i-Drnžbi sv. Cirila in Metoda h ami, kar je zapazil šele na eesti. sta oddali ne ska in ženslca ient- Stvar j.* takoj naznanil policiji, peterska podružnica v Ljlibljani Izkazalo se je, da se je mlada foto-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
......	.. , .	b>sedaj iz Tenda za prenos blago- urafiuja umetno onesvestila, samot Naroda" v državi Ohio naznanja
K*l >e,laj pr^teje dihati. Ko se je pnee! strah umikati, se Je-., obojnega Frana Marija Limbar- da .ie dala svoje. !» /r,|wt oglašati njegovo globoko.ukoreninjeno sovraštvo do
pm » ... /-»|mm I^wiii njegovo gioooico, iiKoreninjeno sovraštvo <to ^kega čistili 50,000 ti jri tlr/n. ga bukamrja. liil j>a previden. Več je v svojem sreu Urezprimerna debivn»»st. bo. kak<>rhit ro se vrne v P..rt Royal, odnehal, do-1
1 -P< tra lilo«*.la na vi^liee. je t«» svojo prisego [Zastraženje smcdnišnice v Celjn.' /aM*.	i VIjsko v«iiašk<» poveljstvo je
o zastražen je smod
( »njenim naročnikom *'Glas*
mu možu priliko.no, da jih bo-obiskal naš potoval
kron. R'?s <!a je ta ukradel klijenta. Kes le-J-ii zastopnik

k
da ne pravi držal
pe stvari! Zu svojo zvijačo se bosta im.rala oba pokoriti.
r
Ht.».«l ni iinel n kakih iluzij. Nikdar ni bil in nikdar ni j dredilo ^tro;
Igra na tri karte.
Kmet Kafuel l>rafongo
stanu-
1» -tati pristen in popolen pirat. Nobenega ilrugega pirata '"»»»»ce in je opozorilo občinstvo, j >č ta:n n^kje pri G«,riei. je jjrišel v celem Karibe jskem morju, ki bi si zanikal veselje, da o-!"J,j*np	jt^noT-i po steauib. ki ?.a Of. čil. a h v dotiko /. nekim čLo-
!k..vnika Bishopa ter" s tem poveča svojo lastno varnost. v<)'li-io l»r«Wiau Miiodnišniee, da se vekom. Ta človek ga je povabi! v
Mr. ANTON SIMČIČ,
kateri je pooblaščen nabirati na !r«»cnino za nas lisf, zatoraj prosi I mo rojake, da mu bodo koliko< mogo?e naklonjeni.
Slovenie Publishing Co
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
CDINI ILOVCN8KO GOVOREČI ZDRAVNIK ft P EC (J A L 1ST MOŠKIH BOLEZNI. Mola *trok4 J« zdr«vt^*nj« akutnih In kroničnih bolezni Jas um ie zdravim nad 23 >«t ter k nam akuinje v	boleznih
in ker znam eloveneko, zato vaa morim popolnoma razumeti In »poznati vašo bolezen, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravje, fkrrl 23 let aem srldobll poaebno akušnjp pri ozdravljenju moških bolezni. Zato •• morete popolnoma zaneatl na ^teno» moja ikrb pa J«, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlaftajt«, ampak pridite CNpraji,
Jaz ozdravim zaatrupljn.10 kri, ma^uijo In liso po toleau. boloznl v grlu. Iz« padanje las, bolečin* v *-oeteh, »tarerane; oaljbeaoatiživčne 'n bolezni v mehu« ju ledlcah, tetrah, želodcu, rmenico rwmatlzem, Vatar; zlat« tli«, nhduha Itd Uradne uro: V ponedeljek: sredo It petek od V. dopoldne do I, popoldaoi ▼ torek, četrtek ln sobota od t Oopoldne do K. sveCer; v ocdaljak la praznikih od II. dopoldne do 1 popoldne.
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
«.> ste kedaj imeli misel kupiti moško ali žensko žepno uro, jo boste prav gotovo kupili, če pišete nam po novi cenik za zlatnino. Ure so najnovejšega in krasnega izdelka, nekaj novega.
Velika zaloga pravih glasnih Co'.umbia gramofonov; slov.* nemških vojaških in v vseh jezikih Columbia plošč.
Pišite po brezplačni cenik takoj na—
IVAN PAJK, 24 Main St., CONEMAUGH, PA.
-K	-K -K -K
Nusa-Tone
Uspeti v dvajsetih dneh ali se vam pa vrne denar. •
ter K h o pa je stric Ar
kapitana Blooda
v -le 1 t♦ yra s,- je kapitan Blood -rnejal v žolto. napihnjeno lice ika in njegove majhne "*	* "	-
li skuhal prikriti.
Sre.'no pot do doma. polkovnik darlinp, — mu je rekel v
- Že
• lk<
itel
poveča svojo ______ ________
«1 pa ni bil take vrste človek. V slučaju polkovnika Bi-)lZO"ne VsakJ PP^sled-ei.	bližnjo gotilp.., kjer sta se lotila
tnel ie' n»-ki nadaljni vzrok, da se je zadrževal Ker je bil	,,a tri karte- V k»"atkcm času
b,Ue Bt,hop. je moralo i^tati njegovo življenje sveto zal r ***** ^^	il ^
t-«- naiiil: eHjški j?ostdn:earji	lir. Pri ij»ri je seveda mož sleparil
.'.n«.'.»varjati pred sodiščem Tekom	kmeta. D« j?«»dek j«: bil naznanjeni
razprave s.*1 je pi ugotovilo, da na-	policiji in pelic:sii so prijeli sle-
oči so ga zbadale s pore<lnostjo. petost mt-i« nakupno in prodajno parskey, jo,.;iica imenuje se Franj
•pno ni bila tako velika, do bi bili l.evee, star let, stan 11 ječ na
b
»I i
k,
Že
/.»krivili kjiko I.aznjivo dejanje. V rdeli £t. 763 Nadalje so polieisfci} drujfie ste 1111 sluzdi kot talee. Svetujem vam. da se Tudi -objektivno	arrešilu ker aretirali še dva »jožj. ki sta bila!
'e tretji taki -Uiibi. .laz nisem srečen za vas. polkovnik in I >■» smatral zadružni komisar po v zvezi s to sleparijo. Imenujeta 11 rali že davno zapaziti.	! lot i eenc pri pivu 22 do ?4 kron za 4e Jožef Umek in Fran Pavlic,
■remija 1'itt. ki je stal ob .strani Blooda. je zrl mrko na od-j primerne. Oprostilna razsodba se
•im./nega governerj«. Za njim pa je stala tolpa airokoplečih. «r«.kln tudi protittr<:oveem Ja-	Denarne zadeve -
nea ob/.panih. divjih bukanirjev. ki bi brez dvoma strla Bi-	p.»sK-v-dji llišnerju in Pomorskemu uradniku Elemeri-'
• t muho. ee 1>i >e ne pokorila vse obvladujoči volji povelj-	k' **' bili ovadeni zara'ii ju 1'aioku je v \vži tržaškega ho-'
v Port Kova tu izvedeli ljudje od Pitta, v kakšni nevar- P1'*1 i™111'1 cen pri amerMČl.i masti t.da dc la Ville, v katerem stanu-1 nahaja kapitan in čeprav so bili prav tako kot on priprav-	P^dla V tej veri je natn-
■biti -e kraljeve sluibe. ki jim je biJa ti-siljena. jih je ven-	Tat0Vi na POkOpaliŠČU.	»ICČllI nekega Svojega Zlianea.;
način, kako je postalo to potrebno. Vsled tega so se ču- , V	^ ™ > kawnai je ll.lt-1 p,ravnali neke
Javil.- i:a tamkajšnjem pokopali denarne »ideve. rumor»čak pa ni
poravnanju nit: tako raz-iz sebe na nekclikokrat nda-
.	_	p repe- ril s pestmi pr no?u ter zbežal. Po-
a la. Vaied te^a ni rekd ničeaar,	'ijali v Ptuj v svrhe poprave. Na- inoricak je dobil od zdravnika re-
Knjiga za dolge zimske večere.
. Slovensko-Ameriltanalu
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov. Naročile f a še danes.
SLOVE NIC PUBLISHING CO. 12 Ccrtlandt St.. New York
*~Dob« a« tudi pri zastopnikih W Glas Naroda.
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, živi jen I a polne možke In ženske«
če ste slabega zdravja in pri 3labi moči, če se vam spomin mrači in vaše tc!o n. -ači, ie ste se že naveličali jemati pomirljiva in narkotična sredst\c, potem posKu* iajte Nufira-Tone. in izprevideii boste, kako jjitro se boste Čutili drugačnega človeka! Devet desetin človeških bolezni, kot fepehavanje, anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevraljrija.
uprimer slabi tek. nepicbava, vetrovi in kolcanje. zaprtje,
pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznoat, nespečnost. izhaja iz pomanjkanja, živčne moči. redke zvodenele krvi in slabe krvne '•■rkulacijc.
Vsak u-*. vsalco' delovanje telesa je odvisno o^ iivčne £ile za svoje življenje in delovanje, živčna moč je po«la\ .tua stvar za i**odec, jetra, ledirc, droL. utripanje area in kr" no cirkulacl'c. N-^a-Tone je najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj ?
Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih
predpisujejo najslavnejši zdravniki, i— Kujra-Ton« je bogat na telezu in fosforja — ter je hrana krvi in živcem.
)Nu»a-Tone proizvaja £i vljcnje v ietra, ter- ojačuje čreva. -ia redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja is njih strup®.-»e sestavine. Ni£ re* vetrov in kol^anja. težke sape in rok-i jexiks. Nič več bolečin in bolezni t Nujta-Tor.e da'— čudo*..i tek,
dofcro prebavo, sUnovitne *.ivee ter tč.avo okrepfujoče spa.ije
Nagt-Tone obdati kri. uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenjo zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in r ustavne može, zdr»-vejše in kraanejše ženske. Kusa-Tone ne vsebuje omamljivih aredste--.
zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pokrit je • sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ira. Pripo.-cČiU ga boste vsem svojim prijateljem.
NA4A POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nu« Tone j« en (*1.0C> dohr za ...kleaieo.
.»••ka steklenice vsebuje devetdeset <SO> tablet, polno mesečno xdr»-*lj-njc. Vi UbVo
kupite šest ikatelj, šestmesečno zdrav.jenje za pet ($5.00) dolarjev. Jemajte Nukj.
Ton* dvkjMt (20) dni. te niste aadovoliei z lupjSnm. vrnite preostanek z*eno s ilutije Im Wi ww bomo takoj vrnili denar. Vidite, ne morete izgubiti niti penija. — Mi prevzamemo rtzilro. Nuga-Tonc la enaki garanciji.
_____ KO NAROČATE. «A POSUlZITt ***ECA KUPONA. - ■ , ..
NATIONAL LABORATORY, S. 2C. 101 ft So. V, abash Ave.. Chicago, m.
€ >«podje:—Prosim, dobita priloženo..............za kar mi pošljite..............
Steklenic Nuga-Tone.
la »t. aU K F. D.......................................................
izgubiti niti penija, le na prodaj pri vsih dobrih lekarjlh po enaki ceni
Država


v
_____^_
■■ ■■ -..... -_

_
____i_
i
GLAS NARODA
• List slovenskih delavcev v Ameriki

Jugoslavija — nova mogočna država.
Napisal Lupton A. Wilkinson za t^The New York Times**.

W
Razprave v zvezi z ravnokar zavrženo flotacijo posojila, katerega so dali ameriški bankirji Jugoslaviji. so imele za posledico, da so se Številni vpraševali, kakšna dežela je pač to. Naš lastni državni department je nekoč po-hlal v Belgrad brzojavno z označbo " Jugoslovakia ". Čitatelj bo vsled tega mogoče doživel isto presenečenje iTrrt ga je pisec tega članka, ko je izvedel, da je Jugoslavija četrta zavezniška dežela v Evropi glede ozemlja, da obsega štiri patine ozemlja Italije, da pa je neizmerno bogatejša v naravnih virih kot pa slednja.
Resnica je. da ne pomenja bogastvo pod zemljo in na površini ustaljene države in zmožnosti, da kapitalizira naravne vire. Bogastva ozemelj, ki so znana sedaj kot Jugoslavija, so bila obsojena na nerazvoj tekom stoletij, v katerih so predstavljala majhne države, kajti njih možna ekonomska sila je bila skrajno vabljiva za sosede. V Dalmaciji, Hercegovini in Bosni so mi povedali, da so Avstrijci po zavojevanju teh provinc dejanski ovirali razvoj, ker «o se bali večje sile v podrejenih provincah kot pa jo je bilo najti v Avstriji sami.
Kraljestvo Srbov. Hrvatov i: Slovencev, da imenujemo Jugoslavijo z njenim oficijelnim imenom. se mora boriti s številnimi težko«"aini. ("e bo mogla Jugoslavija le par let mirno razvijati svoje velike ekonomske možnosti, bo is?ra!a v iztočnem delu evropskega kontinenta ulogo, ki ne t dosti manj važna kot je bila on: razpadle Avstro-Ogrske.
Jugoslavija je bila stvor jena i predvojne Srbije kot jedra ter številnih provinc, kojih prebiva' stvo, ki je istega slovanskega izvora, je glasovalo za združenje jugoslovansko državo. Hrvaška, Bosna. Hercegovina. Dalmacija ir Slovenija so si pridobile svoje o proščenje vsled zmage zaveznikov. Črnogorska narodna skup ščina. izvoljena potom direktnem glasovanja, je soglasno sklenila spojiti prejšnjo kraljevino z novo državo. Rodovitna ozemlja Bara-nje. Banata in Bačke je dobila jugoslovanska država od Madžarske in par manjših ozemelj od B garske. Jugoslavija meri 95,626 kvadratnih milj ter je vsled tega dvakrat tako*velika k«»t Pennsylvania. V Evropi pomen ja to velik narod v teritorijaln^m oziru, kar je razvidno iz primere z Ttalijo.
Jaz nisem Š<*1 v Banat in Bač-ko, o katerih pokrajinah se glasi, da sta uveljavili svetovne rekorda jrlede poljskih pridelkov ter živinoreje. a vozil sem se ob reki Savi navzdol skozi Hrvaško in več kot enkrat s**.m domneval. da so vozim skozi rodovitno dolino Arkansasa. V nega je bilo v izobi-lici, koruze na poljih, pšenice v snopih, vodnih melon, paradižnikov in svežega sočivja vsake vrste. Na vsakem križišču so čakali vagoni. naložr»ni z žitom ali do-brorejenimi pra*oi. Te slike mi bodo ostale v živem opominu, prav kot ljubki vinogradi Dalmacije. Nikdar n* bom pozabil dveh nodi, osvetljenih od lune. kateri sem preživel čujec v nekem Fordu, ko sem se vozil skozi viaoko gričevje Hercegovine. Ob obronkih gričev so se pasle neštete glave ovac ir čudne, slikovite postave pastirjev, z zakrivljenimi palicami v rokah, ki so strašili svoje črede po noči. so vsbujaJe v meni spomin« na bajke iz ottoftkih dni.
Ni treba postati očividec, da * spozna važnoet Jugoslavije v svetovnem poljedelstvu. Glede produkcije koruze je Jugoslavija prva med narodi Evrope ter zavzema takoj drugo mesto za Združenimi državami. Glede pšenice je peta v Evropi in osma na svetu; glede rii deveta v Evropi in deseta na svetu; glede ovsa peta v in sedma na svetu; gleds
krompirja sedma v Evropi in de-! skupna kri in skupna usoda.
veta na svetu in glede lana četrta v Evropi ter osma na svetu.
Resnične vrednosti produkcije vsake dežele ne merimo po splošni kvantiteti, temveč po preostanku, ki je namenjen za izvoz ali eksport. Jugoslovanski kmet si je šele v zadnjih letih pridobil syo-jo prostost, po britkih in krvavih vojnah. Možnosti bodočega ek-sporta je lahko presoditi iz dejstva, da je predstavljal leta 1920 izvoz vrednost 1211 miljonov dinarjev. Leta 1921 je bil vreden skoro 2461 miljonpv dinarjev, torej več kot dvakrat toliko kot leto poprej. To so splošne izvozne
Domneval sem, da bom cul v Bosni in Hercegovini nemško govorico. a v moje veliko presenečenje so vsi govorili le čisto srbščino. Tudi v Dalmaeiji so ostali Jugoslovani čistokrvni in Črnogorci so seveda najbolj srbski med Srbi.
