9
Starejši monografski viri in orodje za  
fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta 
vsebine« v COBISS+: analiza, evalvacija  
ter predlogi za izboljšave in dopolnitve 
šifrantov v podpoljih 140d in 140e 
bibliografskega formata COMARC/B 
Older Monographic Resources and “Type of Content” Faceted 
Navigation Tool in COBISS+: Analysis, Evaluation and Suggestions 
for Improvements, and Upgrades of Code Lists in Subfields 140d, 
and 140e of the COMARC/B Bibliographic Format
Sonja Svoljšak
Oddano: 29. 12. 2021 – Sprejeto 18. 1. 2023
1.01 Izvirni znanstveni članek 
1.01 Original scientific article
UDK 017/019:025.3  
DOI https:/ /doi.org/10.55741/knj.66.3-4.1
Izvleček
Namen: Prispevek podaja analizo in evalvacijo vsebine šifrantov v podpoljih 140d in 
140e bibliografskega formata COMARC/B, ki se uporabljata za določanje vrste vsebine 
in literarne vrste pri starejših monografskih virih. Na podatkih iz omenjenega šifranta 
temeljita tudi filtra »vrsta vsebine« in »literarna vrsta« v katalogu COBISS+. Na podlagi 
analize in evalvacije so z namenom izboljšave šifrantov, s tem pa tudi fasetne navigaci­ je v COBISS+, podani predlogi za spremembe in dopolnitve njune vsebine. 
Metodologija/pristop: Posamezne kode, pa tudi celotna šifranta, so bili ovrednote­ ni glede na naslednje kriterije: natančnost, popolnost, konsistentnost in jezikovna 
ustrez nost. Pri tem je bil upoštevan vidik kompatibilnosti vsebine šifrantov z viri iz vse­ binsko heterogenih historičnih zbirk, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. 
Rezultati: Analiza je pokazala, da so posamezne kode v podpoljih 140d in 140e nena­ tančne, nepopolne in nekonsistentne. Poimenovanja posameznih kod in šifrantov v 

10 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
celoti so tudi jezikovno neustrezna. Trenuten nabor kod v šifrantih ne omogoča na­ tančnega, celostnega in konsistentnega določanja različnih neliterarnih in literarnih 
oblik/vrst/tipov/zvrsti del, to pa se neposredno odraža tudi na (potencialni) uporab­ nosti pertinentnih filtrov v fasetnem navigacijskem orodju COBISS+. 
Omejitve raziskave: Predlogi za izboljšave vsebine šifrantov v podpoljih 140d in 140e 
so vezani na revizijo šifrantov v bibliografskem formatu UNIMARC/B, kar je predmet 
mednarodnega strokovnega soglasja. Za optimalno funkcionalnost podatkov iz obeh 
podpolj, na katerih temelji fasetna navigacija v COBISS+, bi bila potrebna tudi preno­ va šifranta v podpolju 675c oziroma uskladitev vsebine in namena vseh treh šifrantov 
glede na namen orodja za fasetno navigacijo v COBISS+. 
Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultate raziskave je mogoče uporabiti pri razvoju 
bibliografskega formata COMARC/B oziroma UNIMARC/B. Posredno so uporabni za 
vzpostavitev in razvoj tistih filtrov v COBISS+, ki so namenjeni omejevanju rezultatov 
iskanja po starejših monografskih virih. Prispevali bi lahko tudi k racionalizaciji vnosa 
podatkov v sistemu COBISS.SI.
Ključne besede: fasetna navigacijska orodja, COBISS+, starejši monografski viri, CO­ MARC/B, evalvacije
Abstract
Purpose: The article presents an analysis and evaluation of the code lists in subfields 
140d and 140e of the COMARC/B bibliographic format, which are being used to define 
type of content and literary genre in older monographic resources. The “type of con­ tent” filter in the COBISS+ catalogue also derives from this data. Based on the analysis 
and evaluation suggestions for upgrades are given in order to improve the code lists as 
well as faceted navigation in COBISS+.
Methodology/approach: Individual codes, as well as entire subfileds were evaluated 
according to the following criteria: accuracy, completeness, consistency, and linguistic 
adequacy. The aspect of code lists content’s compatibility with resources from heter­ ogenous historical collections that are kept in the National and University Library was 
also taken into consideration.
Results: The analysis showed individual codes in subfields 140d and 140e to be inacu­ rate, incomplete, and incosistent. The naming of individual codes, as well as code lists 
as a whole is linguistically inadequate. The existing registry of codes does not allow for 
an accurate, comprehensive and cosistent defining of non–literary and literary types 
of content, and forms or types of works. This is directly reflected in the (potential) ap­ plicability of pertinent filters in the COBISS+ faceted navigation tool.
Research limitations: Proposals for improvements of content of code lists in subfields 
140d and 140e depend on revision of code lists in the UNIMARC/B bibliographic for­ mat, which is the subject of international professional consensus. For optimal func­ tionality of data from both subfields upon which the existing faceted navigation in 
COBISS+ is based, it would also be necessary to revise the code list in subfield 675c, 
or harmonize the content and purpose of all three code lists in accordance with the 
COBISS+ faceted navigation tool’s purpose. 

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 11
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
Originality/practical implications: The results of the research can be used in the devel­ opment of the bibliographic format COMARC/B or UNIMARC/B. They are indirectly 
applicable for the establishment and development of those filters in COBISS+, whose 
purpose is limiting and filtering of the search results for older monographic sources. 
They could also contribute to the rationalization of data entry in the COBISS.SI system. 