Jugoslovani so ostali mogoče najmanj pokvarjeni med različnimi evropskimi tipi. Osfali so krepostni in čili v teku stoletij, tekom katerih so morali prehra-njati sebe ter plačevati tribut svojim različnim gospodarjem z edlom svojih rok. Idejo številnih ljudi o srbski krvoločnosti je tre-
^tevilke, a farmski produkti za-	ba pripisovati izključno le dej-
vzemajo prvo mesto.	stvu, da so živeli Srbi stoletja in
Letina v tekočem letu je dobro	stoletja pod neprestanim moral-
obetala. Avgusta meseca je polje-	nim pritiskom, da se upro ter str
drisko ministrstvo izračunalo, da	moglavijo tega ali onega tujegs
bo Jugoslavija lahko izvozila 150	gospodarja.
tisoč vagonov žita, kar bo zopet Srb je v s\'ojem bisrtvu kmet
podvojilo številke iz prejšnjega	Sedel sem v restavraciji Srbska
leta. Tgodna trgovska bilanca v	krona v Belgradu ter videl vsto-teku naslednjih par let bo zago-1 piti človeka, ki je izgledal kot
tovljena Jugoslaviji edinole s po-	-kak farmer iz Alabame. Vsi so ga
močjo poljedelstva.	pričeli srčno pozdravljati in vpra-
Nadaljni velik vir bogastva,	šal sem svojega prijatelja, neke-
katerega ima dežela je les, s svo-	ga bankirja, kdo je ta novodošli. ;imi stranskimi produkti. Čeprav | — To je Mihael Lazarevič, ki
je le dvakrat tako velika kot	je bil naš ministrski predsednik
Pennsylvania, ima Jugoslavija	ravno po zaključenju vojne, —
vendar več kot osemnajst miljo-	se je glasil odgovor, nov akrov nedotaknjenih deviških Nikdar ni slekel svoje kmečke
gozdov, v primeri s štirimi miljoni	obleke, dokler ga nismo poslali
v Pennsylvania. Pomanjkanje le-	na mirovno konferenco. Tam je
sa v drugih delih Evrope dela iz	bil steber sile za nas in njegovo
tega kapital, ki znaša tisoče mi-	možko obnašanje mu je pridobi-Ijon >v dolarjev. Kakšna je razli-1 lo ime največjega kavalirja* v
ka med novim narodom ter pred-	Parizil. Ko je bila kriza končana vojno Srbijo, je razvidno iz dej- j ter je bil naš narod priznan, se
stva. da je morala Srbija impor-	je umaknil v privatno življenje,
tirati celo les za kurjavo.	to je na svojo farmo. V Srbiji ni-H. L Smith, neki ameriški ril nikakih politikrrv (Kaj pa
darski izvedenec, je sestavil poro-	PašičT) in če sraD našli državni-
čilo o mineralnem bogastvu Ju-	ke v času sile, se je zgodilo to po
goslavije in to poročilo, katero	božji milosti.
moramo smatrati avtoritativnim. Povsod v Jugoslaviji sem našel je presenetljivo v svojih zaključ-	resnično demokracijo. Ena prvih kih.	določb ustave je jamstvo, da ne — Kraljestvo vsebuje večje ste-	sme biti nikakih privilegijev stavilo mineralov, koristnih člove-	nu, imena in bogastva in ta ob-štvu kot katerokoli tako veliko o-	ljuba je bila očividno izpolnjena zemlje v Evropi, — je rekel.	brez napora, ker je demokratič-Splošne finančne razmere v	nost narodu prirojena. Dohodki kra.J.*>tvu Srbov, Hrvatov in Slo-	kabinetnega ministra so dosti vencev je treba označiti izvan-	manjši kot oni kakega boljšega rednim. Na kontinentu, kjer je	farmer ja ali izvoščeka in vsi tri-papirnati denar tako obilen ter -je sede skupaj v isti restavraciji, vreden približno toliko kot jesen-	pijejo svoje vino ter se razgovar--ko listje, je uteha najti deželo, v	jajo.
kateri je izdala vlada manj kot Zunanji politični položaj de-za -šest dolarjev vrednosti papir-	žele je v splošnem v smeri proti natega denarja na vsako «glavo	miru, z gotovimi izjemami. Di-prehivalsiva. Jugoslavija ima	plomatični triumf Beneša. češke-najmanj papirnatega denarja med	ga ministrskega predsednika, a vsemi narodi Evrope. Finančni	ko je ustvaril Malo antanto, je minister mi je rekel ter je očivid-	preveč dobro znan, da bi ga bilo no prepričan o tem. da sta dva	treba tukaj ponavljati. Ta zveza napačna faktorja povzročila pa-	Čehoslovaške, Jugoslavije in Ru-dec dinarja na osemdeset za en	munske je globlje utemeljena kot dolar. Prvi faktor je bil. da jp	le na začasni potrebi, morala vlada zamenjati avstrij- Govoril sem o velikem in oči-ske krone v razmerju štirih kron	vidnem poljdelskem bogastvu, ki za en dinar. Poslediea tega je bi-	se razkriva očem potnika. V zve-la vplika izguba in deprpsija. Na-	zi s tem pa je opaziti tudi nedo-daljni faktor pa je bil po mnenju	statke. Poljedelske metode so finančnega ministra Kumanudija	skrajno primitivne. Kmet je ve-p treba, da se vrši eksport za	liko bolj odvisen od dela svoje špekulacijo z dinarji na borzah	družine na polju kot pa od mr na Dunaju in v Rimu. Naj bo	dernih poljedelskih strojev. Post var taka ali taka. jugoslovanski	gled- na moderen stroj za žetev kmet smatra svoj denar zdravim,	je bil nekaj tako izvan red nega Spravlja ga celo v tako velikem	da sem si to -zapomnil. Dejstvo, obsegu, da je bilo treba izdati po-	da je toliko prostora za izbolj-sebne nakaznice, katere mora	sanje poljedelskih metod, da s predložiti kmet v zameno na kon-	bodo pozneje pojavila se večja cu sezije. V nasprotnem slučaju	bogastva, a treba se je spomniti, bi ne bilo dosti denarja v prome-	da ne morejo nobene polticne ip tu. da se raz peča obilni letošnji	premem be nenadno iztrebiti db-pridelek.	vad stoletij. Vlada je na primer Podrobnosti vladnega prorac u-	pred kratkim ustanovila trinajst na za novo fiskalno leto niso bile	preiakusnih postaj za živinorejo, Se do gotovi jene, ko seifi zapustil	da pospeii bolj skrbno' gojen je Belgrad, a finančni minister je	konj, prašičev in goveje živine,- a obljubil parlamentu, da bo pred-	takoj so se pojavile težkoče, d* ložil umerjen proračun in parla-	se vzbudi resnično zanimanje ment je zahteval, da drži minister	kmetov.
svojo besedo.	Ista ovira primitivnih metod se
Nadaljna važna stvar je eno-	tiče tudi rudarstva in domačih
ličnost naroda, iz katerega črpa	industrij. Največja ovira zdrave-
vlada svojo polnomoč v družbi z	ga ekonomskega razvoja pa je po-značilnimi potezami tega naroda.' manjkanje Železnice s standard
mernim pristaniščem. Jugoslovanski narod obsoja strogo stališče, katero je zavzela Italija glede Reke, a imperijalistični element v italjanskem narodnem
trg za jugoslovanske pridelke o-mejen na italjanska^ mesta in vsled razlike v valuti je bil ta trg sorazmerno le malo dobičkanosen. Pošiljatve v - Francijo in Anglijo
življenju gleda z nemirom na na- j pa bodo postale povsem možne, raščajočo solidarnost v novem in ko bodo imeli Jugoslovani svoje mogočnem sosedu obstran Jadra- i veliko in dostopno pristanišče in na. Potem ko sem govoril s števil- j ko bodo pridelki dežele dejanski nami jugoslovanskimi voditelji, i na svetovnem trgu. sem prišel do naziranja, da bo prvi zunanji spor, katerega bo imela Jugoslavija, z Italijo.
Najbolj resni notranji politični položaj se tiče Hrvaške. Ra- j dič, sijajni proti-vladni voditelj.!
katerega so njegovi pristaši od	'
časa proglasili 44 predsednikom i
Hrvaške", ne bo povedel svojega Pratika, zvesta družica vsaki naroda v oboroženi ustaji proti, venski hiši. naznarja najkrajše belgrajski vladi. Nikake vojne ne* lnevf>- Medlo solnee obseva pusto bo med državami kot je bila pri '^ljo. i" snežna odeja krije po-nas leta 1860. Prostost govora, ki ! !Je in travnike. Ob cesti op reza j o je dana Radiču, je dokaz liberal-j -;^'dam>vrane ter leno Paleta-nosti napram opoziciji. Kljub te-
Jugoslavija ne potrebuje ndka- govski podlagi. Londonski fi-ke altruistične pomoči ter ne pro- nanČni uredniki so odločno kara-si nikakih nagrad, temveč le razu- li angleške bankirje, da so pusti-mevanje in simpatije zaveznikov li Ameriki dobiti zadnjo izdajo in Amerike, ki je naravnost ma- jugoslovanskih obveznic. V teku •gična beseda po celi Jugoslavija, naslednjega desetletja bo svet Angleški in francoski kapital sta 1 mogoče videl zgraditev države na že pokazala svojo pripravljenost. ' Balkanu, ki bo predstavljala sko-celo poželjivost, da se vdeležita i jo imperij. Vredno bo zasledo-razvoja nove države na strogo tr- vati ta proces.
Nekdanji božični večer na Kranjskem.
SpUftl Fran ErjaVec.
voličke in pastirce, vse od lesa re-'si pojo. Tako mine čas, da sami zane in živo pobarvane. Spredaj ne vedo kako. Zdajci se oglasi ve-utrdi vrsto drobnih voščenih sve jliki zvon. Mogočno in veličastno čie. tu in tam nastavi tudi katero kakor nikoli podnevi zveni nocoj po gori Naposled obesi od stropa njegov glas. po vasi .se čuje strel, doli na dolgo konjsko žimo božje- ulice ožive in ljudje nekako veselo vajo z dreves« do drevesa. Vrabci ga angela, ki nosi v rokah napis- hite ob tej nenavadni uri v b' /ji
mu a e ta o<*n'eviti Hrvat ovi n	'trnadi, ščinkavci in škrljice "Slava Bogu na višavah in mir'hram. Noc-oj je vse bolj praznično, pa jes a ognjev i r\a ; ^ro7ehajo okoli hiš in brskajo pri ljudem na zemlji!1', ozijanjujoč orgije se glase kropkeje, pevci in ra napredka, katero je treba vze-1np ^ s<? ]j morebiti našla ;preradostno vest. da ?e je uarodil pevko poj-', lepšo. Vsem nepriC-ako-
ri vpoštev. j. u	-e i;a|;a nirYiPa hrane. Poti in j kralj nebeški, odrešenik grešnemu vauo nntrlo mine služba božj.i Ko
Govoril sem o kreposti!* srbske- ,	so prazne, uiti beračev ni vi-1rodu. Tudi svete tri kralje je pri- pa pridejo polnoČkarji domov. j;h ^a značaja, ki so posledica njegovega enostavnega in patriarha-ličnega življenja. To življenje pa
so dosti prida, kadar se pojavijo pri narodnih voditeljih. Jugoslovanska vlada nima očividno jojma o mednarodni propagandi.
deti. Božični prazniki so pred dur- nesel s seboj, toda ti se sed^ij ^e ne že čakajo peč«»ne klobase, krvavimi. Vsak je najrajši doma v svo-;smejo pokazati; šele zvečer pred in jeirnicc. ki jih je v tem gojeni k< tu te svete noči noče nad-jnj.h praznikom jim bo dovoljeno spodinja pripravila zan.ie
je tudi dalo Srbom poteze, ki ni- le«r»vati, dobro vedoč. da bodo za- str p .ti v borno štalieo. Pač se pa
!o gospodinje po praznikih tem že sveti nad streho zlata zvezda, radodarnejše.	ki jim je kazala pot. Ko starejši
Toliko živahnejše pa je po hi- VRe tn n reja-in nastavlja, sede 5ah. Od gospodarja do zadnjega 'mlajši bratje in sestrice okoli nje-
Kitajski Božič.
— Mojster in uzor deset tisoč
Viti toliko zanimanja ni' vzbudi- ! »astirjn je vse pri domu, in četudi £a mirno, kakor bi bili pribiti m stoletij, — stoji napisano na pro-la pri angleških in ameriških u- j,n01;l Po kakem majhnem o- ne premaknejo oči od jasele. Ne- celju svetišča Konfucija, kajti rednikih. da'bi bil kak poročeva- |l>ravku z doma, se podviza in hiti l^eška raidcst jim sije z zadovolj- njegovo ime pomenja v resnici
lec prve vrste stalno nameščen v deželi.
Jugoslovanska vlada se mora -ele naučiti moderne umetnosti, kako spraviti ideje na dan, ne le v inozemskih deželah, temveč
ludi med lastnim narodom. Veliki
pod domačo <treho, kajti nocoj je;uih obrazov, danes so pozabljene	mojster,
sveti večer ali bndnjak, kako* go-.vst' ™ — kar Je največje ču-	pri§ei je na ta svet prefi petin-
vore po nekaterih krajih. Pravega ^ " ^J}™ ^	dvajset stoletji v vasi Kion - Lao dela nobenemu ni mari. zlasti mo-1 dovolim so s hlebčki, ki jih je ma-,kar p0menja "okrogli "rič" —
škim ne. Vsi se potikajo okoli pe-jti spekla ital.iše zanje. Domačemu	VaR del vince "
® 'či. ki puhti danes nekako posebno Uclinu pa ne gre v glavo, da	^ ^ J ' c'dobrcnie.mo tapioto od sebe. Mati se danes nihče boned otrok ne
ang - Long, ležeče poleg Pekinga.
Njegova stariša sta bila več let brez otrok in ker sta si želela
>nn veliko peko in ne vsej h:či se «n«ni zanj. Oleda .iih in gleda, na .n neosušeni davčni vir, ki ob- :irijt *isti dobri duhovi po poti- P°sled skoči na klop in s^ nerod-daja radi pomanjkanja revizije1 .-nh in "gubar.icjsh. Kraj mnogega m ri»e mednje. Ko pa vid:, da ga sina- sta doprinesla žrtvo. Na go-ibdačenja kmetov, ni serservoar, I pecivu se odlikuje po velikosti pn-iPoP0luoi»a prezirajo in ^a nekdojro Gni - Kieon sta položila celo
katerega bi bilo lahko načeti ob xateremkoli času.
Nadaljni vznemirljiv faktor v boju dežele za popolno ekonomsko enotnost in razvoj je pomanjkanje vsake znanstvene metode glede obdačenja biznesa. Finančni sistem je bil skrajno neroden in površen in vsletl politične potrebe je vlekla vlada dohodke iz konštruktivnih interesov v Času, ko bi bilo pospeševanje trgovine in industrije, ne pa gulenje prava politika. Dosti zdravega razuma opazimo med belgrajskimi uradniki, da preprečijo samovoljno dušitev mladih industrijalnih podjetij, a naj so nameni onih, ki iščejo dohodke za državo, še tako dobri, bizces ne bo nikdar trpel, da bi bil izročen na milost in nemilost neznanstavenemu obdače-vanju, ki ne dela nikakih razlik.
se b no p-.prtnjak, ki bo ležal nil ('e16 krcne P° smrčku, se zavleče vebke praznike ves čas na mizi.i »«vo!j«n z«.p.-1 pod klop pri peči, šele mi svatih treh kraljev dan ga ^e zvije in dremlje dalje. Najsta-na "ne gospodar. Tedaj odreže vszu	v t<?in umiva in čisti dol-
kenm v družini s\-oj kos. n« po vrsto svetniških podob, s-velo zabi pa niti živine v hlevu, niti kn-irazIiel° v kotu in briše prah s sve-reriiie pred pragom, da bi bila lc§a (luhib ki ^isi vdelan v steklo zdrava ter se d'.bro redila	inac* Yeliko javorovo mizo. Po kon-
čanem delu prisede tudi ona k
Kar je bilo rečeno o nedelavno-
j družbi Nje*j je celo dovoljeno, da
<i nilskih, ne velja pa zenicam. ,me tu in fam nasV€toYati kako
One ima,o z um.v.injem m	mmb hl ima tudi to zado.
r.jem izbe kuhinjskega m h«nega vojjuflSt, da sluSa mali mojst^.
orodja toliko opraviti, da bi jim vMh llje n;isvet
— ako se jim sme verjeti — ne .. .	_
___,	,	- , ~ , j i V t'Mn je somce zašlo, dan »*e je
zadostovale štiri roke. Za čudo .. .	.	.
pridni pa so danes otroci. Nič jim st'sni1 ,nrnk Je	91 v
ni treba nrenovedovati keoanje	R™ prav ker jase ce so
in drsanja in - kar je še posebno d' d.,:lal",-1 '-radlteIJ» »dovoljen a
čudno - materi pre.] pečjo nc de-	d«Mm>	^ ^tr.z-
ia.ir uauotja. V.s: so v hiši, vsi se,kt'' 'zr;zkc ^	katere mu
gneto za mizo. In tihi so da je kar	^duasajo hvaležni gle-
neverjeino Vsi drugačni nego si- L 0 11 na eer Tu je namreč njih starejši brat, ki se šola v mestnih šolah
Mojstrski ekonomist kot svetova-,Sinoči že pozno ga je hlapec pri-lec kabineta, bi bila največja dobrota, katero bi mogla biti deležna Jugoslavija.
peljal iz mesta. S seboi je pripeljal vse, l:ar je potrebne za jasel-ee Zjutraj zarana, ko še ni
Argument, ki se oprijema mo_J nrav zdanile, se je napotila hra-
jega optimizma glede bodočnosti br3 ^ P^ ,vod,tvora mestnega T . .. . ,	. .učenjaka s koeem onrtnikom v log
Jugoslavije, je polno spoznanje, ;uabirut mahu za	Vsi *
kaj bo pomenjala nova zelezmea |4l?. ycWen ni hntel ostati doma iz BelgTada do Jadranskega mor-LeW naj.nlajsi, ki platno pro-ja za to deželo, tako s stališča dai;it je meilll da hrez nje?a ne bi njenega lastnega neodvisnega | opravili. Res ^ra je zeblo, ko so ekonomskega življenja kot s sta- j kopali izpod snega meh ter «a tr-lišča dohodkov, katere bo imela |j»ali s skal in z drevja. Otrpnili so
dežela od pristojbin, katere bodo plačevale sosednje dežele, ki se bodo posluževale te nove arterije.
Ta železnica, katero je financiral ameriški kapital in ki bo zgra
mu prsti in malo da mu niste zmrznili sveeiei pod nosonj. Ali vendar je bil vj^el. d.i je tudi on nekaj pomagal k j .1 sel ca m. Prinesli sr niahu p In koš. Za pet ja-
jena pod vodstvom ameriškega j 5*lc hl ^ biI-' doKt'- , inžinirja, William Babcock Po-1 Hlapec je v tem. ko so hiii otro-landa, bo pomenjala predvsem,, z ei v logu, utidd v kotu veliko de-jugoslovanske strani, da bo izgi-
nila frakcija z Italijo.
sko in na to dc>ko stavi zdaj »ta-rejii'dečel^ j iselce. Od maha na fcotor, kjer bo iztočiče te želez- Pr*vl Poro» P° se viie smernice, ima boljše pristanišče koti1*1™14' PuSUta z najdrobnejšim
peskom. Cesta vodi v Betlehem, ki se rumen, zelen in rdeč žari v kotu vrlin gore. Pod goro od ceste nekoliko v stran postavi "ytiili-
Zdajci prinese gospodinja v hišo posodo z. žerjavico in kadilo ter poda oboje očetu gospodarju. Ta se odkrije, za. njim vsi moški in takoj se ui edi sprevod. Naprej stopa pastir s svetilnico v roki, za njim gre gospodar, meče kadilo na žerjavteo in glasno mol;; za njim
kuhano kokoš. Poleg te k oko Vi pa sta postavila skledico, polno tlečega dišečega sandel lesa.
Kmalu potem se je prikazala v vasi Kieoli neka žival, imenovana Kiling. Bila je neke vrsi»T enorog, a bila je nokritn z luskinami kot riba. Nosila je knjigo, v kateri je bilo objavljeno bližajoče se rojstvo Konfucija, reformatorja sveta. To je bil velik čudež. Ko je bil rojen, so čuli-ljudje petje duha v zraku in na njegovih prsih ko stale zapisane naslednje besede: — To je On, ki je prišel, da preustroji svet.
To je bil dogodek, kojega obletnico praznujejo vsako leto 4. decembra. To je velik oficijelni državni praznik, katerega se slavi z velikim sijajem. Učenjaki in civilni uradniki obožujejo Konfucija kot da je bog, kajti Kofu-cija so smatrali božanskim cesarjem. in sinovi nebes so ga proglasili božanstvom.
Trideset dni poprej se prično priprave. Najprvo pokrijejo pro-
nosi slu posvečeno vodo in oljčno	z	kai"
vejico in potem se vrste rng| otro-ei in posli. T:.ko hodijo od hrama
ti rdeča barva je praznična, d* čim obesijo v notranjost svetišoa.
do hrama, od sohote do sobote, 1 neštevilne. trakove, na katerili so povsod kadeč, kropeč in moleč.I natisnjeni slavospevi, in s stro-Oec se zdi otrokom ta večei ob-lpa vise svetilke vsake vrste in
lnstuejši n» go navadno, skoro jjoI duhovnika, in celo njegov glas zveni bolj piiiznično.
Jvo se sprevod zopetvrne v izbo so prižgane pri jaselcah vse sve-eice, in zdaj jih hiti vse gledat in hvalit mojstra. Mati poklekne, o koli nje otrcci, za njimi dekle in
celo nilski četudi neradi, vsaj na s • . „ . . . . .	...
, . ' .	! .	himne m štiri m dvajset nadali-
€ n o Koleno, kar pa materi ni prav,
♦eš, kakor bi zajce streljali, in iz pobožnih src se utrga stara božična pesem:
Trst in Reka. Kompetentni inži-! nirji so celo izjavili, da je to pri-| stanišče neprekosljivo na celem svetu vsled svoje naravne izvrstnosti ter možnosti, da se ga razvije naprej.
Glavni ekonomski dobiček te nove železnice pa bo imel tudi o-
cc 7, lepo izrezano od smrekovega lubja. V^njo položi na slamico božje dete. ob straneh mu stojita
•'PastircL vstanite, pogledat hitite
Po končani domači službi božji pride na mizo mrzla večerja, za njo pehar suhega sadja, orehov in lešnikov. Po večerji hodijo gledat jas<*Iec tudi sosedje. Soba se zme-
oblike, pokrite s svilo.
Ko se bliža veliki dan, zakoljc-jo po eno kravo, eno ovco in enega prašiča. Drob vzamejo ven in na večer pred praznikom ga po-lože na oltar.
Že poprej se je urilo osem mladih mož v pevanju Konfucijeve
nih se je vežbalo v svetem plesu, da ga plešejo pred oltarjem na plošči, na kaferi so napisani vsi naslovi, katere so podelili Konfuciju sinovi nebes.
Dan se konča s slavljenjem v stranskih dvoranah svetišča, — kjer zavživajo meso, prineseno Konfuciju v dar.
Naslednji dan prideta na vrsto slovesni sprevod ter gledališka
►s,ličok in volek bi.Žja Porodica s rom bolj polni, mnogi so že oj.rav- predstava. Oder je zgrajen na
svetim Jožefom. Petem razpostav- Jjcni za polnočno mašo. Pripove- koncu častnega dvora, nasproti
Srfce, Hrvate, in Slovence veže § širino, ki bi vezala deželo s pri- pravka z Italijo. Dosedaj je bil lja po gori drevesa, ovce, krave, dnjejo si pravljice in svete pesmi i oltarju.
Sveta
noc, srečna noc.
OT.AS NARODX. 19. DF.C. 10?:^ PRI BOŽIČNEM DREVESU.
Spisal Frank Oklešen, N. Y. C.
Kdo vas ki živite na pragu A- srepo in nemirno, kakor da bi ho-merike, se ne spominja finančne ( tela kaj izvedeti. Slednjič jn je j panike, ki nas je zadela leta 1907 vendar godrajaje zapustila.
kot strela iz neba? Bila je straš- — Bojim se je. Frank. Danes na. Kar eez n■•<'• so nas vrgli na ine je vprašala, če že imaš službo, ulice, brez službe, brez denarja. ; Povedala sem ji, da jo ta teden brez upanja. Tavali smo potem j dobiš gotovo, pa ni bila zadovolj-
okrog po velikem mestu, iščoč i na.
dela. n proti koncu dneva smo ^ Stemnil se mu je obraz za tre-.v. nava^lno sestali v kakšni dol tri nutek, hotel je reči kaj hudobne-živi črti. tresoč se od mraza in t ga. ki mu je sililo iz obupanega čakajoč, da bi nam dali kos kru-tsrca na dan, pa en sam pogled v ha, naša ed.na hrana za celi dan. j njene proseče, modre oči, mu je Potem pa smo šli spat po policij- zadržal jezo; pogoltnil je grde i skxh p stajah, če so nas pustili besede in jih skril na dnu svoje-' ali pa smo se v mrazu zvijali pod i ga srca.
broklinskim mostom. Večkrat so | Zarano zjutraj prihodnjega j nas spremljali tudi nekateri 'prej- dne je šel iz hiše, iskat službe, šn jih ri>\vyorških ft* "Ji j omar je v. j — Bog ve, morda boš našel Kavno t.-t»*ga dne, ko sem bil od- dva. kadar se povrneš, — mu je puščen iz službe neke velike dru- rekla Adelina. ko ga je strastno , zbe, ker ni bilo denarja za pla-• poljubila. — Bog ti daj srečo! — čo, je priš- l v pisarno neki zna-! — Misel na tebe, srce moje. nec, rek -: — Moj Bog, včeraj me bo gnala kot veter. Prevrnil s« m imel stotiW- v banki, danes bom hiše. podrl vse ovire, da naj pa is. .-m pet dolarjev na [>o>odo. dem srečo. Brez nje se ne povr-da si kupim hrane. Ce je ne do- nem. —
bim. bom pa stradal. — In stra- — Nikar tako, ljubi moj. Če je dal je.	, ne najdeš, pa pridi brez nje: mor
* • •	da jo boš našel doma, kadar se
Prokleta sreča", je zaklel Povrneš. Frank Dlak, ko je stal na zuna- Spodaj ga je pričakovala suha njem pracu svojega stanovanja, f^spodinja. Prestripla mu je pot., pred zastarelim petnadstropnimi — Samo to vam povem: Jutri poslopjem v gornjem delu mesta > Božic* in za Te Paznike bom j in si otresel sneg z obleke. — Hu- j * P"trPela. Toda glejte, da mi dič vzetui to vreme; še v Sibiriji Plačate tak"J P° Božiču za tri.

* >>
L
Deček pod drevescem.
Ruski spisal F. M. Dostojevski;.
Še zeln majhen deček, star šest Bože, kaj pa je zop€f to? ljudje let ali še manj. se je zjutraj zbudii stojo v gruči in se čudiio v oknu v vlažni in hladni kleti. Ob'eeen za steklom stcjČ tri punčke majČ-je bil v nekak plašček in sc je tre- kenc lepo odete v rdeče in zelene isel Njegova sapa mu je prihajala cblečice in popoln tna. popolnoma iz ust kaker bel par in on je, se srt kakor Žive! Tam sedi nekal--ideč v kotu na zaboju zanalašč starček in zdi sc, kakor da igra na opuščal in par. ker mu jc- bilo dolg- gosli, pr-lcg njega st, j;ta dva dru |čas. in se je zabaval, gledaje, ka- ua in igrala na majhne oslice j ko se mu dviga iz ust. A bil je i vsi gibljejo v taktu z glavami *e /elo lačen. Od jutra je že parkrat j ozirajo drug na drugega, njihove j stopil k pogradku, kjer je na ka- ustnice pa se gibljejo, "govore ci-kor blinec tanki slamnjači in na, sto rs, govore, — le da jih skozi nekakem svežnju pod glavo, na-Uteklo ni slišati. Deček je najprej j mesto blazine, ležala njegova bol mislil, da so živi, a ko se je . ive-jna mati. Kako je prišla semkaj? del da so to narejene iprače, se
Nemara je prišla s svojim dečkom j iz tujega mesta in nenadoma zbolela Stanovalci kotov so >e razšli, ker je bil ravno praznik, ostal je edini trgovce s plašči, ki je že celih Šti riindvajset ur ležal do nezavesti pijan in ni pričakoval niti ; praznika. V drugem ketu je vzdihovala radi skrnine o^cmd^seitlet-J na starica. ki je živela nekoč in nekje kot varuška, a sedaj osamljena umira, stekajoč, godrnjajoč in nergajoč nad dečkom, da se je j že hal približati njenemu kotu. i Napil se jc že v veži nekje, toda
zdajci zasmejal. Nikoli še ni videl takih igrač in ni vedel, da so na svetu! II. telo se mu je jokati a igrače so bile tako smešne, snirš-ne! Nenadoma se mu je zazdelo da ga je nekdo odzadaj zgrabil z i plašček: velik, zločast deček j > stal poleg njega in ga nenadoma treščil po glavi, zl.il mu je z glive čepico in mu podstavil nogo. Deček se je podrl na zemljo — okrog njega so zakričali — omedlel je, skočil pokonci in tekel, tekel, bc Žal nevede kam. Pod vrat mi na. tuje dvorišče je s-del za skladov-
mora biti boljše, dasiravno se tukaj človek drgne celi dan ob milijone ljudi. — Ni se jezil brez vzroka, ker burja je glasno tulila doli po ulici od reke Hudson
tedne, kar že dolgujete: če ne.
A-J-TREMBATft-
imam druge ljudi, ki potrebuje- , Stresel se je. Tudi on. tudi on. pozabil, da ni našel milosti v mr-jo vašo sobo. —	! naj bi položil najdražj i spomin zlili človeških srcih velemesta. —
— Hvala lepa! Vi ste jako pri- j svojih srečnih dni na žrtveno gr- Sedaj se je zopet spomnil svoje jazni. Storil bom vse. kar mogo- mado? — Ne. ne, nikdar! Pa za- j bridkosti. — Kako ji naj povem
M in, in ko je odprl težka vrata, da vam P1«««"* k<>t želite. — j kaj ne? Prav lahko bi bilo--j resnico? — se je vprašal. — Ne.
ga j. p. .rinila v hodnik in zalo- Imejte 5e mal° potrpljenja z me- j Črna noč, tiha izba, srce bije ob j lagal se bom, če bo treba: rekel putmla vrata za njim. tla se mii,noj? *aJ ven(lar ne boste ničesar ljubečem srcu, prijt-en plin ne ji bom. da sem našel službo, kdc skoraj r -ka zlomila.	izgubili. Brez dela ne bom večno j kvari sladkega spanja tihih teles ve, morda jo bom res dobil takoj
Počasi j. plezal ves utrujen po tosta*- —	. • ; in prihodnje jutro--konec, po Božiču.
mr/1 h zkih stopnicah do pete-, ~ To Jc v:'e leP°- t(K,a Jaz mo"j — -Sveta noč! — Strašna noč! — O, skoraj sem pozabila
Odlomek iz božične povesti.
tožični čns božični čar! j Pod belo odejo pačiva dobrava,
i uikjer ni našel skorjice kruha in nieo drv: "Tu uic ne uajdejo in j je že desetkrat prebudil svojo ma- "	"
iter. Končno mu jo postalo v temi .tesno pri srcu; davno so jc že zve-ičerilo. a oynj:t niso zanetili Poti-pal je materino obličje in sc ie za-! čudil, ker se ni prav nič zgrnila in je bi in tako mrzla kakor stena "'.Zelo mrzlo je že tu", je pomislil, nekoliko postal, nezavedno pustil j svojo roko na ramenu pckojnice, potvnt dahnil na svoje prstke, da i bi jili ourcl/nato pa nenadoma ti-f p a ječ po ogradu našel svojo borno j čepico in tiho. oprezujce odšel iz klefi Odšel hi bil Že poprej a ved no ,<e jc bal zgoraj na stopnicah.
I v lesovih med vejami blodi vihar, i ve?,ke^a, ki ves d:m tulil . jm sne-, nah-tava, in sne*	|J,ri	™tih- T>a P« »i bi"
t!	, .	-	lo Vee in i.n ie v<1:nr.
stopil
na
ko
>br<
jedel zjutraj*. Pa ni bilo tako lahko!—
—	T božee moj! — Solze so ji prišle v oči in začela se mu je na prsih jokati.
—	Nikar, Adelina draira. nikar ne jokaj. Ljubi Bog naju ne bo kar tako zapustil. Vsaj zaradi malega življenja, ki še ni rojeno, se naju mora usmiliti. Bom že kaj našel. Danes ni bilo nič; pa jutri bom zopet poskusil; morda bom imel boljšo srečo. — Tako jo je tolažil, dasiravno mu je ostalo malo upanja v srcu, in še manj poguma za nadaljno bojevanje. Končno se je žena vendar zasme-
jali.
—	Bo že Bog kaj prinesel. Srce mi pravi, da ne smem obupati. Ves dan sem prosila Mater božjo da bi se naju usmilila. Saj je tudi Ona toliko trpela, in vendar je našla zavetišče v hlevu v svoji najusodnejši uri. ko je porodila Kešenika sveta. Tudi moja usodna ura se bliža, dragi moj! Celi dan sem bila nemirna: tako veselo poskakuje v mojem telesu, tla se včasih bojim, da je že prišla ura. Kar nič ne ve, ubogo bitje, kako je žalostno moje srce. zaradi tebe. Fran moj, ko te vidim tako obupanega. Dobri Bog se nas usmili! —
—	Zaradi njega, ubogega čr-vička, ne sjne obupati. Nikakor ne! Pogum, Frank! — Tako mu je govorilo srce, ko je sedel poleg svoje lepe Adeline in ji gU-dal v krasne, ljubeznive oči.
Kmalu nsto je prišla gospodinja in jima prinesla večerjo. Jed je bila skromna, pa vendar gor-" ka. in jedla bi jo bila z veseljem, da nista videla mrzlega, suhega £braz§ it*rke2 ki ju je gledala
sto' Nikdar i del Tam, on, j? bil po-ina svetilka
'je bila v vsej uliti. Lesene, nizke hišice sc zapirajo /. oknicami; čim se zmrači, ni na ulici nikogar, vsi sc zapirajo v hiše. le cele črede ose v tulijo, na stotine in tisoče jih zavija in laja vso ik»č. Zalo pa je j bilo tam toplo in dajali so mu jesti, a tu — H<-že moj. ko bi imel J jesti! In kakšen lirušč in ropot je |tu. kakšen svet in ljudstvo, in ko
, , ,	...	.	i" vozovi., in mraz. mraz* Mr-
g nje je počiva- nu po reki navzdol. Pustil me je , - n	\	! .	«... . ... i i i - i > - ■
stavil svoj površnik nekje pri zi-j lo, v sladkem snu. novorojene—	..	srchrne pukrajme'^	drvee.l, konj in
du za par dolarjev; tresel se je j bitje, skoraj popolnoma pokrito
in tudi slišal nisem več o njem. Ko jutro pospravi megle iznad Sedaj mi pa piše. Kaj vendar že-	dalj,
na drevesih gori kraj kristala — Kako boš pa vedel, Frank, f	kristal
izbo, / žalostnim smehljajem n i ven- ^	j durmi svoje izbe. Popolna tišina Začuden gaje gledal; večkrat ga; In z neba priplava
licih.	*	— FaJn fant je in lepo ženo i- j je vladala notri, samo redni tik- je obrnil v roki; ni si upal, od-j tolažba in mir
— Kako dolgo sem te čakala, I ma- Iio™	da rai ne bo treba , tak okrogle ure na skromni oma- preti ga.	jnad trpljenje na zemlji,
ljubi moj. - jra je ogovorila mla-jvr^vi J'11 ven' smilita se mi, pa 1 ri je bil kot kovačevo kladivo na — Malfitano # mi piše. Kako i ko zmrači se daljava, da. lepa z. na. ko se mu je okle-1 sc hoče; otl usmiljenja se ne i njegovo srce. Nehote je pogledal čudno! Kaj pa vendar hoče ta'ko zadrema večer, laila okr-.g vratu.	živi. — je mrmrala starka, ko se , tja, potem pa se zopet obrnil k hudobnež? Ali se spominjaš, dra--m sne- naletava, in sneir
P t je strašno dolga doli i/ j*- vrnila k svojim opravkom. belo pogrnjeni postcjji, kjer je ga, saj sem ti večkrat govoril o'	naletava. —
nu>:.i sr. e moje. Tam v i>arkui Frank Je biI mrzl° sprejet, ko j mirno spavala Adelina, bleda kot i njem? Ta je tisti, ki mi je ukra-1r°no6i 2Jas»i ob morju st-m srečal Janeza (iolo-biča ; i-kal je službe kr»t jaz. Že tri dni ni bil ničesar jedel; revež se mi je zares smilil in dal sem mu zadnjih j»et centov, ki sem jih
imel / a vožnjo domov. 'Saj lah-1 torei P° vsem životu, ko je hitel j z odejo; samo mala, rdečkasta
je Stopil na ulico. Sneg je bil pre-j sveča; sanjala je morda o nebe- delves denar, ko sva skupaj po-iSe nebc> nehal, toda burja je brila neusmi- ški radosti, ker nenadoma se'je tovala po Kolumbiji v malem čol|m fV.ezde ljeno. Pred te<lnom dni je bil za- j nasmehljala. Poleg nie ie nnniv«. n„ ^ ^L-;	^ m	Vs0 nac
sem si dejal, 'ker si Proti bližnji postaji nadulionega vlaka.