Keywords: faceted navigation tools, COBISS+, older monographic resources, CO­ MARC/B, evaluation
Uvod
Starejši monografski viri, ki jim katalogizatorji pogosto pravijo tudi antikvarno 
gradivo, so viri, ki so izšli pred uvedbo strojnega tiska in vezave v 19. stoletju. 
Značilnosti starejših monografskih virov so predvsem: 
 – redkost (v nacionalnem, evropskem ali svetovnem merilu);
 – kulturnozgodovinski pomen (Zakon o knjižničarstvu kot kulturni spomenik 
na primer opredeljuje vse gradivo, ki je nastalo do leta 1800);
 – edinstvenost posameznega primerka (ročno izdelan papir, ročno izdelana 
vezava ter druge posebnosti, kot so različna znamenja uporabe in prejšnjega 
lastništva).
Standard ISBD(A) mednje uvršča monografske vire, ki so izšli do leta 1820. Po 
CERL–ovih priporočilih je zgornja meja izida, ki zamejuje starejše monograf­ ske vire, leto 1830. Združena izdaja standarda ISBD nima zgornje kronološke 
zamejitve. V nemških katalogizacijskih navodilih je zapisano, da se med starejše 
monografske vire oziroma stare tiske uvršča še vse tisto gradivo, ki je nastalo 
v obdobju prehoda od ročne k avtomatizirani izdelavi knjige, to je med letoma 
1825 in 1830 (Schulungen zu RDA. Modul 6AD – Spezialschulung Alte Drucke). 
Za gradivo, izdelano po letu 1830, je presoja, ali bo obravnavano kot starejše ali 
kot sodobno gradivo, prepuščena posamezni ustanovi. Razlog za to je predvsem 
v dejstvu, da se nove tehnike tiska in vezave niso povsod uveljavile hkrati, zato 
so razlike med gradivom, ki je na primer leta 1850 nastalo na britanskem otočju 
ali na Nizozemskem ozemlju, ter tistim, ki je nastalo na današnjem slovenskem 
ozemlju, precejšnje (Svoljšak, 2023). 
Fasetna navigacija je značilna za tretjo generacijo knjižničnih katalogov. Omo­ goča omejevanje obsežnih rezultatov iskanja na manjše, bolj obvladljive skupke 
s pomočjo filtrov. Fasete se uporabljajo v vseh fazah iskalnega procesa, zlasti pri 
splošnih poizvedbah. Uporabne so tudi posredno, zlasti pri evalvaciji virov, saj 
že vsebina fasete uporabniku ponudi določeno analizo podatkov o značilnostih 
najdenih virov (Badovinac, 2020). Orodja za fasetno navigacijo uporabnikom 

12 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
knjižničnih katalogov tako omogočajo, da poizvedbe dopolnjujejo oziroma ome­ jujejo (filtrirajo) rezultate iskanja na razpoložljive vrednosti faset. 
Fasetna navigacija v COBISS+ omogoča naslednje omejitve rezultatov oziroma 
filtre: 
 – omejitev rezultatov na vire, ki so dostopni na spletu (online),
 – omejitev rezultatov glede na leto oziroma obdobje izida,
 – omejitev rezultatov glede na vrsto vsebine,
 – omejitev rezultatov glede na vrsto gradiva,
 – omejitev rezultatov glede na tipologijo dokumentov/del,
 – omejitev rezultatov glede na jezik vira,
 – omejitev rezultatov glede na ciljno skupino,
 – omejitev rezultatov glede na avtorja in
 – omejitev rezultatov glede na predmet vira (COBISS. Pomoč).
Uporabnost filtrov je odvisna od prisotnosti in kakovosti podatkov, kot so leto 
izida, vrsta vsebine, vrsta gradiva, jezik(i) vira, avtor(ji) in UDK vrstilci v biblio­ grafskem opisu oziroma v posameznih podpoljih formata COMARC/B.
Rezultati analize kakovosti bibliografskih podatkov v sistemu COBISS.SI (Ba­ dovinac, 2021) so pokazali, da je zavedanje o pomembnosti vnosa opcijskih po­ datkov, med katere sodijo tudi kodirani podatki v podpoljih 105b in 105e, ki so 
v COBISS+ uporabljeni za omejevanje rezultatov glede na vrsto vsebine oziroma 
literarno vrsto, med slovenskimi katalogizatorji nizko in da ti podatki manjkajo 
v 58 % bibliografskih zapisov.
1
 V vzorec so bili vključeni bibliografski zapisi za 
novejše gradivo, ne pa tudi za starejše monografske vire. 
Vnosu (kodiranih) podatkov o vrsti vsebine oziroma literarni vrsti za starejše 
monografske vire sta v formatu COMARC/B namenjeni podpolji 140d in 140e, 
ki sta ustreznika podpolj 105b in 105e pri novejšem gradivu. Ker povezave med 
podatki iz podpolj 140e in 140d in fasetnim navigacijskim orodjem v COBISS+ 
ni, je v okviru filtra »vrsta vsebine« uporabnikom kataloga na voljo le možnost 
omejevanja rezultatov glede na osnovno kronološko opredelitev gradiva (anti­ kvarno gradivo oziroma gradivo, ki je izšlo do leta 1850 in ima izpolnjeno vsaj 
eno podpolje v polju 140), ne pa tudi glede na vrsto vsebine oziroma literarno 
zvrst ali vrsto (glej sliko 1). Omejevanje oziroma filtriranje rezultatov iskanja gle­ de na vrsto vsebine (in literarno vrsto) pri starejših monografskih virih oziroma 
antikvarnem gradivu v COBISS+ zato ni mogoče.