Obiskal jc gorke dvorane pri-jetnozakurjene pisarne; hitel je od poslopja do poslopja, govoril s tresočim glasom, prosil je obupno, molil je kot molijo prestrašeni popotniki kraj smrti na viharnem morju, pa ljudje so imeli ledena srca. še mrzlejša kot naj-mrzlejša burja, in najbridkejša
glava je molela ven kot velika živa roža. ki je vzklila iz poletnega veselja.
Srce mu je kipelo od veselja ir žalosti, ko se je tiho približal postelji, pokleknil in naslonil svojo trudno glavo na belo rjuho. Solze so mu prišle v oči in zaihtel je sam ne vedoč. če od sreče ali od bridkosti.
— O, Mati božja! Tudi Ti si
prošnja, najgorkejša solza jih ni trpela to sveto noč, in tudi Ti si
mogla otajati. Osramočen se je bližal svojemu stanovanju pozno zvečer, ves pobit, obupan in izmučen. O sebi samem ni mislil; da je bil sam. bi že počival v hladnem grobu Iludsona. kakor
bila srečna ob svoji bridki uri. Obrni svoje oči na novo luč, ki je ravno prišla na svet. Usmili.se te nove dušice in pomagaj ji na težkem potu življenja! — Nfežna roka
se je dvignila in
jih je počivalo že mnogo drugih. fmu pokrila glavo kot v sladkem celo dva prijatelja njegova iz prejšnjih, srečnih dni.
— Uboga Adelina, kako žalostna bo, ko se povrnem tako prazen domov. —
Sel je ravno mimo Zidove za-stavniee. kjer je bil pustil povr-
za mrtvega in pobegnil v črno ;arii„ v samoto -y/	" jujiUcvih teplo sopečih goncev,
noc. Nikdar .ga nisem več videl. | vsPVl,;.ni ]epyto Gospodove tajne. lskozi lab,i sneg zvene ob kamnih
J podkve, in vse se tako gr.ete, in, I Bože moj, tako hud ie glad! Da bi imel vsaj košček česarkoli' ! Prsti ga tako bole.
če ne odpreš pisma?	in vse se leskeče
— To je pač res.	n- sji>no šepeee
Hitro je raztrgal zavitek in za- tvaritelju hvalo in -slavo.
čel brati:
— Odpuščanja vas prosim s postelje umirajočega; oprostite mi mojo strašno pregreho zoper vas, da bo moja duša počivala v tpokoju na drugem svetu, kamor se bo kmalu napotila. Kesam se zares in tu vam po vračam, kar
Pavel Oolia.
Pogovor z Mohamedom,
<;iej. in zopet ulica, — ah, kake je široka! Ciotovo tu tako doni, kako vse kriči, bega in hodi..— a ljudi, ljudi! Kaj pa je to? Oj. kako veliko steklo, a za steklom soba, a v s. bi drevo, segajoče do stropa; to je jelka, a na jelki ko like lučic koliko zlatih papirčkov m jabolk, okrog jelke p-> leže punčke in majceni konjički: po
Slavnega francoskega zgodovi-1sn.bi tekajo otroci, lepo oblečeni, narja du Camp je povabil nekoč |čisti,'smejo se in se igrajo, jedo in učeni kemik Tessie k spiritistični1 seji. Rekel mu je, da bo vsaj enkrat videl, da imajo špiritisti prav.
VZ%YjhrCStmM r'	ut>Bnl kem,k k špiritifrtični pijejo Glej, dekli« je zaplesala
Odpustite m.! Z Bogom: Malf.ta-	seji R{.kel mu j(? da b() vsaj en. z d,?k„n) kilko dekl,ea! T«.
'	krat videl, da imajo špiritisti '-i godba se sliši skozi steido. De-
Frank je pogledal pod pismom	prav ček gleda, sc čudi, že se tudi smeh-
m iznenadene njegove oči so pad-	zbram so bili. cela vrsta je se- a ga prstki na nožicah. na
objemu; nenadoma mu je polegeljw na menico za tisoč dolarjev.	<iela okoli majhne mizice Bu jročieali pa so ma že popolnoma
prijetni mir v srcu; povrnil se je j — Mamica, mamica, poglej	Cflmp izraziI'želj0^ da bi se rad j rdeči, Vrč se ne dajo ukriviti in up in pogum. — Zopet bom po- vendar! Kakor da nam je Bog skusil, ne samo enkrat, ampak poslal to z malim vred! —
— Ali ti nisem povedala ziu-	______^ , ^^ i *>■«sii>ai\ai je m stcitei aaiie: in
pogovarjal z duhom Mohameda, j7; boJ^in" se £ib?jejo. Zdajci se je
. .	Ni trajalo dolgo, dvakrat je po-	k*ko	prst"
tisočkrat, če bo treba. Pokazal, — Ali ti nisem povedala zju- trkai0 znamenje, da je duh Mo-' zap.",kal Je jn	dalje; ir
ti bom. o duša moje duše. da tvoj traj, da boš morda srečo doma hameda* pripravljen pogovarjati	vitlt'1 skt zi	»^klo
oče ni strahopetec! Zate se bom našel!	se D c	^ J	a Jf.
* f e ^	"MJi/ah pirogc vseh vrst: paadljeve,
Adelina se je ganila, odprla I J- ti. Malfitano. odpuščaj ti z	pati odrezke nohtov in la^doL-1 ^e "pe in ^ZeT™
-easi svoje 1e«e mcrfre of,: t,- veseljem, ker sveta noc je srečna	ni Mena. a!govor je bil dosti .in dale pf^lv Vrata T" J
ho se je nasmehnila, ko je zagle- noc!	,	tw«™ «« ____, ■ , , -	' . .
, , - , . » L r» i-i i i • i .	po* oljen. Potem pa prosi du pirala vsako minuto m z uliee je
dala svojega moza poleg sebe: sr- Pokleknil je zope poleg poste	Camp? naj mu ^vari duh Mo-iprihajab k niim mnogo gospodov
ce ji je bilo radostno m rahlo ga li*. m oba sta se sedaj zjokala od	h&medov na cno najkocljivejših! Plaho sc jc približal deček, odprl
je pobožala po obrazu. , čistega veselja.	Vprašanj islamske vere in sicer i nagle vrata in vstopil. Ah. kako — Bog te obvari, ljuba moja! . ~
Mamica!
Poljubil ji je roko ter se je po-
šnik. Ustavil se je. V razsvetlje-j bojeval do zadnje kaplje krvi! — Prav imaš; dvojno nem oknu je gorela svetla luč, tako da so se lesketali krasni de- počasi manti, razloženi po modrožame-tastem prtu za debelim steklom. Koliko solza se je preLilo zaradi teh biserov; s kako srčno bolečino so jih oddali "njihovi nesrečni posestniki, za par ubogih centov, da bi zadovoljili tistega sovražnika, ki se mu pravi lakot. Pa ne samo biseri in demanti so bili tam, tudi druge reči. spomini boljših dni, darovi ljubečih prijateljev --vse je šlo na žrtvenik
lakote. Kako živ in požreššeti je ogenj na teh grmadah, in kako žge in skeli l
^Zamaknjen je stal Frank pred oknom. Povzdignil je roko in ob svetli luči pogledal na zlati prstan, dar žene na dan ženitve. =3
srečo!
bVez vseh ovinkov. Dvakratno tr-
__kanje je reklo, da bo duh odgo-
, Witte.	voril
tem strastno oklenil okoli vratu." Dvorni svetnik in profesor v Tedaj p?avi du Camp glasno — Mamica, mamica! — je šepe- Rostocku Witte je pisal o postan in razločno: — Etneim u etneim t*!-	ku egiptovskih piramid in je sku- jubku kem? — Mohamed se je
— Mislila sem, da te ne bom šal dokazati, da niso dela umet-! zgovarjal na vse načine, a prave-več videla; tako hudo je bilo! — nosti, temveč proizvodi ustvarja-1 ga odgovora ni bilo. Vprašanje Tako strašno sem trpela! Pa je joče narave. Njegov nasprotnik se namreč glasi: — Dvakrat dve, vse-minilo, in le poglej ga : kako Lichtenberg je trdil, da bi bila koliko je to T Odgovoriti bi moral sladko spi, mali porednež!	najboljša obramba proti Witte ju arba (štiri), če je bil res Moha-
Obeudovala sta ga oba, vese- brošura o njegovi razpravi k tem medov duh, ker je to materni je-la in ponosna na krasni sad svo-)zaključnim stavkom: Wittejev zik preroka, arabski. Tessie se po je ljubezni. Mahom s se je Frank proizvod je samo začasna krista- j tej ponesrečeni potkušnji ni več amislil; v uri veselja je skoraj lizacija črnila.	'pečal s ipiritizmom.
so jeli nanj kričati in mahati z rokami' Kna izmed gospš je hitro stopila U njemu, mu stisnila v roko kop«jko iu mu odprla vrata na ulico. Kako se je prestrašil Ko-pejka pa sc je isti hip zakotalila in zazvencla po stopnicahmalček ni mogel vpogniti svojih rdečih prstkov in jo obdržal) ined »jjimi. Deček je stekel ter šel hitreje in hitreje, sam ni vedel kani. Zopet inu jc šlo na jok. a bal sc je. bežal je in bežal ter -sope! v roke. Žalost sc ga jc pr.Iotila, ker se je ne ltadnma počutil tako osamelega hi
tudi tema Je!1
S- del je in se krivil, od strahu ui mogel dihati; kar mu jc postalo nenadoma tako prijetno - ročice in nožice so oa naenkrat prenehale boleti, in taki: toplo mu je posta-lo, tako toplo. Kakor na pečki • ves je vztrepetal: Ali, da bi vendar zaspal' Kako lepo bi bilo tu zaspati' "JVsedim tu, petem pa poj-dem zopet pogledat igrače", m j.-mislil dečvk, >e nasmehnil ni se ^pomnil: '' Pvpolnoma kakor žive!"... Zdajei je zaslišal, tla je
nad a jim apela njegova mamica pesmico. ••.Mama. jaz spini, aii, kake prijetno se tu sni!'
"P. jdiva k meni pod jelko, deček!'' je nenadoma zašepetal nad njim tih glas
Mislil jc. tla j" to še vedno njegova mati. a ne, to ni ona. Kd ga je pozval? Ni videl, a nekdo se jo nagnil nadenj, ga v temi objel, 011 pa jc steanil proti njemu roke in — in nenadoma, -—o kaka svetloba! O, kaka jelka' Pa to ni jelka, ni še vid.I takega drevesa! Kje jc sedaj.' Vse se blešči, vse sije in vse uuok< li ie polno i^rae. — a ik, lo so sami dečki in deklice vsi svetli. vsi ga obkrožajo, t-kajo ck< 'i njega, vsi ga poljubljajo, primejo ga, neso s seboj in 011 leti ter vidi, da ga »leda mati, ki sc >uu radostno smehlja
''Mania, mama' Ali. kako prijetno je tu, mai-ia!" kliče deček jn se znova poljublja z otroki iu čini preje bi jim rad prip* vedo v al o punčkah za steklom. "Kdo st, vi dečki? Kdo'ste. ve dekl ce0"* jih sprašuje, se jim s neh!ja in jih poljublja
'"To je Kristova jelka", mu od-govaijajo. Kristus ima ta dan veduo jelko za majhne otroke, ki
nimajo svoje jelke.
I11 spoznal je. da sr> l)ili (le<*ki :ti deklice prav taki otroci kakor on; nekateri so zmrznili že v svojih košarah, v katerih so jih izpostavili na stopnicah k dverem petro-grajskiji uradnikov; drugi -o se zopet zadušili pri finskih ženskah, ki so jih dobile od vzgoj, vali*Ča na rejo: tretji <0 umrli na iisul!-lih grudih svojih mater {/.r. ske lakote) ; četrti so se /atluši!; v vagonih tretjega razreda od smradu: in vsi ti ^o bili sjdaj tli, vsi so bili sedaj kakor angeli, vsi pri Krislu, in On snu svdi meci njimi, razprostimjoč nad njimi roke ter blagoslavlj ijoč njih in njihove matere. A vse matere teb otrek stoje tu, ob strani, in jokajo: vsaka pozna svojega otreka, a deca teka k njim iu jih poijub-lja. otira jim sok.r: s svojimi ročicami in jih goreče prosi, naj ne jokajo. ker jim je tu tako dobro. .
Spodaj za dr\mi so zjuiraj našli malo trupclcc pobeglega iu zmrzlcea dečka...
Fina ironija.
Ludovik XIII. ni imel v vojski vedno sreče. Kljub temu pa so v Parizu povodom vsake bitke prirejali razsvetljavo itd. Samo kraljica Ana te komedije ni marala in je rekla nekega dne svojemu možu: — Francozje se mi zdijo ravno taki kakor kresilni kamen. Bolj ko tolčeš po njem, bolj gre-oplašenega, kar "je zagledal. Mili do iskre od njega.
•nLAS NAHODA. 19 DTT 1922
p"
Vesele božične praznike in srečno Novo leto Vam želi Joseph Blish, zastopnik "Glas Naroda".
Hon« Canal 0060
Martin Nemanich
GOSTILNA Z MEHKIMI PIJAČAMI
Zalogo vedno svežih in najfinejiBi •m od k.
1900 West 22nd Street
CHICAGO
Tel. Crawford 1484
JAVNA NOTARJA
STEBLAY C®, BEDENCICH
Zemljišča, stavbišča, posojila yin zavarovanje.
2429 So. CENTRAL PARK AVE
- BEDENCICH: -
2313 So. LINCOLN STREET
CHICAGO
J. ADAM
Popolna zaloga čevljev za gospode, dame in otroke.
Izvrstno blago, cene zmerne.
•« H'RAVII.A MoJ A 51'ECIJAUTETA.
1845 W. 22nd St. .. Chicago
Tel. Roosevelt 6044
John Vidmar
SLOVENSKA GOSTILNA
s mehkimi piiačami.
Se priporoča rojakom v obilen poset.
2346 Blue Island Avenue Chicago
Josip Bevčich
GOSTILNA
MEHKE PIJAČE.
Xu razpolago so dobre amodke. 2272 Blue Island Avenue
Alois Kerin
SODA, SLADOLED, SMODKE, TOBAK in IGRAČE ZA OTROKE.
Primerna božična darila.
1842 W. 22nd Street
LEO JURJOVEC
Javni notar in sodnijški tolmač.
1840. W. 22nd Place Chicago, 111.
Tel. Canal 3839
Telephone So. Chicago
John Peloza
PRODAJA MEHKE PIJAČE
in
DOBRE EX ION SMODKE.
9757 Commercial St.,
So. Chicago
John Fabjan
SLOVENSKI KROJAČ #
Izdelujem obleke po najnovejšem kroju. Čistim, likam in popravljam stare obleke.
1S32 W 22nd St. Chicago
Fred Zajec
MEHKE PIJAČE FINE CIGARE
Prenočišča in hrana. «
1622 BLUE ISLAND AVENUE
Chicago. 111.
Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto
želi
JOHN GOTTLIEB
OBLAČILNO BLAGO in ZLATNINA DRY GOODS <SL JEWELRY
1821 W. 22nd St, Chicago, 111.
Jacob Jane
PRODAJA MEHKIH PIJAČ; DOBRIH SMQDK NA IZBIRO
8909 Greenbay Avenue
So. Chicago
Joseph Likar
Sign, Scene & Pictorial Painter
O
1806 S Racine Ave. Chicago
- Rojakom po Ameriki —
NAZNANJAMO, DA PRODAJAMO HIKE IX LOTE V CHIC YGI. KAKORTU-
DI FARME V DRŽAVI ILLINOIS. Oglasite se pri nas, da vam razkažemo.
Kadar potrebujete postrežbe v legalnih ali pa notarskih zadevah, se obrnite na našo pisarno.
►Sr3 Poštena postrežba in nizke cene. Naš urad je edini slovenski urad v Chieagi, izkušen v notarskih zadevah.
Da moremo vse to vršiti ceneje kot drugod, so sledeči razlogi: — ker je večina odvetnikov, s katerimi smo v zvezi, uslužbena v državnih in mestnih uradih, in ker nimamo nobenih stroškov z najemnino urada v mestu.
Za nas delajo sledeči: Martin Laurich. Ira Hurley, John Peterson, Ashley Guthrie, William B. Launch, Albert E. Iceley. E. Juffre.	Z A VSA XADAL A i'M.l.if-MLA SE ol'.i'.XITE NA:
MARTIN LAURICH & SON
1900 N. 22 Place
Tel. Canal 5777
Chicago, 111.
Tel. Roosevelt 7929
- Jugoslovanska -Restavracija in Kavarna
JOSIP KELEČICII lastnik
SE PRIPOROČA. ©
1807 S. RACINE AVENUE
Chicago
PHONE CANAL 2076
Mladic & Verderbar
Proda'amo posestva, posojr.jemo denar in zavarujemo imovino proti ognju, tatvini itd.
Pošiljamo denar v domovino.
NOTARSKA PISARNA-
1334 W. 18th STREET	• CHICAGO
Tel. ftanal 0738
J. M. IVANSEK
SOFT DRINK PARLOR
Uniske smodke.
1£C1 W. 21st PLACE,
CHICAGO. ILL.
AMERIŠKA MESTNA BANKA
- Vogal -
So. Lomiš in Blue Island Aves
Telephone Canal L"J41
NARODNA DVORANA
Andrew Spolar, lastnik
KAVARNA; MEHKE PIJAČE; DVORANE ZA PLESE. SEJE. DOMAČE ZABAVE in POROKE
Kuhinja na razpolago. «
Vogal 18th St. in Racine Ave. Chicago
Tel. Canal 1439
John Kosicek
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA
GOSTILNA
NA RACINE AVENUE
1805 S. Racine Ave.
Chicago
Umetniški fotografski zavod
Lorrain Studio
M. L. Benakovich, lastnik
1255 West 18th Street Chicago
Tel. Canal 2450
LICENSED LADY EMBALMER CHAPEL
PRIVATE AMBULANCE AUTOMOBILES
Anton Linhardt & Son
FUNERAL DIRECTORS and EMBALMERS
1344 West 19th Street
Tel. Canal 915
5320 W. 25th Street Cicero, HI.
Tel. Cicero 42
JOHN CHERNE
GOSTILNA
Melike pijače in linijske em od k e na razpolago.
8957 Buffalo Avenue . So. Chicago
LIBERTY MESNICA
Sveže in prekajeno meso. -Domači izdelki.-
VOGAL 22 CESTE in ROBEY
Blue Island Grocery
SADJA, ZELENJAVE, ČAJA IN KAVE.
1S14 PLUF ISLAND AVE Tel. Canal 4251
Trgovin* nepokretnina	—
Za jaw vi
— Oucuracije
PREVOZNE KARTE
*	jI
(ŠIFKARTE)
Za najbrže, najsigurnije i najvece parobrode svih kompanija—osobito CUNARD i FRANCUSKE LINIJE
ŠALJEMO NOVAC U EUROPU
uz najniže cijene te kroz najsigurnije banke
SLAV IA
1726 SOUTH RACINE AVE., Corner 18th Street
CHICAGO - - ILLINOIS
25-godižnje uspjesno poslovanje najbolja je garancija za brzu i tacnu podvorbu
Tel. Canal 7065
JOHN WALENC
SLOVENSKA GOSTILNA Biljardne mize na razpolago.
2030 Blue Island Avenue
(Vogal 21. ulice.)
Chicago
Andrej
GOSTILNA
z mehkimi pijačami. *
1625 So. Racine Ave
vogal 17 ceste.
W. A. Ludwigs Go.
Zaloga gradilne železnine, delavsko orodje, noži, britve, škarje.
Potrebščine za tovarne in kontraktorje.
1860 BLUE ISLAND AVE.
Telephones Canal 0281 and 0282
JOSEPH BEKIER
prej
MISIJA in KOKAL
GROCERIJA - DEUKATESE
SE PRIPOROČA SLOVENCEM.
1801 W. 22nd Street
JOSEPH BLISH
zastopnik "G. N."
V zalogi imam vsako vrstne knjige—Miljon-ska nevesta; Pota lju-bezn i; .Ljubezen in maščevanje in več drugih.
Slovenski Kojedar in pratike.
tir PIŠITE PO CENIK. "S*
1850 W 22 St., Chicago, m.
Kukman brati
GROCERIJA
in
MESNICA
Vedno sveže meso, doma de lane klobase in sušeno meso.
PREPRIČAJTE SE.
2270 Blue Island Avenue
JOHN KUČICH
Slovenski Dom.
Mehke pijače in dobra jedila.
9441 Ewing Avenue So. Chicago
Telephone Canal SG6
Frank J. Petru
Real Estate
1443 WEST 18 STREET CHICAGO, U »
JOHN MAK0VEC
se priporoča za
SELITVE ALI DRUGO PROVOŽNINO.
POSEDUJE VELIK TRUCK.
9515 Ave M.. So. Chicago
i •
John Treivers
Soda, Sladoled, bonbončki in dobre smodke.
1951 W. 22nd Place
Karl Žabkar
GOSTILNA V BLIŽINI McCORMICKTO VARNE
MEHKE PIJAČE IN SVEŽE SMODKE. LEPA PRENOČIŠČA IN DOBRA HRANA.
24£8 Blue Island Ave.
Telefon C;na! *340
EDINA SLOVENSKO - HRVATSKA TRGOVINA S CVETLICAMI
Vinko Ar bana s
V trgovini vedno sveže cvetlice za ples, svatbe, pogrebe itd.
1320 West 18 Street, Chicago
MiJ Tliruop in I>lue Island Ave
Phone Canal 5877 Hours:
to J> A.M.. 1 t'. Ž an.! T t'. 0 I' M. Sundays 9 to 11 A.M.
Dr. James Heydanek
PHYSICIAN and SURGEON 1801 S. Racine Avenue
, CHICAGO, III.
Residence: 22uS S. Kidgeway Ave. Phone Lawndale 899%
Novi laški poslanik - bivši mijoar.
^ovi italjanski poslanik v Združenih državah, princ Gelasio Gae--ani, je bil že preje enkrat v Ameriki ter si služil vsakdanji kruh kot majnar.
Iz Rima poročajo: — Ko bo do- brat, Don Livio, ki je bil v diplo-spel princ Gelasio Gaetani, ki je matični službi v Petrogradu, ko bil imenovan italjanskim poslani- je izbruhnila vojna, je pohitel dokom v Washingi>nu. v Ameriko, mov ter stopil v armado kot na ne bo prišel semkaj kot tujec. vaden grenadir. Padel je leta Kmalu potem, ko je dovršil teh- 1915. Tretji brat, Michael-Angelo, niko v Rimu, v starosti štiri in je sedaj invalid vsled bolezni, kari vajsetih let, je prišel v Ameri- tero si je nakopal v zakopih ter ko v namenu, da se izpopolni v živi v San Remo s svojo materjo, svoji stroki. Vpi-sal se je^v rudar- , ki je Angležinja, sko šolo na Columbia vseučilišču4 Gaetani ali Caetani so najsta kot Mr. (Irlasio C'astani. Po zavr- j rej.ša rimska plemiška družina. Šenem kur/u je odšel na za pad v koja dejanja so napolnila marsi-rudarako zemlje ter pričel delati katero stran zgodovine, v rovih v Bunker Hill in »Sullivan.
John Hays Hammond je postal pozoren na mladega, inteligentnega rudarja, in n«*kesra dne ga je
vprašal, kdo da je. Princ mu je, Slavni amerižki predsednik A-povedal Vse glede svoje družine braham Lincoln je v mladih letih in zaka, hoee ostati nepoznan kot vehko p,,tlOVa| Bil je letnik, sin vojvode iz Sermoneta. Ce bi razdalje od kraja do kraja so bi
njegovi tovariši izvedeli, da je pa takfat y j^eriki zelo veli-plemenitaš, bi pomenjalo to ko- ke	je našel tadi (lruf,e
nee pnjateljstva z Stalinu in tovarise. skupno so kosin, tudi njegovo življenje kot rudar bi vcčerjaIi in sc navadno prftv do_ bilo zaključeno.	I bro zabavalL
Prmc je preživel nato nekaj j Nekepa dne jahajo od sodnij.
časa v rudarskih okrajih med ike Uravnave. Mračilo se ie že. Alasko m Mehiko ter se pečal z j vendar pa so videii pred neko tudi
Lincoln in lastavice.
rudarstvom in stvom. V Al as k i gradbenika in inžinirja. V Floro v Mehiki izboljšal proces izpiranja zlata.
Ljuba v do doživljajev ga je napotila. da je pre is k al otok Tread-well in
i pol jedel- kijo dve majhni lastavičici; go-je imel službo j toVQ stfl biJi pa(Ui ^ ^^^ bre2
i uspešni t»o bili njuni napori, dvi gniti se. Drugi so šli mirno na-
! prej. Lincoln pa ustcvi konja in »»t op i dol. — Pogledati hočem, če j dobim gnezdo, iz katerega sta
zaliv Taku in na temelju , padli mali stvarici, treba jih bo načrtov, katere je sestavil na tem spraviti nazaj.
-— Nikar ne bodi neumen, — mu pravijo. — lastavic je povsod di*»ti, pusti jih na miru in pojdi z nami. bieer zamudimo večerjo.
Lincoln se ni zmenil ne za zba-danje, ne za prigovarjanje; tovariši odidejo, on išče celo uro r naprej, dobi nazadnje gnezdo pod žlebom in spra\i lastavici na za j. Ko prifle v gostilno, ga sprejmejo tovariši z dobrohotnimi šalami in zabavi jicami.
Lincoln pa pravi čisto mirno: — Prijatelji moji, če bi ne bil dal ubogih stvaric materi nazaj, bi danes ne mogel celo noč zati-sniti očesa. — Šaljive i umolknejo. Poznejša leta Lincolnova so ena sama y>ovest plemenitega značaja in ljubeznipolnega srca njegovega.
potovanju, je pričel razmišljati o inštalaciji hiiiroelektrične naprave. Na tem omamljenem mestu, le v družbi par tovarišev ter mro-žev in morskih psov je preživel celo aktieno zimo v koči, postavljeni v nekem fjordu.
Kn se je vrnil v Idaho, je iz-premenil celi proces izpiranja kovin tf-r rekonstruiral celQ napravo. Po številnih letih izkušenj v praktičnem rudarstvu in potem, ko si jh pridobi! številne prijatelje, je ustanovil tvrdko inžinir-jev, koji posebnost je bila grajenje šaftov in rudarskih naprav.
Ko je bil (»aetani na višku svoje rudarske karijere, je izbruhnila svetovna vojna in vrnil se je v Italijo, da služi svoji deželi.
Italija pa je bila takrat nevtralna. Vsled tega je ponudil svojo službo Herbert Hooverju, ki je tedaj načeloval ameriškemu razdeljevalnemu komiteju v Bel-
Pred izbruhom vojne med Italijo in Avstrijo se je prostovoljno zgladil in imenovan je bil podporočnikom nekega inžinirskega polka. Nato .je bil prestavljen v zrakoplovni zbor in kakorhitro je izbruhnila vojna, je prosil, naj ga pošljejo na fronto. Poslan je bil na CV1 de Lana. zelo eksponiran in nevaren sektor in njegov lo tam mu j»* pridobilo slavo.
Knjigarna "Glas Naroda
99
Molitveniki:
Ho« med nami v platno Tesano Časna paša. v platno vezano .. Ouša popolna. / platno vezano Hoja za Kristusom, v platno ve-
Marija Varhinja:
v platno rezano ............
▼	usnje vezano ............
Rajski glasovi:
r platuo vezano ..........
▼	kost vezano ............
v usnje rezano ..........
Sveta Ura. S posebnimi debelimi Črkami.
r piarno vezano ............
Skrbi za dušo:
v platno vezano ....I.....
Poučne knjige:
Abtcednik nemški ............
Angleščina brez učitelja ........
3 ng2*ško-slo venski slovar
iJL>r. Kern)" ..............
IngeljsKn služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže .... Cirilica. Navodili za čitanje in pisanja srbSčine r cirilici .... ionpoduistvo. Praktična knjiga za *aaše gosi>odinje.
Trdo rezano ............
Bi osi rano ................
Govedoreja ....................
Hitri računar ................
'ugoslavija. ZemijepLeni pregled Knjiga o lepem vedenju,
Trdo tvano ..............
Katekizem, veliki <Zahr-t) ....
Kubična knjiga ali hitri računar
J5
1JS5 L—
JO
1.89
JO
1.7« Mt
JO
vojaka
Kraljevič in berač ............
Ljudska povesti, — ud hiše do hiše, — Sin ..................
judska knjižnica: X. zv. Znamenj« štirih ......
2.	zv. Darovana. Zgodovinska povest .........................50
3.	zr. Jernač Zmagovat. — Med Plazovi ............
4.	zv. Mals življenje .
5.	zr. Zadnja kmečka
ti zr, GoztLrji.'v sin _____...
T. zv. Prilujač ..............
zv. Pasjeglavci ............
U. zr. Kako sem se jaz likal,
| tBreneeij) ................
10. zv. Kiko sem se jas likal, | (Breneelj) ................
jf 11. zv. Kak« sem se jaz likat,
(Breneell > ................
112. xv. Iz dnevnika malega po-
| ledneia, trdo vezano ........
J5 14. zr. Ljubljanske slike. —
•40, < Brencel j i ................
115. zv. Juan Miserin. Povest la
5JH j ppenskega življenja ........
jI«, zr. Ne v Ameriko. Po resnl-
.19 f enih dogodkih ..............
• Mali ljudje. Vsehnje 0 povesti.
«0 Broširano ..............;...
) Trdo vezano ................
j Mimo življenja. <Ivan Cankar)
1.5® Mrtvi Gostač .................
1 26 Materina žrtev ................
•7») MomLuo
.60 MaM Klatef ..................
1.25 Mesija ......................
j Mirko Poštenjakovlč ..........
1.00 Mit va srca. Povesti. (1. Tavčai / .40 Naša Tas. 1. del vsebuje 14 po-1 povesti. (Novačan) —
. zv. Marijina otroka, povest la
kavkaškit gora ............
4. zv. Praški judek-..........
zv. Tri Indijanske povesti .. . zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... "■C. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade
Akttarja Velikega ............
Rdet* in bem vrtnim, no-
•50 11. ct,
.o5 vest .......................
."5 2. zv. Korejska brata. Črtica is
■30 misjonov v Koreji .......... ,
-60 13. xr. Boj in Zmaga, povest .. 1.00 li. Zr. Prisega Huronskega gla-) varja. Povest Iz zgodovine ka-
1.00 nadske ....................
15. zv. Angel j sošsjev. Braziljsko
1.00 povest ......................
IG. zr. Z!atokopi. Povest...... ^0
17. zv.
Medved snubeč. Veseloigra r 1 de-
•23 jyuju ...................... JO
■25 Naša kri. Igrokaa r 4 dejanjih .60 .30 Nič otrok. Veseloigra v 1 dejanju .25 i Ob vojski. Igrokaz r 4 dejanjih .30 JO Pogodba. Bursa s petjem r 2 dejanjih ...........................JO
J5 Pokojni mož. Šalo igra t 1 dejanju JO Bodoljub iz Amerike. Veelolgra s
JO j jjetjem r treh dejanjih .......30
Kazvalina življenja. Ljudska dra-
•30 ma v 3 dejanjih .............75
■30 j Revizor. Komedija t 5 dejanjih 1.00 ; Star samee. Podoba iz tlvljenja
| v 2 dejanjih ................ J6
-3® I Starinaries. Veseloigra r 1 dejanju JO | Tončkove sanje na Miklavžev ve-čer. Mladinska igra s petjem r 3 dejanjih ..................• .601
■ . PlTlf. .med Indi**nel M	(Težke ribe. Veseloigra r 3 dejsnjih JO
10. ™ZnJV NlI|ar»suo ...........spanju. VePeloigra v 3 dejanjih .30
^ ST**"MnJe	Žila. veseloigra v i
75 ,«JO"ar w. V....................................Za Uriš ln svoboda
Zž?*** morMri»- Povest	dejanjih .........
75 i S? fr^ -...............<blrka ljubkih Iger
Turki pred Dunajem.......... "
dejanju Igrokas
r 5
JO
J5
Trenutki oddiha .75 Višnjeva Repatiea. Satlrlfen
i man. 2 knjigi ..............
Vera, roman ................
1.25 Veliki vsevedež..... ...........
Zvonarjem hči ................
^ Zidni dnevi nesrečnega kralja Zaklad na kozjem .... Zadna pravda ................
.70 JO
.30
Zmaj iz Bosne . Zltarjevo Zlato
Zbirka slovenskih p»T-*tl: 1*50 1 zv. Vojijpmir ali poganstvo
a:v. Hudo Jezdno ..........
X zr. Vesele oovesti ..........
za trgovee z lesom .......... 1.00 Vezano ...................... 1.30 4
Knjiga o dostojtum vedenju .. JO Brofiirano .................... 1.00 5
jlladeničem. Spisal A. B. Jeglič. Na5a Vas. 2. del vsebuje 9 povesti i
z reiet ................ .60 Vezano" ...................... 1J0
Mlekarstvo ^ Crticimi za 2ivi- [ Broširano .................... 1.00
....... JO
....... uJO
........30
.. .60, 40
ro-
.. 155
.35 .. 1.00 j .65 .60 JO JO . 1.00 .zl.20
.. .35 J5 ,J5 .35
norejo .....................75 Na Indijskih otokih ..........
Nasveti za bg« in dom. Koristna 'Naseljenci ....................
knjiga za vsako hišo	J Na Preriji ..................
Broširano ................. 1.25 Nihilist ......................