 1
 Analiza se ni ukvarjala z vprašanjem, ali so manjkajoči podatki morda posledica neustreznosti 
oziroma pomankljivosti vsebine šifrantov v omenjenih podpoljih.

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 13
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
Slika 1: Filter »antikvarno gradivo« v orodju za fasetno navigacijo »vrsta vsebine« COBISS+ 
Problematika določanja vrste vsebine oziroma literarne vrste pri starejših mo­ nografskih virih pa je tudi širša. S stališča možnosti, ki so trenutno na voljo za 
določanje vrste vsebine in literarne vrste v šifrantih podpolj 140d in 140e, sta 
namreč vprašljiva tako kakovost kot tudi uporabnost obeh podpolj, na katerih bi 
moral temeljiti filter za omejevanje rezultatov glede na vrsto vsebine in literarno 
vrsto v orodju za fasetno navigacijo COBISS+. 
Z namenom izboljšave, dopolnitve oziroma optimizacije uporabnosti podatkov 
o vrsti vsebine in literarni vrsti je v nadaljevanju prispevka predstavljena ana­ liza oziroma evalvacija trenutne vsebine šifrantov v podpoljih 140d in 140e bi­ bliografskega formata COMARC/B. Obstoječe kode, pa tudi šifranta v celoti, so 
bili ovrednoteni glede na naslednje kriterije: jezikovna ustreznost, natančnost, 
popolnost in konsistentnost. Pri tem je bila upoštevana kompatibilnost vsebine 
šifrantov v obeh podpoljih z vsebinami tiskanega gradiva, ki je nastalo med 15. 
in 19. stoletjem in je del historičnih zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice. Te 
predstavljajo dovolj raznovrsten in reprezentativen vzorec za tovrstno analizo 
in evalvacijo, saj obsegajo vsebinsko raznolike korpuse, ki so po svoji vsebini 
pretežno verske narave (na primer ostanki nekdanje knjižnice ljubljanskega je­ zuitskega kolegija, knjižnici cistercijanov iz Stične in Kostanjevice, knjižnica 
kartuzijanov iz Bistre, gornjegrajska škofijska knjižnica), pretežno naravoslovne 
narave (na primer del Zoisove zbirke, knjižnica Družbe za kmetijstvo in uporab­ ne umetnosti na Kranjskem) ali pretežno jezikoslovne oziroma literarne narave 
(na primer Kopitarjeva in Čopova knjižnica, del Zoisove zbirke). Poleg vsebinske 
raznolikosti odražajo tudi razvoj in specifike znanosti in umetnosti ter tipolo­ ške značilnosti in druge posebnosti virov iz časovnega obdobja, ki v kontekstu 
katalogizacije zamejuje starejše monografske vire.

14 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
1 Metodologija
Natančnost, popolnost in konsistentnost so temeljni kriteriji za evalvacijo kako­ vosti metapodatkov. Do težav s kakovostjo metapodatkov lahko prihaja bodisi 
zaradi netočnega vnosa podatkov bodisi zaradi pomanjkljivosti ali nedosledno­ sti kontroliranih besedišč, ki jih pri vnosu podatkov uporabljamo (Park, 2009). 
Čeprav je lahko neposredno ali posredno pogojen tudi s kakovostjo kontroliranih 
besedišč, netočen vnos podatkov kot subjektiven dejavnik za pričujočo analizo 
oziroma evalvacijo ni relevanten. V primeru šifrantov v podpoljih 140d (vrsta 
vsebine) in 140e (literarna vrsta) bibliografskega formata COMARC/B je z name­ nom izboljšav pri vnosu podatkov, pa tudi pri njihovi uporabi za fasetno orodje 
v COBISS+ oziroma za oba pertinentna filtra, v prvi vrsti relevantna evalvacija 
njune vsebine oziroma kod, ki jih ne glede na končne, tudi subjektivne katalo­ gizatorjeve odločitve ponujata v tem trenutku. 
Natančnost, popolnost in konsistentnost obstoječih kod imajo tudi pomemben 
vpliv na katalogizatorjevo odločitev za izbiro tiste kode, ki v največji možni meri 
določa vsebinske ali tipološke značilnosti vira, ki ga opisuje. Tovrstna evalvacija 
se v delokrogu ocenjevanja kakovosti metapodatkov (Metadata Quality Control 
Workflow) sicer uporablja v fazi, ko so ti že prisotni v bibliografski bazi, njen 
nivo pa je odvisen od namena posameznega evalvacijskega projekta. V primeru 
evalvacije vsebine šifrantov v podpoljih 140d in 140e so ne glede na to, da ne 
gre za naknadno kontrolo kakovosti (torej v fazi, ko so metapodatki že prisotni 
v bibliografski bazi), relevantni vsi trije kriteriji, saj tako natančnost kot tudi 
popolnost in konsistentnost kod neposredno vplivajo tako na točnost vnosa kot 
tudi na kakovost obstoječih ali potencialnih metapodatkov v bazi COBIB ter na 
njihovo uporabnost za posamezne filtre v katalogu COBISS+. 