Nemške angleški tolmač.........60 Naiodna Biblioteka:
Nemško-slovenski slovar	j Amerika in povsod dobro, dome
(Bartol Janežič) ......... 4.00! najboljše .....................
Največji spisovnik ljubavnih piecx J60 Berač ........................
ovestl In slike ........
zr. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ .35
ahsvna knjTžnies:
zv. Pecan ln I>ambergar .. .60
zr. ^rna smrt ............ JO
24. zv. Zl^lnel .............. JO
.65
.00
.60
.30 .75!
.60
Renan in Boisier.
Boissier je bil od leta 1899 do leta 1906 tajnik francoske akademije. zelo je bil domišljav. — Nokcga dne reče Renan u:
— l>ane*; me navdaja poseben
Nemščina brez učitelja
1.	del .............„......
2.	del .,.,...»_*#>••..••...••
*rarila za oliko................
Perotninar
L letnik ..................
2.	letnik ..................
3.	letnik ..................
Praktični računar ............
Ročni slovensko in sWvensko angleški slovar ...............
Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2J0 hlovensko-italjanski in Italj. slov.
slovar ....................... 1^0
Morensko-angleški in angleške
slovenski slovar, trdo vezan 1J0 Slovensko-nemški in nemško slovenski slovar .................
Slovenska Narodna mladina .... 1.—j
Spretna kuharica .............. L25
Vošllna knjižica .............. JO
Veliki slovenski spisovnik raznih
razn>h pisem, trdo vezano 1-50 Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev
3. zvezek ....................65
2. zvezek ................ J5
Razne povesti in romani:
Amerika in Amerikanci, trd. vez. 4.00
Itoj s prirodo ...........
jO; Božja kazen ............
.50 Babica....................
" Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Bob sa mladi zeb, pesmice ...
.40 .40
.40, .40,1 1.30 .70 .40 1.80 .40
.40 1.00 .70} .40;
ISeatin dnevnik ...............
Črtica iz življenja na kmetih Grška Mytologija, 2 knjigi .. Kranjska čebelica. Poezije ...
Nekaj iz reške zgodovine ----
Napoleon prvi ..............
Rimska Mytologija ..........
Spišje. Vsebuje 11 povesti ....
Sviioslav .....................
Spisi Andrejčkovega Jožeta, — Popotni listi, noč-ni prehod itd
V- Gorskem zakotju ..........
Za kruhom ....................40
Z ognjem in mečem.......... 3.50
50 Narodna knjižnica:
Bilke ......................
B"le noči. — mali junak
Gad je Gnezdo ..............
Izbrani spisi Valentin Vodnika
snopii!. Kmet Herod. Vedeže-valka. Župan, Sardamski, Jeze
uad petelinom in lces........ JO
. snopič. Mlin pod zenjjo. Sv.
Neža, Sanje ................ JO
in 3. snopič. Sinove maščevanja. Za kSovišče. Občin sk tepček, Dve mated, Neža z Bleda, Najdena hči ...............JO
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, fašiea kave .... JO
0.	snopič. Ferdinando ali spreobr-nenje roparja, rdeči nosovi .. JO
1.	snopič. Večna miadost in lepota, Repoštev, Preperlji^a soseda JO j io'tIT*««	"iv
2.	snopič. Izgubljen sin. V ječi, 12 TantUm ErC°' <F^rster> pastir le i in kralji, Ljudmila, — Planšarira ..................
Mešani in moški ibori. < AijaS > _
1 zvezek: Ik«m«>vmi; Nevesti- No zveni mi: Naša zveaia : Ujetega ptiC^a tožba : St»či................
2.	zrezek : Pri zibelki: Cerkvica ; Ne tožim ; t »j planine: t ij z Bogoni U planinski svet: Šoi^koiluniski mladini : Na brej^i.............40
3.	zvezek: Psa lin 118; Ti veselo
poj: Na dau ; Divna noč ........40
4 zvozek: I 'jetega ptiCOoi wZba: Zakipi «luša; Dneva nuni pripelji
žal*: Pri pogrebu...............40
o. zvezek; Job: V mraku: r*nevn nam prpelji žar: 7. vencem tem
ovenčam slavo: Triglav.........40
6. zvezek: Opomin k veselja; Sveta niič: Stražniki: Hvalite Gospoda : Občutki; Geslo.............40
T. zvezek: Slaveček : Zaostali ptiff: I»omr>rodna iskrica; IM svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu: Heslo .40 S. zvezek : TI osrečiti Jo hoti (meča n zL>. 1 : Ti osrečit i jo hoti (mo-5ki zb.\ : Prijatelj in senca »moški zb. > : Prijatelj in senca (mo^an zb. > ; Stoj. solnčice stoj : Kmetskl
hiši .......;..................40
f>. zrezek : Spominčice: Večerni zvon Siroti; Oče vočni: S!oven«ka zeni-Ija : Zimski dan: Večerni zvon ; Zdravice I.; Zdraivce 11:Oče večni: Tone Solnco ...............75
Cerkvene pesmi:
' Domači ghi^i. Cerkvene p^smi 7^1
I mt'isaiii zbor.................. 1.20
12 slovenskih pesmi za razne pri-j like tekom cerkvenega leta. — (Foersf^r ♦
JO .60
JO .30
JO
.40 .40
Andrejt Hofer ................
Beneška vedeževalka ..........
Belgrajski Biser ............
Burke in porednosti ..........
Beli rojaki, trdo vezano
ponos, zvedo] sem namreč, da je Boy, roman, trdo. vezano
Bcžja pot na Bledu............
Božja pet na Šmarno Goro ..... Balkanska Turška vojska......
live sliki — Njiva,
! <Meško) .......
moj a vtogram ' (lastnoročni spis ali podpis') pri občinstvu zelo pričo de- UubU^n in pa . izredno spoštuje- jCvrtke
jo. Ko so včeraj avtograme pro-jCiganova osveta ...
V septembru 1916 je bil poslan j daJali' ->e nekr>	bil°
s svojo kompanijo v Maeedonijo, j dva franka drai^e Prodano |1>oli , oriAitm kjer je izffuhH svojega neloclji- kakor vaš avtogram.
__i j : Renah je čisto miren in reče: . .
vega tovariša, Hodolfo Grimaldi	. __ . . , t Dolga roka
Casta. Italjanski —	» i ~ ^ ^ tako' ^ at,e P™0 bra
je poklical
kaj p
tretji zoni Kaiti sektorja. Ta del	M mhovni Boj ..........
Krasa je bil skoro popolnoma iz- tri veVik* napa- Elizabeto	........
rmim lomhfts na milost in ^ NaroCil sem mu' naJ pisn,r> IJr^n^fS,	......
nemU -st in treba je bilo zgraditi na vsak nar'm kuPL Ceno Je n*l<i0zdovnk <2 ^k^'V.V. obrambe vspričo sovražnika. To 1 ral zato tako visoko, da nikdo\Golem roman ............
je Gaetani tudi Ktoril.
.40 .35 J5 .40 1.00 .75 J5 .25 JO .25 J5 .30 JO JO
JO
.40
.30
Kuhinja pri kraljici gosji nožid .60
Malenkosti .................. JO
Moje življenje. (Ivan Cankar) .40
Paberkl in Roža ........... JO
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 'ovestice, Kanindranatti Tagors,
Vsebuje 5 povesti ........ .40
-*etelinov Janez, (Alešovec) —
Trdo vezano ................ .75
Broširano .................. JO
Pol litra Vipavca, trdo vezano LOO
*ariški zlatar ................ J5
Posljedni Mehikanec .......... JO
Povesti Maksima Gorkega .... .75 >d svobodnim solncem, 2 knjigi 2J0
'nvljice H. Majar .......... JO
'ovesti slovenskemu ljudstvu v
pouk in zabavo ............. Jff
'atria, povesti Is irske JunaSke
dobe ...................... JO
Podobe iz misijonskih dežel .... jsO
. JO
Dedek je pravil, pravljice ...'. .40 Martin Krpan 's Vrha. Povest s
'slikami, trdo vezano ........ .60
Mladim srcem	J55
Narodne pripovedke, 3. zvezek.. .40 •arodne pripovedke, 4. svesek., JO "ravljice in pripovedke za mladino:
1.	zvezek ................... JO
2.'zvezek	............................JO
4Q;Slavček, zbirka solških pesmi J5
vončekL Zbirka pesmi za mladino:
trdo vezano ................ 1.00
Zbrani spisi za mladine: . zr., trdo rezano. Vsebuje 15
povesti ...................... JO
, zv., trdo vezano. Pripovedke in
pesmi .............................JO
. zv. trdo vezano. Vsebuje 1I> po-
V6Sti oe«eeeeeee*eeeeeooeo*e	«50
zv. trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... JO
zv., trdo vezano. Vinski brat JO . z<., crdo vezano. Vsebuje 10 povesti ...................... JO
'metniške knjige s slikami i Mlada greda; pravljica s slikami JO Pepelka; pravljica s slikami 1.00 Rdeča kapica; pravljica a slikami ........................ 1.00
SneguIj&ca: pravljica s slikami 1.00 Trnoljčit^, pravljica s slikami 1.00 Knjige za slikani*:
Mladi slikat ................. .79
Siike iz pravljic ............ .75
njige za slikanje dopisnic popolna z barvami in nrvodiloce:
Mladi umetnik .............. 1.20
Otroški vrtec	1J0
Za kratek čas	1J0
Zaklad za otroke ••••..•••••. 1.20
12 Tantum Ergo. 'Premeri) ... Mfssa in Honorem Caeciliae —
(Foerster> ...................60
Masne pesmi za me>an zbor. —
( r-'ntf m-r i ...................00
Slovenska sv. ma$a. za me^an zbor a spremljavo onrel. (Laharnnn .50
30 Note za tamburice:
i Slovenske narodne pesmi za tatnbu-jj raški zbor in i>etje. lllajikl .. 1.30 Bom Sel na planince. Podpurl
! slov. nar. pesnil. (Uajuk) ____ 1.06
3U Na Gorenskem je fletno. niajuk> 1.00
Note za citre:
Sarafan. Ruska j*ese,n .......... .40
.60 Buri pridejo, koračnica...........30
Slovenski citrar. 6 najbolj priljub-JO. Ijenlh »lov i>esmi jiTirejeuih za
cltre z besedami ...............50
3. snopič. Vestalka, Smrt Marije
Fevice, Marijin otrok ......
.4. snopič, tlupašk* deklica. Sv.
Boštjan, Materin blagoslov .. 5. snopič. Turki pred Dunajem,
Fabjola in Neža ........
fi. snopič. Mojstra KHžnika, — Božični v«če>, Svojegiavna Min-
7. snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Pil^iljen
stan je zaničevan ............
S. ln 10. snopič. Pijavka, Skii^m zaklad. Rešitelj. Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške
Clejke ........v...........
0 snopič. Sv. Just; Ljubezen Ma-■ijinega otroka ..............
Pesmi in poezije:
Codec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano .................75
Moje obzorje. Km;. G&ngel. Poezije
Trdo vezano ................ 1.25
Narodna pesmarica .............. JO Kot uekdaj v maju. Vtlček. Uakl)
Balade in romance. (A. Aškerc) Ijubavno blebetanje, i'olka ma-Trdo vezano ................ 1.25 /urka. lJllkl) ................
Broširano .......................75 Ljubavno življenje. Valček. (Jaki)
Pesmi. (Simon Jenko) .........45 N^im malčkom. Za klavir in
Pesml Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zhirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi
Note za klavir:
.75
JO
.75
angleščini.................... 1.25 Gb morski obali. Valček. (Jaki)
Starka —
vojni urad ga I — ""^ J'"	' ^	",atI>evica Orleanska........
nazaj v Italijo. Ne- nim	doana v predalu svoje (Deseti brat, (Jurčič) -----
i	j, • , •, '___• i pisalne mize. Neki moj prijatelj :D«*teljiea ................
»!>nega dela je bilo zanj v^	^ , t.-f. 1 \ , \ lonj in svet. Letnik 1908
» eter Zgaga .................. Razglednice:
Pet tednov v zrakoplovu, trd. ves. U0j »bavne. Različne, ducat tazkrinkani HabsburžanL — Moja
preteklost ...........-......
Robinson .....................
JO »evolucija na Petrugalskem.....
.60 Unaldo Rinaldinl ............
JO i veta Notb&rga ..............
.75 kozi širno Indij« ............
JO Stric Tomova koča..............
2.00 i I o vrska knjižnica. Zbrani spl-J0 spisi, vsebuje 10 povesti .... J5 uneški Invalid ................
J5 J5
,New Vorške. Različne, ducat .. -^.Velikonočne, božične in novoletne
ducat ............................................J5
30 Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.40
Posamezne po ..............	.05
Narodna noša, ducat.....................40
"Tf ix>samezne po .........................05
Planinski pozdravi, ducat.............40
posamezne po........................-05
drugi ne bi
Pozneje je zgradil tudi obrana- j be ob Tagiiamentu in Piave in številni nasipi iz konkreta stoje ie danes.
Kmalu po sklenitvi premirja pa je abolel, kajti težki vojni napori no mu izpodkopavali zdrav-	opisa, je. Celo leto je bil bolan, a toliko okreval, da je mogel prisostvovati konferenci v Parizu.
Princ je nato opuatil svoj načrt, da se vrne v Združene države in posvetil je svoj čas izboljšanju svojih posestev na Pontin-ttkih močvirjih. Ko je bilo to izboljšanje gactoro, je bil izvoljen običirmkira svetnikom in pozneje poeleneem v parlamentu.
Vsi bratje prinea Gelasija so olaiili svoji deželi. Najstarejši, Leone, ki je sedaj načelnik hiše po smrti očrta pred par leti, je
m
(Golem
mogel dohiti onega'Grešnik Lenard. (Ivan Cankar)
vašega pisanja; kajti sicer bi bi- jCsietiki katekizem ..........
lo prišlo v roke kakemu
časni
Gruda umira illedvika .....
pridi o
karju in ta bi bil potem javno J Humoreske. Groteske hi razglasil. da neki 4"nesmrtni" član naše slavne akademije ni popolnoma kos pravilom našega
J5 j Skozi širno Indijo .........
JO Spake, satire ln humoreske
1.20;Sanjska knjiga ...........
•65 tujska knjiga, velika ... •75 Sanjska knjiga, nova velika
•25 arabska...............
■50 £opek samotarke, trdo vezano
JO
JO JO
'oezije. (Simon Gregorčič) —
trdo vezano .....................JO
'liolica. Pesmi za mladost .... lovenska Narodna lirika. Poe=ije Ste ugank. (Oton 2npančič). —
Poezijo eeeeeeee«eeeeea«eeee
Pesmi z notami:
Dve boiičnicl: Svetonočno zvone-nje. Čuj premlla. Za dvoglasna ženska zbora s klavirjem ...e.. Gorski odmevi. (Labarnar.) Zbirka moških zborov in čvetero
spevov. 1. zvezek .............
2. zvezek .....................
Narodne vojaške. (Ferjančič) ....
Narodne pesmi. (Marolt) .......
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt).........15
Pomladanski odmevi. Pesmi za so-
je. Vsebuje 55 priljubljenih
skladb. (Jaki) .............. 1.30
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50
.60
Po-drav z Bleda. Koračnica, —j
(Jaki) .....................50
.60 Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica.
**•( (Jaki) ........................35
Pri poznanje. Polka mazurka. — JO 'Tnlrll	...........50
JO
.45 .45 .20 JO
, (Jaki/ ....................
•Primorski odmevi. Fantazija. —
'Breznik) ..................
Regiment po
j ca. (Jaki) ...........
Srčno veselje. Polka ... Vesela plesalka. Polka -Zmiraj zvesta. Polka .. Potovanje po kranjskem — narodnih pesmi. (.Taki) Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih
, i-esrni za klavir in gosli...... 2.00
Bratje! Slovenci smo. Koračnica.
j (Premrl) ..........
Orel. Koračnica (Jaki*
cesti gre. Koračni-
Podpurl
JO
.35 .50 .56 JO
1.20
.33
4ir
Panorama mesta New York .... -15 1 Prerokovalne karte	1-00
100 Beneški trgovec. Dramska slika ▼ ^
3. dejanjih .................. —00
2.00 »ta dva. Sala v 1 dejanju .. JO £0 Doktor Robin. Igra v 1 dejanju JO
Satire
J51 Strelec ........*.............. j« j Dolina Solz. 3 enodejanke: Dr»
Lisxt kot štirinajsti
Na nekem koncertnem potovanju pride Liazt v majkno ogrsko •mesto. Komaj šo izvedeli o njegovem prihodu, bo še že zbrali |Krn#čke~povekl, trdo vezano/ Vse-
mojstrovi Častilci, župan na če-| buje 7 poresti ..............
lu. Pripravili mo malo pojedino ,KraljW!a Mo*emkm' trdo
•60 Stezosledec ..................
Štri povesti: Nagla beseda; Tujče-i va osceta: Gospod Grahar ; List Papirja
rbrani spisi. (Dolenc.) los. Jurčič spisi: . zr. Cvet in sad. Hči mestnega
sodnika. Broširano ........ .75' Sveta Genovcfa................
Trdo vezano .............. 1.00 osedev sin, (Jurčič) ........
!L zv. Sosedov sin. Sin kmečkega Sveta noč ...................
cesarja itd. Broširano.......75' Sisto Šesto, povest is Abrucev
Trdo vezano .............. 1.00 Shwatkl
fl. zv. Dr. Zober, roman. Tugem* . .er, tragedija v 5. dejanjih.
Broširano ..........................75
Trdo vezano .............. *1.00
KlTStf O dullQT nee« e »0000000000 1*00
Kralj Matjaž .............. JO
ran, alt ln bas	,«...,. ...
1 zvezek	\ cjaski valček. .................
i' zvezek	AS Vojaška koračnica...............
Planinke. (Laharnar.» Pesmi za spran, alt, tenor in bas:
...................40
.................. .40
JO JO
•5
svetova, dediščina, trpini .... 1.00 >lvji lovec. Narodna igra a petjem v 4 dejanjih ............ JO
>uevnlk. Veseloigra v 2 dejanjih JO ndodejanke. Vsebuje 0 iger .... JO •audeamus. Komedija v 4 dejan-
jih ........................ JW
JO Gospa ki je bila v Parizu. Veseloigra v 3 dejanjih .......... JO
L zv. Jcs. Jurčič zbrani spi£- Išče ae edgojnik. Igra v 2 dejanjih JO
Vsebuje ^5 povesti ..........- L50 iKrivopriaežnik. Igra s petjem v
1 zr. Joe. Jurtič abroad ^kL , 9 dejanjih ................ J5
Vsebuje 7 povesti .......... L20 ,fcovarstve in Unbota Žeioigra Is
. zv. Dr. Ivan Tavčar ibtinl splst' meščanskega življenja v 6 dejan-
Cretje r jesenL Visofika kronika 2.00 , JQ> .......................... -S*
pUmanevs pripovedke«	MatL Drama ▼ 3 dejanjih...... .75
. sv. Maron, krščanski Mck is jih ....................... Jt

Igrokas v 5 dejanjih .50
in so ga povabili. Že sedijo pri pogrnjeni mizi, tu opazi župan, da jih je trinajst in prestrašen odskoki. — Nikar se ne vznemirjajte, — pravi Lrszt mirno, — tako sem lačen, da bom jedel za
je-jocy ftjČHftiSt-____
i- tm.	\
k
L zrezek ....................
zvezek ....................
Slovenska zdravice. (Fleischman) zvezek
.t zrezek ..................
Zdravice, za petje ln klavir —
(Parma) ....................
Žirovnik narodne pesmi:
1.	zrezek....................
2.	zvezek .....................
3.	zvezek.....................
Vojaške narodne pesmi. (Kosij . Orlovske himne. (Vodopivee) ... Lira, srednošolska pesmarica:
1. zvezek ....................
jo;
ojaška
Peš. Koračnica. (Jaki) ..........
Zdrav in vesel. Koračnica. fJakli Vitez Herz. Koračnica. (Jaki» .. Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter*
Mabel. Intermezzo. (Aletter) ----
Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ...
.2'
9
Harfa. Valček. (.Takšič) . ; Aditha. Intermezzo. (Aletl
.75
.20.
Aletter)
Za naše male. (Schila) .........
Danes nam gre dobro. Koračnica
(.Taki) .......................
Buri pridejo. Koračnica. (Skorplm
jj Zemljevidi:
1-201 Združenih držav, veliki
! Združenih držav, srednji 1.20 Združenih držav. Mali 1-20 .Slovenija ............
ji ::::::::J
2. zvezek..................
Priložnostne pesmi za izven cerkve- j Nova Evropa
ne in-društvene slavnostl — ......Zemljevidi:
(13 mešanih in 3 moški zbori) L10 Alabama, Arkansas. Nočne pesmL (Adamič)	L25
Kupleti. (Gram) —
1.	Kranjske šege in navade .... J5
2.	rčeni Mihec; Slabi časi____ J5
3.	Nezadovoijneš: To zares užit-kam i .........................
Slovenski akordi. (Adamič) — Zbirke 22 mešanih in moSkih zborov :
1.	zvezek......................75
2.	zvezek ..................... .75 Velika stenska
Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Ohio, Indiana, Montana. Mississippi, Nev York, Washington. Wyoming — . vsaki po .*■*...*«>»•••«••••• -35 Zemljevidi t
Illinois, Pennsylvania. Hhnue ta, Michigan, Wisconsin, Wert
Virginia —
vsaki po .................. Ji
Kvrcpe .. 2 JO
Narot&om Jntprilofiti	aenar,
bodisi t gotovini, Hon	ffj Or-
dor aH poštna anaako	po 1 » g»U
ali 2 oonta. Čo poA jota	
vino, rekomandirajto	pteBO-.
**G LAS NARODA
(Slovenlc Publl«htnsr Company)
99
Ke naročajte knjig1, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.

Rojaki v Sheboyganu podpirajte svoja podjetja - vredna vsega priporočila
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI H. SVETLIN, ZASTOPNIK "G. N.".
BRAUEL SHOE'S
so najboljši čevlji.
1117 N. 8th Street Sheboygan, Wis.
Martin Kotze
SLOVENSKI KROJAČ
se priporoča vx-ni rojakom.
520 N. Water Street Sheboygan, Wis.
ROJAKI -
Votla- v vaših čevljih pomeni prehlad. Ako ne želite tega. se obrnite za trpežno delo na naslov
JOSEPH STROJINC
SHOE REPAIR SHOP
1032 Penn Avenue
J. SOMRAK
SLOVENSKI FOTOGRAF. Izdelujem in povečam vsakovrstne slike. Ako »e zahteva, grem fotografirat
na dom.
VRE DELO JAM'*'HI.
1402 S. 8th STREET
!l
Dajte tiskati svoje stvari j
pri
Democrat Printing Go.
507 North 8th Street
SHEBOYGAN. WISCONSIN ★
Delo prve vrste.
Hitra postrežba.
George Heller. Zavarovalna agentura
NAŠ POSEL OBSEGA VSE VRSTE ZAVAROVANJ
Security National Bank Poslopje Sheboygan Wisconsin
Telefon: 20jn> -613-W—2SS-.J
JOE SUSCHA SLOVENSKI GOSTILNIČAR
POLEG NORTH WESTERN KOLODVORA.
Rojaki, kadar pridete v Sheboygan, se vedno oglasite v mojem prostoru. Pri meni dobite vedno potrebne informacije in dobro domačo postrežbo.
JOE SUSCHA 1036 Penn Ave
Bodenstein Bros. Co.
v
Največja zaloga oblek v Sheboygan.
.it
Prihranite si denar, če kupite tukaj.
Kaj je sploh
najboljši dar?
Kaj je najboljši <lar za kateregakoli v vašem umu t
Z možno izjemo igra«"- za <»troke, je mogoče najti / eu odgovor, ki krije relo vprašanje. To se pa /asi:
Oni dar, katerega lahko uživajo, ne le en, temveč VSI člani družine za najdaljši mogoči čas.
V na>i prodajalni nimamo le enega takega daru, ^►a«' pa številne.
ZajMHimite si— Sedaj
je cas za pametno božično nakupovanje.
Kupujte od nas in hfliko boste zagotovljeni, da ste dobili najboljše.
PR ANGE-GEUSSENH AINER COMPANY
802 N. EIGHT STREET
BOŽIČNI DAROVI
IZBERITE SI JIH ČIMPREJE PRI
JOHM GRANDL1C U SON
ZLATARJA m URARJA
1103 North Eight Street	SHEBOYGAN, WIS.
PRIPOROČA ROJAKOM SVOJO DOBRO ZALOŽENO PRODAJALNO Z ŽIVILI. — NIZKE CENE.
Rojaki podpirajte domača podjetja, kjer ste vedno najbolje postrežem. 1402 S. 8th Street	Sheboygan, Wis.
SECURITY NATIONAL BANK
Kapital in prebitek en milijon dolarjev.
VARNO MESTO ZA VAŠ DENAR.
SHEBOYGAN, WISCONSIN
Chas. A. Monoid Co.
INŽINIRJI — KONTRAKTORJI PLUMBING -UMETNA, GORKOTA - ELEKTRIKA
Dobava za
AUTOMOTIVE	E L EKTRIČ ARJ E
WILLARD BATTER I JE ZENITH KARBORATORJI
SPLOŠNE P< »TREBŠČINE 815 - 821 PENN AVE
SHEYBOYGAN, WIS.
RADIO
PHONE 158
LOUIS SONNTAG & SON
SANITARNO PLUMB AN JE IN OGREVANJE Z GORKO VODO.
Ustanovljeno leta 1886.
1101 N. 8th Street
Sheboygan, Wis.
Poslužite se plina.

WISCONSIN PUBLIC SERVICE CORPORATION
618 N. 8th STREET
SHEBOYGAN, WIS.
NEW ENGLAND SHOE REPAIRING SHOP
SAM SELKOVITZ, lastnik. Prodaja fine in trpežne čevlje za praznik in delo.
Popravlja stare čevlje vseh vrst trpežno in tako hitro, da lahko počakate. Delo, ki ga napravim jaz. bo v vaše zadovoljstvo.
828 N. 8th STREET 4	SHEBOYGAN, WIS.
BOCK DRUG CO.
925 N. 8th St,. Sheboygan, Wis.
Tel. 431 — 3Rings
JOHN Ž ELK O
priporoča rojakom svojo GOSTILNO.
1036 MICHIGAN AVENUE SHEBOYGAN. WIS.

_____
j - ,y?
- ■ \ * _ _ ^ ' , ..J ___i_
AKO HOČEŠ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
dobro sveže in suho meso, dobre klobase vseh vrst po nizki ceni. se moraš obrniti na Slovensko mesnico
SUSCHA CO.
933 Ind. Ave., Sheboygan, Wis.
Velika raznolikost božičnega tapeciranega
POHIŠTVA
Puneike in vozički za punrike ter vse vrste igrač, ki jih ljubijo otroci.
JACOB GERAND
704 706 N. 8th Street Sheboygan, Wis.
OREH PLOŠČE SONORA F0N06RAFI
pri
RECORDS SERVICE SHOP
v bližini Jung prodajalne.
728 N. 8th STREET
Phone	W
SHEBOYGAN. WIS.
NAROČITE ZABOJ GUTSCH SPECIAL ZA BOŽIČ.
Gutsch Brewing Co.
Phone 90 Sheboygan, Wis.
TRILUNG HARDWARE O
Vodilni zeleznioarski štor v Sheboyganu, kjer prodajajo splošno železninarsko blago.
Dobave za kontraklorje ler kositrno delo,
901-903 MICHIGAN AVE
t
Phone. 1190 SHEBOYGAN, WIS.
South Side Drug Store
Alvin H. Trester, Prop.
The REXALL Store
POPOLNA ZALOGA SEVEROVIH IN TRI!\£RJ£VIH ZDRAVIL
Kadar vam predpiše zdravnik zdravila, se vedno obrnite na na. Govorimo slovenski.
Telephone 1152-J
Sheboygan, Wis,
814 INDIANA AVE
Kuether Studio
C\4i delamo dobre slike.
Vogal 8. ceste in St. Clair Avenue Sheboygan, Wis.
BLUE AVTOMOBILI SE OGLASIJO VSEPOVSOD.
mma
('EXTRAL LAUNDRY PIIOXE iU. 814 New York Ave	Sheboygan, Wis.
EVERGREEN CITY HOTEL
JOHN DROLL, lastnik. 1027 So„ 3th Street,	—	Poleg novega mosta.
Slovenska gostilna z domačo kuhinjo.
Rojaki, pri meni vedno dobe gorka jedila in druga okrepčila. Imam na lazpolago tudi snažne sobe za prenočiti. Oglasite se vedno pri meni. kadar ste v
Sheboyganu.
R. H. T H I E M A N COMPANY
PRODAJALCI LINCOLN IN FORD POTRE 3ŠČI N. PROSTA SLUŽBA
SHEBOYGAN, WIS.
NEZGODA ALI POLOM?	BREZ PLINA?
Privedli bomo v mesto kateregakoli	Pripravljeni smo" dobavili brez vseh
Forda ali Lincoln*, ki se je ponesrečil,	pristojbin gazolin za vsako Ford ali
brez vsakih stroškov v razdalji desetih	Lincoln karo v okrožju potili milj
milj krog mesta.	ALI POTREBUJETE NOV OBROČ'
CE STE DOBILI LUKNJO V OBROČU.	r»obavili vam bomo. l.r»-z posebnih
Brez vsake odškodnine bomo ixpre-m.-nrli na Ford ali I.inootn kari obroč
na vseh cestah v okrožju petih milj.
stroškov obroč za Ford ali Lincoln karo
za nase znižane cene v okrožju desetih
milj krog mesta ALI HOČETE IZPREMENITI OLJE? Izpraznili lomo star olje iz vašega crankcase-a. ne da bi vam b:io treba kaj plavati za to.	Tri kare imamo na vašo razpolago.
NIKARTE SE VZNEMIRJATI.	PHONE 600
v
Ce ste bolni—
Poslužite §e zdravljenja hrb-tenice in dobro se boste počutili.
Na tisoče bolnih ljudi je bilo ozdravljenih s pomočjo kiropratike, ko so se izjalovili vsi drugi načini zdravljenja.
L. H. FLAGEL, D. C.
PIONIRSKI KIROPRAKTOR V
SHEBOYGANU.
536 N. 8th STREET
Pceko ceste od Majestic gledališča.
Phone 835-W
:	^ -	...	A.
HLAS NAHODA. 10 DEC. 1
MARTIN GORSICH
GROCERIES & MEATS
VSEM ČITATELJEM VOŠČIM VESELE PRAZNIKE.
PiipoiW-ani doiiiaiV klobase. V zalogi imam vsake \rst<» svežega in prekajenega mesa. Posebno priporočam fioinaee klobasa gospodinjam, oddaljenim družinam, pee-larjem in pe«"larieam.
1134 N. Hickory Street Joliet, 111.
JOS. ZUPANČIČ
gostilničar
Se priporočam za obilen obisk. Pri meni je vsega v izobilju.
107 RUBY STREET,
Joliet, HI.
FRANK SKEDEL
domača gostilna
Pridite in boste dobro postrežem.
1151 N. BROADWAY ST.
Joliet, 111.
FRANK DUŠA, gostilničar
: Imam izvrstno domačo pijačo. Prenočišča. -
Xe pozabite Spilarjevega Franceta iz Kazdarja pri
: mar ji.
805 N. Chicago Street. Joliet, 111.
Papesh Cash Grocery
Slavnemu občinstvu se priporočam za obina naročila.
Pri meni dobite vedno vse po najnižji ceni. Pokličite tel. štev. 5227 ali 5228.
Vse, kar želite, vam pripeljemo na dom.
Michael Papesh, jr.
COR. HICKORY & GRANITE ST., JOLIET, ILL.
Kirinchich Dry Goods Store
Jugoslovansko središče na Zapadni strani
Pri nas dobite vedno moške in ženske obleke po najnižji ceni.
Istotako vso otroško opremo in kuhinjsko orodje. Svoji k svojim!
Cor. Ruby & Summit St., Joliet, 111
LOUIS SEGA
mesar in grccer
Se priporočani gospodinjam.
311 RUBY STREET,
Joliet, HI.
Vsem čitateljiin voščim VESELE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO
Kadar potrebujete kako zlatnino, pridite k meni. FRANK BAMB1CH 1109 N. HICKORY ST., Joliet, 111
Nekaj o ženskah in lepoti.
Učenjak in tat.
Vambery v Orijentu.
Umetniki se dosedaj še niso mogli sporazumeti glede ženske lepo- Abbe Molieres jfc bil reven! Pred par leti je umrl. Več nego te. — Nekaterim ugajajo debele, nekaterim mršave. — Da je Ki- mož. tuj vsemu svetu, pečal se trideset let je prebil ta slavni o
tajka lepa, mora imeti majhne noge in roke, toda mora biti debela — Današnja doba smatra slok eženske za lepotice.
je samo s študijami o filozofu De scartu. Ni imel služabnika, čital ' in pisal je v postelji, s čepico na
Kakšna ženska jo lepa? Drob f mornarji sprejeli Ruse v Havre	fflavi in <*let s plaščem, drugega
ra ali okrogla, dolga ali majhna?; z najprisrčnejšiin gostoljubjem,	pohištva ni imel. Nekega jutra
Okusi in zaušnice so različne, za- Potem so jih odpeljali v Pariz in	sliši-trkanje na vrata. — Kdo je?
to pa«" tudi glede lepote ne obve-j jim ondi pokazali vse nejslavnej-	— Odprite! — Poteghe vrvico in
l.ja nobena trditev. Niti umetni- še. najboljše in najlepše. Franco-	vrata se odpro. — Kdo ste? —
ki. slikarji in kiparji niso enot- ska vlada je poskrbela, da bi vze-	Dajte mi denarja. — A, že vem,
neera naziranja glede ženske le- li Rusi s seboj čim najlepše vtise,	vi ste tat. — Tat ali ne. denar
pote. Venera in Madona, ki pred- Zato se je pobrigala tudi — evo	sem! — Ako res potrebujete de-
i-tavljajo vsakemu umetniku po-! nov dokaz francoske gostoljub-	narja. poiščite tu notri. — Steg-
esebljeno lepoto, so si med seboj ni sli - za primerno žensko druž	ne vrat in mu pomoli levo stran
tako različne, da strmiš. Kar je bo ruskim pomorščakom. Tega	: .svojega plašča. Tat išče. — Vra-
enemu krasno, je drugemu grdo. pa ni storila kar tako. Francoski	ga, tu notri ni nič denarja! —
ali vsaj ne lepo. diplomatje v Petrogradu so dobi-	Gotovo ne. a ključ je v plašču.