S kriterijem natančnosti je bilo tako ocenjeno, ali je poimenovanje posamezne 
kode v podpoljih 140d in 140e dovolj natančno. Poimenovanje je dovolj natančno, 
če izraz, s katerim je poimenovana koda, ustreza opisu njene vsebine, v primeru, 
da koda nima dodatnega opisa, pa, če je samo poimenovanje zadosti natančno 
za nedvoumno določitev istovrstnih del. Poimenovanje kode je nenatančno, če 
vsebina kode glede na njeno poimenovanje združuje raznovrstna dela oziroma 
če je uporabljen izraz presplošen ali nerazumljiv (raba kode iz njenega imena in/
ali opisa ni neposredno razvidna). Če je glede na vsebino opisa za poimenovanje 
kode uporabljen preveč specifičen izraz, je poimenovanje preveč natančno. 
S kriterijem popolnosti je bilo na nivoju posamezne kode ocenjeno, ali sta njeno 
poimenovanje in/ali opis dovolj popolna za nedvoumno opredelitev posamezne­ ga vira. Koda je dovolj popolna, če njeno poimenovanje in/ali opis vključujeta 
dovolj pojasnil/primerov, da je z njeno uporabo mogoče nedvoumno določiti 

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 15
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
istovrstna dela. Tudi kode, pri katerih dodaten opis za nedvoumno določitev 
istovrstnih del ni potreben, so popolne. Kode, ki niso pojasnjene v zadostni meri, 
da bi omogočale nedvoumno določitev posameznega vira, so nepopolne. 
Na nivoju celotnih šifrantov je bilo v smislu popolnosti ocenjeno, ali ta omogoča­ ta določitev vseh vrst neliterarnih, polliterarnih in literanih del – ne glede na čas 
nastanka ter ne glede na znanstvene in literarne specifike določenega obdobja. 
S kriterijem konsistentnosti je bilo ocenjeno, ali sta poimenovanje in opis po­ samezne kode konsistentna s poimenovanjem in opisom drugih kod v šifrantu. 
Konsistentnost je bila ocenjena tudi na relaciji šifrant 100e – šifrant 140d – ši­ frant 140e – šifrant 675c – drugi relevantni šifranti v bibliografskem formatu 
COMARC/B.
2
Ker gre v primeru šifrantov v podpoljih 140d in 140e za neposredno aplikacijo 
šifrantov bibliografskega formata UNIMARC/B, ki izvira iz angloameriškega je­ zikovnega oziroma kulturnega okolja, smo posamezne kode pa tudi oba šifranta 
v celoti ocenili tudi z vidika jezikovne ustreznosti. S tem kriterijem je bilo oce­ njeno, ali je za poimenovanje posamezne kode in šifrantov uporabljen ustrezen 
izraz v slovenskem jeziku. Pri tem smo si pomagali predvsem z zbirko slovarjev 
Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Fran, 2022) in Velikim 
angleško–slovenskim slovarjem (Grad idr., 2008). 
Ocena posameznih kod, pa tudi šifrantov kot celote, je opisna. 
2 Analiza in evalvacija podpolj 140d in 140e
Podpolje 140d je namenjeno opisu vsebine vira ali njegovih pomembnih delov 
(COMARC/B) in je ponovljivo. V nadaljevanju je podana podrobnejša analiza 
in evalvacija posameznih kod glede na zgoraj omenjene kriterije. Temu sledi še 
analiza in evalvacija šifranta kot celote.
 2
 Ne glede na to, da bi prav tako sodila v okvir pričujoče analize in evalvacije, problematika kon­ sistentnosti podatkov na relaciji podpolje 140d – podpolje 140e – podpolje 675c oziroma blok 
6XX ne bo podrobneje obravnavana.

16 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
2.1 Analiza in evalvacija posameznih kod v podpolju 140d
Tabela 1: Analiza in evalvacija posameznih kod v šifrantu 140d.
Koda Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
aa – religiozno 
delo (Biblijske 
zgodbe, kate-
kizmi, nabožna 
literatura, himne, 
odpustki, litani-
je, mirakli, ver-
ske igre, pridige, 
mašne knjige itd. 
Če potrebujemo 
posebno oznako 
za katekizem, 
nabožno litera-
turo, pridigo ali 
mašno knjigo, 
uporabimo kodo 
»ab«, »ac«, »ad« 
ali »ae«.)
Poimenovanje 
kode ni dovolj 
natančno, saj 
opis združuje 
zelo raznovrstna 
dela s podro-
čja krščanske 
književnosti 
(npr. verske igre, 
mirakli), liturgije 
(mašne knjige, 
pridige), kate-
heze oziroma 
krščanskega 
nauka (katekiz-
mi), krščanskega 
češčenja (litani-
je) itd.
Opis kode ni do-
volj popoln, saj 
bi v tej najširši 
kategoriji pri-
čakovali vsaj še 
temeljna verska 
dela (npr. sveta 
besedila).
Koda ni konsi-
stentna z drugimi 
kodami, saj se 
istovrstne vsebine 
pojavljajo tako v 
kodah, ki omogo-
čajo podrobnejšo 
opredelitev kode aa 
(npr. ac – psalter, 
horarij), kot tudi 
v kodah za druge 
vrste vsebin (npr. 
obredniki brato-
vščin v kodi ca – 
družabna pravila/
običaji, ki so tako 
kot mašne knjige 
prav tako liturgična 
dela). 
Poimenovanje 
kode ni 
jezikovno 
ustrezno. 
»Religiozno 
delo« je 
dobeseden 
prevod 
angleškega 
izraza »religious 
work«. 
Slovenska 
ustreznica bi 
bila »versko 
delo«.
ab – katekizem Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni konsi-
stentna z drugimi 
kodami v šifrantu. 