In pesniki! Vsak -i je svoj ide- li uradno naročilo, naj pojzvedo	— Tale ključ? — Da, tale, vze-
al ali ideale naslikal drugače v in poročajo v Pariz: kakšne žen-	mite ga in pojdite k onemu pre-
domišljiji. Ako bi ustvaril kipar;ske se zde Rusom najlepše!--dalu ter odprite. — Tat pa od-
kip ali hi naslikal slikar sliko po In diplomatje so se informirali	pre drug predal. — Vraga ven-pesniških opisih, bi se navadno | pri ruskih izvedencih ter žens-. dar, pustite ta predal pri miru,
pojavila spaka # j kih specialistih. Nato so poroča-	ne premetavajte mi mojih listin! ča, ki je prišel iz Bejruta v Bag
V "Seviljskem brivcu" opisu- 15 domov: ruskim pomorščakom	y drugem predalu je denar. Tu I dad in tri dni iskal o mestu člo-
grski potovalec v Orijentu v svr ho jezikovnih študij in v politične namene: saj so ga pošiljali v najvažnejših zadevah tja. Potoval je večinoma preoblečen kot berač.* Marsikaj zanimivega ve povedati iz svojih spominov. — Potoval je nekoč s karavano po stepah Kirgizov; velblodi so jim poginili, morali so dobiti druge, vodnik karavane in Vambery sta se obrnila na kirgiškega glavarja in preskrbel jima jih je. Ker pa nista imela dosti denarja, sta napisala dolžno pismo in ga dala glavarju. — Čemu mi bo, — odvrne ta Vambervju, — daj ga raje vodniku, da se bo spomnil na svoj dolg. — Poštenjak ima tudi druge za poštene.
Nekoč je videl Vamberv bera-
je Fiffaro ''na moč lepo žensko". Figaro občuje v najvišjih krogih
so najlepše debeluške!
Pa dobro, je rekla francoska
je! — Vzemite ga in zaprite omaro ! — Tat vzame in zbeži, poza-
veka, ki mu je imel izročiti petindvajset zlatov, zaupanih mu ,v
Zadnje besede velikih
Gudna stenska slika.
seviljskih; njegov okus je goto-j vlada in naročila francoskim ve-	bi pa zapreti omaro in ravnotako Bejrutu. Ne vem, če bi bil pri
v j zelo razvit in merodajen.--ščakom: Poiščite in zberite'za Ru	vrata. — Gospod tat. zaprite saj j nas kak berač tako pošten. In
Figaro frizira najodličnejše da- se čimveč prijaznih francos, de-	vrata! Vraga, ni jih zaprl! Ti kje je Bejrut, kje Bagdad!
me. brije in striže in ondulira la- belušk! — In tako se je zgodilo,	grdoba ti! Vstati moram v tem ! Najlepši je pa tale doživljaj,
suije najveljavnejšim gospodom. Rusi pa so se vračali v domovino	mrazu. Bes ga lopi! — Abbe mo-! pripovedoval mu ga je neki drug
Pozna t rej okus sevilj-ke ari- navdušeni nad prekrasnim in	ra vstati, zapre vrata in gre zo- j berač. Pride k najrevnejšemu
govori vsesplošno, da je lepa? gledamo narodne noše. opažamo Glejte njeno sliko le v par dosledno pri vseh. da imajo namen predstavljati žensko obilno in okroglo. Ali ste videli 4iSlova-
besedah. — pripoveduje Rozini. — I)«bela, duhovita in pa črno-lasa 1er rdečih lic. oči pa živih, rok objemajočih. —
— Torej debelo dekle je "na moč lepo"?	•
Lah Cesare Sterbini. se je gotovo brez dvoma strinjal s Francozom. Tudi zanj* je bila namreč lepotica predvsem debela, gras-sotta.
Na odru so letos besedo ''debela" — ne vem čemu — izpre-menili v "pikantna", kar ne pove nič določnega. Zakaj pikantna je lahko debela ali snhotna ž<*ri-ska, kakršen je pač moški okus.
Parižan Benoit pravi: — Zen-skamora bitj. ne rečem kakor kit. niti ne kakor crlobus. . . obraz ji vn sme biti okrogel kakor polna Ima. a tudi ne suha. preveč suha
Redovi.
tudi če je berač. A s čim postreči ničesar ni v raztrganem šotoru ne živil, ne denarja. Nazadnje se J
Neki diplomat pravi svojemu i gospodar ojunači in pravi bera-;
ško princezo"? Te slovaške," te	tovarišu novincu, ki je dobil prvi ču: — Daj mi dve kroni. — Ko,
moravske ali te češke narodne	red. _ pazite sedaj pridej0 km^ mu jili je berač dal, je Kirsiz vi-
noše V "Prodani nevesti"! Zen-	Iu še drugi Kamor eden- meče del, da jih ima šest. Pa ni nič re-
^ke V njih so kratkih životov m	smetij tja iih n0sij0 tudi drugi, kel Kupili so jagnje in še drugo
silno okroglih bokov. Take so -.j-;n bera-a imenitno pogostili. —
pač Slovakom in Cehom posebno njih! Niti ene debeluške ne naj- Drugi dan se ta odpravi naprej
všeč. zato se Slovakinje in Cehi-	dete. Vse ženske so čudovito dol- na pot. Xi še daleč od šotora, kar
nje tako r.-.sjjo. Zakaj vsaka no-	?e in suhe. pravcate prekljate pride za njim oni Kirgiz z nabi-ša ima predvsem namen: moške- velikanke, abnormalno" majhnih to plliko in zahteva od njega de-
ga mikat., lepoto potencirati ali	glaVj dolgih rok in nog> ozkih ra_ ^ ^^ ^ ^ ^ ^^ ^
vsa i fintrirati. Ženska se ne obla-, mPn in bokov in s -nasom nkoli i	»t r- •	_
, men in uoko\ in s pasom ukoii krone. KirglZ vzame samo
či le zaradi mraza ali slači zara- f~buha Hm res vse so slikovi- i	-l 3 * i " •
__ 1—xim> res NO M1KOU dve. pa mu jih da takoj nazaj ir
to lePe- • • ampak mična. . .tako-! reče. £)olžan sem ti od vger; !e. da bi jo poželel za ljubico ali dye krojji. tu jih imaš Ali mf)re.
. x j * Žen0 ~~ pa ni mtl ena- Saj bl m0i biti misliš, da ti bom ostal ka; In hrvatske, srbske in tudi ral nositi lestAo za njo in ako dolžan?
slovenske narodne noše imajo	j0 objel, pri moji veri, da bi se	______
prav tisti namen. Cemu bi bile si-	mj zlomila v rokah!
cer tako košate, čemu bi oblačile Ampak dandanes mora vsakdo
cele kupe spodnjic ter se obenem	kdor hoče veljati za modernega
di vročine, nego v prvi vrsti za to, da opozarja nase, kliče in mi če ter vabi srce. . .
Bomba.
Nekega, dne narekuje švedski kralj Karol XII., svojemu tajni-
ne tesra pa ne!	povezovale okoli pasu. da stopa- kultiviranca, smatrati le dolge,, .	...
s *	.	. . ,	A ___- i i_ - i	t _ . ! ku pisma. Pisarna je bila vzidana
»u- jo oprsje in boki tem vidnejše na m sloke ženske za lepe. Vsaj v f, , .	, . , .
In še posebno naglasa, da su hih žen-sk nikakor ne mara. (Zakaj ne? Suhe ljubice ali žene so neznosne sitnice. ^ojeglavke.
v zid trdnjave, poleg nje so bi-
jo oprsje in tjoki tem vianejse na m sioKe zensKe za lepe. Vsaj
zven? Zato pač, ker je slovenski javnosti se mQra izražati tako; ^ ^ dru~ be Naenkrat ri
narodni okus tak. Narodni okus 7a okus med štirimi stenami ne ,e r,U"e S° * aen "ra PrI
. .	___i	__ 1 ^ - ... m j .. -	i leti bomba, prodre zid m se raz-
je pac pristen, nepokvarjen, na- vprašuje nihče. Toda svet je ne- f	1
preveč oblastne ter pač tudi po- (turen, inatinkten. dosleden. Današnja ženska moda t	^ sosedni Slučajno tii vzročajo le sitnost ter bolesti. Tudi Kitajci se navdušujejo le ie čudovito ohlapna, in po cestah	P™1«*®1 noben drobec v pisarno, Tako imamo tehtne dokaze, da 1 za debeluške. Kitajka, da je lepa srečuješ same ženske, ki so ka-	»k°ravno so bila vrata odprta s-, v Parizu Rimu in Sevilji snia-, mora imeti majhne nožice in ro- kor sodci na nogah: široke, ok-	Pok in je bil tak. da jf trali predvsem okrogloudne žen- čice, majhna usta in nosove, to- rogle, brez pasu.	P^10 tajniku od strahu pero iz i,ke za posebno lepe in ljubezni- da biti mora debela. Čim debelej- Pa se pošten človek spoznaj.	rok' — Ka-j Pa vam . ~ ve. suhe pa za trmaste, zlobne in ša. tem lepša in bftsatejša. In za- kaj je dandanes resnično lepa	vPraša kralj. — zakaj ne pišete? sekantne. Dunajčan sanjari le o morska plemena Hererov, Kaf- j ženska! Meni so všeč vse, debe-	— Tajnik ne more drugega spre ženski, ki-je 'mullet*, debelkasta. rov, Zulu. Suahelov. Basnto\; in | le in'snhe, če so v prvi vrsti du-	govoriti kakor: — Bomba, boif* vitka sicer, a vendar okroglih u- dr. smatrajo debeluške drobnih h ovite. Najbolj pa ena. — Ona	ba! — Je to- — se do v in primerno poblazinjena. kosti takisto za najlepše. edina, ki ne grre mi iz spomina,	kralj. — kaj pa ima opraviti Ko Je rusko vojno brmlovje |»o- Zdaj pa poglejte vse mogoče i Kakšna j of Fo. toga pa ne po-	bomba s pismom, ki vam ga nasitilo Francosko, so francoski, modne liste in ženske slike v J vem! _	rekujein? Pišite naprej! —
moz.
Navadno pravimo, da je zadnji izrek na smrtni postelji nekak izraz celega življenja, ker pade takrat vsaka krinka z obraza. Vendar so si nekatere izreke šele pozneje izmislili, najbrž tudi Dantonovega: — Prijatelj, če so tudi na onem svetu revolucije, jaz se ne bom več vtikal. —
Nekateri ne verjamejo na zadnje Heglove besede: — En sam me je razumel, in še ta narobe. Tudi Cezarjevega: — Tudi ti. Brut! — ne omenja noben rimski pisaitelj. Suetonins pravi, da se ie zgrudil Cezar brez vsakega glasu. Schillerju pripisujejo dva izreka: — Rad bi pogledal v selnce, — in — Vedno boljše, vedno mirnejše. — Tasso je rekel lepo: — V tvoje roke, o Gospod —. Klopstock je vzkliknil: — Vsi smo zaznamovani v božji ro: ki. — "Wieland pa menda: — Biti ali ne biti. — Ilerder se je spominjal na svoje "Ideje". Prav po filozofsko je umrl slavni angleški učenjak Locke, rekel je:
—	Dosti! — Mozart pravi: — Dajte, da še zadnjič slišim godbo. — Mirabeau: — Dajte mi umreti ob zvokih godbe! — Glej. čas spanja, — pravi Byron. Isto jasno zavest resnega trenutka i-ma Alfieri, ki reče prijatelju: — Stisni mi roko, sedaj umrem.
Cromwel vzdihne: — Odrešen sem! — Washington dihne: — Vse gre dobro! — ravno tako "Wellington. Mogočni Vespazijan:
—	Cesar mora stoje umreti. — Avgust pa:-— Komedija je končana, ali sem dobro igral ? — Ravno tako miren je angleški kralj Jurij V. vpraša se: — Ali je smrt to ? — Friderik V. ima mirno vest, ker trdi: — Moje roke niso krvave. — Pred očmi mogočnega .Napoleona so marširale najbrž velike armade, ker pravi: — Vojna truma. — Direktor univerzitetne klinike na Dunaju, Frank, umrl leta 1821. se je na smrtni postelji glasno zasmejal. Osem "zdravnikov tovarišev je ftalo o-koli njegd. Vprašajo ga, kaj mu je. — Na misel mi je prišla zgodba grenadirja na bojišču pri Wa-gramu, ki je štel svoje rane in rekel: — Osem krogel je treba, da vzamejo francoskemu grena-dirju življenje. — Vas, gospodje, je pa tudi osem. S to šalo na ustnicah je umrl tudi francoski igralec Dudes, posloveč se od svojega spovednika Chapeauja, — (izgovori šapo, klobuk), z besedami: — Brez čevljev in nogavic sem prišel na svet, zapustim ga pa lahko tudi brez klobuka. —
Slavni slikar Ilogarth je bil včasih Zelo hudomušen. Nekoč ga pokliče k sebi lord Leslie, ravno tako bogat kot skop. Naroči mu. naj okrasi steno v novi graščini z veliko sliko, ki naj predstavlja Izraelce, bežeče skozi Rdeče morje, in pa Faraona, ki jih z armado zasleduje.
Slikar zahteva 2400 kron, a lord mu jih ponuja samo 480". Ilogarth reče:
—	Dobro, ker -»^m ravno v hu-' di denarni stiski, bom prevzel delo tudi za ta denar, zahtevam pa. da mi svoto takoj izplačate.
Denar je dobil, potem pa ključe od galerije, da bi takoj drugo jutro začel. Komaj je solnce izšlo že je ob steni, ž njim pa mož z veliko posodo rdeče barve in pa z velikanskim čopičem. Se preden je lord vstal, je bila vsa stena krvaVo rdeča.
Hogarth pogleda svoje in svojega tovariša delo, pokliče lorda in mu reče: — Je že narejeno.
—	Kaj je narejdio. — pravi lord začuden, — kaj naj pomeni ta stena?
—	Rdeče morje, — pravi slikar z resnim samozadovoljstvom.
—	Rdeče morje ? -puh. Začelje nekaj Kje pa je Faraon.' Kje je njegova armada ?
—	Vse je utonilo.
—	Kje pa so potem sinovi Iz raela ?
Slikar se spoštljivo prikloni: — Ti so pa ež srečno dospeli na drusri breer.
jeclja sko-slutiti. ■—
Uljudni kralj.
Zaupnik in svetovalec kralja Ludovika Filipa je bil neki Du-pin, akoravno se nista vselej ra-zumela.'Kralj je bil bolj preprost Dupin pa tudi, in to je Ludoviku ugajalo.
Nekega dne reče med političnim pogovorom Dupin kralju kar naravnost:
— Vidim, veličanstvo, da se ne bova nikdar razumela.
-— Mislil sem si tudi že to, ljubi gospod Dupin, samo povedati se vam nisem upal.
Bog obvaruj kraljico.
Dvomljiva kost,
Ricard Owen, slovit naravoslovec je bil ravnatelj prirmloznan-skih zbirk v britskem muzeju v Londonu. Nekega dne pride k njemu sluga takratnega prvega angleškega ministra Johna Rus-sela. prinese niu v papir zavito velikansko kost in pa pismo; v pismu ga Russel prosi, naj kost . pregleda in mu pove. od katera 1 živali je.
Owen pogletla kost in vidi takoj. da je svinjska. Čudno se mu sicer zdi. zakaj mu pošilja minister take kosti, vendar zapiše na listek uspeh preiskave in pošlje oboje Russelu nazaj. Čaka na pojasnilo, pa nič. Več dni preteče, potem gre pa sam k ministru in ga vpraša, kaj je.
Minister se smeje. — Ameri-kanski predsednik Grant mi je poslal gnjat in je rekel, da je medvedja. Pojedel sem jo, pa sem le začel dvomiti in prosil sem vas za sodbo. Kost .in vaše spričevalo sem poslal v Ameriko v Washington, da bo Grant vedel, da se ne damo goljufati. Obljubil mi je pravo medvedjo gnjat, in to mi mora poslati.
-— Tako. tako. — pravi Owen, ki si je tudi rad kaj dobrega privoščil, — če bo predsednik poslal drugo gnjat, pa prosim, pustite še malo mesa na kosti, če jo bo spet treba preiskati. Tako bom dosti lažje vedel, čegava jc kost.
Umorjen je bil
v ^t. n«iporln na praznili V«e! svetnikov Tv.«ni Zoine iz Drobnega dola. 0 vzroku se ne poroča.
Slavnega angleškega profesorja - zdravnika Ciitona so poklicali k bolni kraliie.i Viktoriji. Na listku, ki ga je d^l obesiti na vrata sobe, kjer je navadno preda* val, je naznanil, da ga drugo jutro ne bo v šolo; poklican je h kraljici. Neki hudomušziež je pa pod to naznanilo zapisal prvo vrsto angleške himne: God save the Queen, Bosr obvaruj kraljico. — Razlagamo si ta verz seveda lahko na dvan ačina.
Chopin in Rossini.
Kurt Palm pripoveduje o glasbenikih Chopin in Rosini sledeči dve anekdoti:
Chopina je povabil na obed neki bankir, ponosen človek, brez čuta, hotel je, da umetnik z igranjem jed tudi zasluži. Po končanem obedu sili gospodinja Chopina, naj vendar sede h gla-sovirju in naj malo zaigra.
— Ne morem gospa, sem tako malo jedel.
Rossini je živci v poznih dneh svojega življenja večinoma v se-lu Passv pri Parizu. Od zjutraj do dveh popoldne je de}al, potem je pa sprejemal obiske in se nato sprehajal okoli svoje vile. Pa je prišel neki tujec v Passv, da bi videl slavnega komponista in če mogoče tudi ž njim govoril. Na sprehodu ga je srečal. Ali ga sme nagovoriti ? Skorajžil se je, se odkril in izrazil veliko svoje veselje, da vidi tako slavnega moža. Ali je gospodu Rossiniju njegov nagovor neljub? Rossini mu da roko in reče smehljaje se: — Ne, .ne. Glejte me, kolikor časa se vam ljubi. Lahko si pa tudi privoščite šalo in greste okoliin-okoli mene, prav gotovo vam ne bom nic naredil. — Rossini je bil namreč zelo debel.