Ker je namenje-
na natančnejši 
opredelitvi kode aa, 
bi pričakovali tudi 
možnosti drugih 
natančnejših opre-
delitev (vsaj) za: 
molitvenik, (cerk-
veno) pesmarico, 
postilo, lekcionar, 
posamezne litur-
gične knjige (misal, 
antifonar, psalter, 
gradual itd.). 
Nekatere od teh 
sicer najdemo tudi v 
opisu kode ac, ki je 
prav tako name-
njena natančnejši 
opredelitvi kode 
aa, vendar ni jasno, 
zakaj obstajajo mo-
žnosti natančnejše 
opredelitve teh vrst 
vsebin, ne pa tudi 
drugih/ostalih. 
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 17
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
Koda Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
ac – nabožna 
literatura (Knjige 
ur, nabožni 
koledarji, 
devetdnevnice, 
molitveniki, 
psalterji itd.)
Poimenovanje 
kode ni dovolj 
natančno. 
Nabožna 
literatura je 
zelo širok in 
nedoločljiv izraz, 
koda pa združuje 
predvsem dela 
s področja 
uradne liturgije 
(npr. knjige ur, 
psaltri) in dela, 
namenjena 
zasebni liturgiji 
(npr. molitveniki, 
devetdnevnice). 
Poimenovanje in 
opis kode nista 
dovolj popolna, 
saj ne vključujeta 
drugih vrst del, 
ki so prav tako 
namenjena 
osebni ali uradni 
liturgiji (npr. 
brevirji, misali, 
pontifikali, 
obredniki). 
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu. Skupaj 
s kodo aa, ki 
jo natančneje 
opredeljuje, in 
kodo ae, deloma 
pa tudi ac, koda 
opredeljuje 
istovrstna, tj. 
pretežno liturgična 
dela.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
ad – pridiga 
(Aapokaliptične, 
otroške, 
priložnostne 
pridige itd.)
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Opis kode ni 
dovolj popoln, 
saj obsega zelo 
naključen izbor 
vrst pridig. 
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
ae – mašne 
knjige  
(Liturgične 
knjige: 
antifonarij, 
brevir, 
evangelistar, 
gradual, 
cerkvena 
pesmarica, 
misal, 
pontifikale, 
obrednik,  
knjiga 
zakramentov  
itd.)
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Opis kode ni 
dovolj popoln, 
saj ne vključuje 
drugih pogostih 
istovrstnih del, 
kot so na primer 
obredniki, 
pontifikali itd.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu, saj 
se posamezne 
liturgične vsebine 
pojavljajo tudi 
v kodi aa, ki jo 
koda natančneje 
opredeljuje, ac 
(psalter, knjige 
ur/horariji) in v 
kodi ca (obredniki 
bratovščin).
Poimenovanje 
kode je sicer 
jezikovno 
ustrezno, 
vendar bi bil 
primernejši (bolj 
uveljavljen) 
izraz »liturgična 
dela« oziroma 
»bogoslužna 
dela«, ki je kot 
sopomenka 
uporabljen v 
opisu kode.
ba – 
naravoslovno 
delo 
(Naravoslovni 
atlas, herbarij, 
laboratorijski 
zapiski, 
farmakopeja itd.)
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Opis kode ni 
dovolj popoln, 
saj obsega 
zelo omejen 
in naključen 
izbor vrst/tipov 
virov s področja 
naravoslovja. 
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode ni 
jezikovno 
ustrezno. V 
izvirniku je koda 
poimenovana 
»scientific 
work«, kar bi 
se v prevodu 
glasilo 
»znanstveno 
delo«.

18 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
Koda Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
bb – diskusija, 
disertacija, teza
Poimenovanje 
je v primeru 
disertacij in tez 
kot zaključnih 
študijskih 
izdelkov dovolj 
natančno, 
v primeru 
diskusije pa ne, 
saj je termin 
presplošen in 
ni jasno, ali 
se nanaša na 
isti kontekst 
(zaključni izdelki 
univerzitetnega 
študija).
Opis kode ni 
dovolj popoln 
(diskusija).
Koda je sicer 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu, vendar 
ni jasno, ali 
je namenjena 
samostojni rabi 
ali uporabi v 
kombinaciji s 
katero drugo 
kodo za vrsto 
vsebine (npr. ba – 
naravoslovno delo, 
bb – disertacija, 
teza). 
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
ca – družabna 
pravila/običaji 
(Knjige o 
lepem vedenju, 
praznikih, 
obredniki 
bratovščin, lož 
itd.)
Poimenovanje 
kode ni dovolj 
natančno. Dela, 
ki obravnavajo 
družabna pravila 
in običaje, 
ter obredniki 
bratovščin niso 
istovrstna dela.
Opis kode ni 
dovolj popoln.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami  
v šifrantu. 
Obredniki (verskih) 
bratovščin bi sodili 
med liturgična  
dela (npr. ac, ae), 
knjige o lepem 
vedenju pa bi se 
lahko uvrščale 
tudi med učbenike 
oziroma priročnike 
(kodi kb in kc). 
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
da – pravno delo 
(Zakoni, akti, 
zakonski osnutki, 
ustanovne 
listine, 
privilegiji, 
pogodbe, 
pravilniki, 
predpisi itd.)
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Opis kode ni 
dovolj popoln. 
Obsega sicer 
istovrstna dela, 
vendar ni jasno, 
ali obsega tudi 
cerkvenopravna 
dela, vladarske 
dekrete, 
papeške bule, 
znanstvene/
teoretske 
razprave s 
področja prava 
ipd. Pravilniki po 
svoji vsebini niso 
nujno pravna 
dela. 
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 19
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
Koda Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
db – politično 
delo
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Opis kode ni 
dovolj popoln, 
saj ni jasno, ali 
se vanjo uvrščajo 
dela o politiki 
(znanstvene/
teoretske 
razprave, eseji) 
ali tudi dela, 
ki so rezultat 
politične 
dejavnosti (npr. 
mednarodni 
sporazumi, 
pogodbe).
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
ea – efemerno 
gradivo (Oglasi 
(knjigotržcev, 
tiskarjev, 
z a l o ž n ik o v ) , prodajni 
katalogi (dražbe, 
knjigarne, 
proizvajalci itd.), 
plakati, programi 
itd.)
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
fa – referenčno 
delo (Študijski 
program, knjiž-
nični katalog, 
muzejski kata-
log, almanah, 
bibliografija,  
koledar, ime-
nik, kazalo, 
besednjak, 
slovar, tezaver, 
enciklopedija, 
šematizem itd. 
Če potrebujemo 
posebno oznako 
za knjižnični 
katalog, biblio-
grafijo, koledar, 
kazalo, slovar ali 
enciklopedijo, 
uporabimo kodo 
»fb«, »fc«, »fd«, 
»fe«, »ff« ali 
»fg«).
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni 
konsistentna z 
nekaterimi drugimi 
kodami v šifrantu, 
saj so vanjo 
uvrščeni šematizmi, 
imeniki in študijski 
programi, ki bi jih 
lahko uvrstili tudi 
med »evidence in 
razvide« oziroma 
sezname (koda la).
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.

20 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
Koda Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
fb – knjižnični 
katalog
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je sicer 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu, ker pa gre 
za podrobnejšo 
opredelitev 
vrste dela, ki ga 
vključuje že koda 
fc, ni povsem 
jasno, zakaj je 
posebna oznaka 
v tem primeru 
omogočena, v 
primeru tezavra, 
šematizma in 
imenika pa na 
primer ne.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
fc – bibliografija Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je sicer 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu, ker pa gre 
za podrobnejšo 
opredelitev 
vrste dela, ki ga 
vključuje že koda 
fc, ni povsem 
jasno, zakaj je 
posebna oznaka 
v tem primeru 
omogočena, v 
primeru tezavra, 
šematizma in 
imenika pa na 
primer ne.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
fd – koledar Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je sicer 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu, ker pa gre 
za podrobnejšo 
opredelitev 
vrste dela, ki ga 
vključuje že koda 
fc, ni povsem 
jasno, zakaj je 
posebna oznaka 
v tem primeru 
omogočena, v 
primeru tezavra, 
šematizma in 
imenika pa na 
primer ne.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 21
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
Koda Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
fe – kazalo Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je sicer 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu, ker pa gre 
za podrobnejšo 
opredelitev 
vrste dela, ki ga 
vključuje že koda 
fc, ni povsem 
jasno, zakaj je 
posebna oznaka 
v tem primeru 
omogočena, v 
primeru tezavra, 
šematizma in 
imenika pa na 
primer ne.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
ff – slovar Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je sicer 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu, ker pa gre 
za podrobnejšo 
opredelitev 
vrste dela, ki ga 
vključuje že koda 
fc, ni povsem 
jasno, zakaj je 
posebna oznaka 
v tem primeru 
omogočena, v 
primeru tezavra, 
šematizma in 
imenika pa na 
primer ne.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
fg – enciklo-
pedija
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je sicer 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu, ker pa gre 
za podrobnejšo 
opredelitev 
vrste dela, ki ga 
vključuje že koda 
fc, ni povsem 
jasno, zakaj je 
posebna oznaka 
v tem primeru 
omogočena, v 
primeru tezavra, 
šematizma in 
imenika pa na 
primer ne.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.

22 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
Koda Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
ga – zgodovinsko 
delo (Kronika, 
anali, biografija, 
rodoslovno 
delo, družinska 
kronika, 
domoznansko 
delo, vojaška 
zgodovina, ustno 
izročilo itd.)
Poimenovanje 
kode je glede na 
njen opis preveč 
natančno. Do-
moznansko delo 
ni zgolj zgodo-
vinsko delo, saj 
se ukvarja tudi 
z geografskimi, 
etnološkimi, 
družbenimi in 
drugimi vidiki 
določenega ob-
močja. Prav tako 
»ustno izročilo« 
po vsebini ni nuj-
n o z g o d o v insk o delo. 
Koda ni dovolj 
popolna. Od 
del s področja 
pomožnih zgodo-
vinskih ved, ki bi 
jih v tem primeru 
sicer lahko nave-
dli kumulativno, 
so na primer 
navedena le 
rodoslovna dela. 
Iz opisa vsebine 
tudi ni jasno, ali 
je pod to kodo 
mogoče uvrstiti 
topografije 
(domoznansko 
delo).
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu in 
kodami v drugih 
šifrantih. V 
primeru biografije 
se vsebina kode 
prekriva z vsebino 
podpolja 140e 
(kodi la in lb) in 
140f (biografije).
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
ha – polemična 
razprava
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda ni dovolj 
popolna. Ni 
jasno, ali je 
namenjena 
natančnejšemu 
opredeljevanju 
katere druge ko-
de ali funkcionira 
kot samostojna 
koda. 
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
ia – diskurzivno 
delo (Nagovori, 
dialogi, 
intervjuji, pisma, 
vprašanja in 
odgovori itd.)
Poimenovanje 
kode ni dovolj 
natančno in je 
tudi dvoumno. 
Po eni strani 
je mogoče 
razumeti, da 
bi se lahko 
vanjo uvrščala 
polliterarna dela, 
kot je npr. esej, 
po drugi strani 
pa nekatera 
dela (npr. pisma) 
niso nujno 
diskurzivne 
narave.
Koda ni dovolj 
popolna. Mnogo 
drugih vrst del je 
lahko prav tako 
diskurzivnih. 
Prav tako ni 
jasno, ali je 
kodo mogoče 
uporabiti za 
filozofska dela, 
ki jih v trenutnem 
šifrantu ni 
mogoče uvrstiti 
nikamor.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu in 
kodami v drugih 
šifrantih. Ni jasno, 
ali je namenjena 
natančnejšemu 
opredeljevanju 
drugih kod ali 
funkcionira kot 
samostojna koda. 
Njena vsebina se 
prekriva z vsebino 
podpolja 140e  
(ha – pisma).
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
ja – spominsko 
delo (Jubilejni 
zbornik, album, 
epitaf, slavospev, 
spomenica itd.)
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 23
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
Koda Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
ka – poučna 
literatura, 
navodilo. 
Splošni pomen. 
Če potrebujemo 
posebno 
oznako za 
priročnik 
ali učbenik, 
uporabimo 
kodo »kb« ali 
»kc«.)
Poimenovanje 
kode ni dovolj 
natančno. 
Poučna literatura 
ni nujno 
istovrstna z 
navodilom.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
kb – priročnik Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
kc – učbenik 
(Abecednik, 
antologija, 
hrestomatija, 
prvo berilo, 
čitanka, slovnica 
itd.)
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda ni dovolj 
popolna. 
Antologija ni 
nujno učbenik.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
la – evidenca, 
razvid (Potrdilo, 
spričevalo, 
cenik, seznam 
naročnikov, 
volilni seznam 
itd.)
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu. 
Imenik in 
šematizem, ki 
prav tako sodita 
na področje 
evidenc in 
razvidov, na 
primer najdemo 
v opisu kode fa. 
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
ma – razvedrilo 
(Pobarvanke, 
družabne igre, 
uganke itd.)
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda ni dovolj 
popolna. Ne 
vključuje na 
primer slikanic, 
iz opisa pa tudi 
ni razvidno, ali je 
koda namenjena 
tudi določanju 
vsebin, 
povezanih s 
športom, lovom 
ipd.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.

24 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
Koda Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
na – različica 
dela (Priredba, 
predelava, 
parodija, 
cenzurirana 
izdaja, scenarij 
itd.)
Poimenovanje 
kode ni dovolj 
natančno 
(razumljivo). 
Koda ni dovolj 
popolna. Iz opisa 
ni razvidno, ali je 
koda namenjena 
določanju 
druge izrazne 
oblike dela ali 
funkcionira kot 
samostojna 
koda. 
Koda ni konsi-
stentna z drugimi 
kodami v šifrantu 
in kodami v drugih 
šifrantih (parodija, 
predelava, cenzuri-
rana izdaja se nana-
šajo predvsem na 
literarna dela, ki so 
v šifrantu 140e). 
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
zz – drugo Kriterija 
ni mogoče 
uporabiti.
3
Kriterija 
ni mogoče 
uporabiti.
Kriterija ni mogoče 
uporabiti.
Poimenovanje 
kode je 
jezikovno 
ustrezno.
2.2 Analiza in evalvacija celotnega šifranta v podpolju 140d
Poimenovanja posameznih kod v šifrantu 140d glede na primere, ki jih podajajo 
v opisu, niso dovolj natančna. Najznačilnejši primeri nenatančnih poimenovanj 
so kode aa (religiozno delo), ac (nabožna literatura), ia (diskurzivno delo), ka 
(poučna literatura, navodilo) na (različica dela) in zz (drugo). Obseg in uporaba 
nekaterih kod v opisu nista dovolj popolna oziroma v zadostni meri pojasnjena 
(na primer diskusija v kodi »bb – disertacija, teza, diskusija«, ha – polemična 
razprava, ia – diskurzivno delo, na – različica dela). Poimenovanja posameznih 
kod so glede na njihov opis celo preveč natančna (koda ga – zgodovinsko delo 
obsega tudi domoznanska dela) ali pa je za poimenovanje uporabljen manj uve­ ljavljen izraz (na primer ae – mašne knjige, kjer so »liturgične knjige« kot sopo­ menka navedene v opisu kode). 
S stališča popolnosti šifrantu manjkajo številne možnosti za splošno ali natanč­ nejše določanje vrste vsebine, pa tudi vrste/tipa vira. Z obstoječim naborom kod 
ter glede na njihove opise na primer ni mogoče določiti temeljnih verskih del, teo­ loških del, filozofskih del, del s področja (večine) pomožnih zgodovinskih ved, 
del s področja uporabnih in tehničnih znanosti, filoloških oziroma jezikoslovnih 
del in posameznih drugih vsebin, kot so na primer tiste umetnostne vsebine, ki 
ne sodijo med literarna dela. Prav tako recimo ni mogoče podrobnejše določanje 
vrst/tipov virov, kot so na primer molitveniki, lekcionarji, cerkvene pesmarice, 
separati, topografije in vodiči. 
 3
 Koda združuje vse, kar ni uvrščeno v druge kode, zato ocenjevanje glede na natančnost, popol­ nost in konsistentnost ni mogoče.

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 25
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
S stališča konsistentnosti bi posamezne kode glede na svojo vsebino potrebovale 
združevanje, druge pa razdruževanje. Združevanje bi potrebovale tiste kode, ki 
obsegajo istovrstna dela (dela za uradno in osebno bogoslužje na primer najde­ mo v kodah aa, ac, ad in ae). Razdruževanje bi potrebovale tiste kode, ki obsega­ jo raznovrstna dela (npr. ca, ga in la). Nekonsistentnosti je zaznati tudi na relaciji 
šifrant 140d – šifrant 140e – šifrant 140f, saj se biografska dela pojavljajo na 
vseh treh mestih. Nekaj vrst vsebin, ki so uvrščene v šifrant 140d, bi bolj sodilo 
v šifrant podpolja 140e oziroma med literarne in polliterarne zvrsti (parodija, 
slavospev, epitaf, scenarij), »pisma« pa na primer najdemo v obeh šifrantih: pod 
kodo ia v podpolju 140d in pod kodo ha v podpolju 140e. 
Eden opaznejših problemov v smislu konsistentnosti celotnega šifranta je njego­ va arbitrarnost pri možnostih za podrobnejše določanje posameznih vrst/tipov 
del. V določenih primerih je namreč natančnejše določanje mogoče, v določenih 
pa ne (na primer: katekizem, ne pa tudi: molitvenik, cerkvena pesmarica ali 
lekcionar, priročnik, ne pa tudi vodič, slovar ali leksikon). V povezavi s tem se 
odpira tudi vprašanje vrstilcev v šifrantu podpolja 675c, ki prav tako omogočajo 
določanje vrste/tipa vira (npr. 27–28 – Nebiblični krščanski teksti. Molitveniki. 
Obredne knjige. Katekizmi. Učbeniki za verouk), ter tistih, ki zaradi uporabe 
privesnega vrstilca združujejo oba vidika: predmet dela in vrsto/tip vira, ki jo je 
sicer mogoče določiti že s pomočjo šifranta v podpolju 140d (npr. 811.163.6(075) 
– Slovenščina (učbeniki)).
Problem jezikovne neustreznosti se pokaže že pri samem poimenovanju pod­ polja 140d. Slovensko poimenovanje podpolja namreč ni enakovredno njegove­ mu poimenovanju v formatu UNIMARC/B, v katerem je naziv šifranta »form of 
contents code«. To bi se v prevodu moralo glasiti »koda za obliko vsebine« in ne 
»vrsta vsebine«. »Oblika vsebine« se namreč nanaša na vrsto/tip vira in ne na 
njegove vsebinske značilnosti. Zato slovensko ime podpolja po eni strani daje 
(neupravičen) vtis, da je namenjeno predmetni katalogizaciji, po drugi strani pa 
njegova vsebina kaže, da gre za nekakšno mešanico obojega: določanja vsebin­ skih značilnosti in tipa vira. Tudi poimenovanja posameznih kod so jezikovno 
neustrezna. Značilen primer neustreznega poimenovanja je »religiozno delo«, 
ki je neposreden prevod angleškega »religious work«. Slovenski ustreznik bi bil 
»versko delo«. Tak primer je tudi »različica dela«. Iz imena (ne pa tudi iz vsebine) 
omenjene kode je namreč mogoče napačno sklepati, da je namenjena opozarja­ nju na drugo/novo izrazno obliko dela (glej Riva idr., 2018) in ne določanju same 
vsebine ali oblike vira. 
Pregled vsebine šifranta 140d kaže, da z njegovo pomočjo ni mogoče kakovo­ stno in celostno določanje neliterarnih del. Ponuja namreč arbitraren in precej 
nepopoln nabor (pretežno) neliterarnih vrst vsebin in vrst/tipov virov. Pri tem 

26 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
so nekatere obravnavane zgolj kumulativno, pri nekaterih pa je mogoča tudi 
natančnejša opredelitev tako glede na prevladujoče vsebinske značilnosti kot 
tudi glede na vrsto/tip vira. Kode tako pravzaprav nudijo mešanico možnosti za 
bolj ali manj natančno določanje osnovnih vsebinskih značilnosti posameznega 
dela, ki bi sicer bolj sodilo na področje predmetne katalogizacije (zgodovinsko 
delo, politično delo) in za določanje vrste/tipa vira (učbenik, priročnik).
Ne glede na pomanjkljivosti ima šifrant (tudi v smislu uporabnosti za fasetno 
orodje oziroma filtre v katalogu) pravzaprav dva potenciala: namenjen bi bil 
lahko osnovni določitvi vrste vsebine in/ali določitvi vrste/tipa vira – ne pa tudi 
teme oziroma predmeta dela, ki mu je namenjen blok 6XX. Zato bi bilo pri njegovi 
reviziji oziroma prenovi po eni strani smiselno stremeti k celostni reprezentaciji 
vseh temeljnih (neliterarnih) vrst vsebin, značilnih za obdobje do prve polovice 
19. stoletja, v kombinaciji z dodatno možnostjo določanja vrste/tipa vira. To bi 
uporabnikom kataloga COBISS+, ki iščejo starejše monografske vire, omogočilo 
omejevanje oziroma filtriranje rezultatov glede na: 
 – vrsto vsebine (podpolje 140d), 
 – vrsto/tip vira (samostojno podpolje znotraj polja 140), 
v kombinaciji s podatki iz podpolja 675c pa še glede na predmet/tematiko, ki jo 
vir obravnava. Podpolje 140d bi bilo zato v osnovi smiselno ločiti na dve podpolji 
(vrsta vsebine, vrsta/tip vira) in omogočiti njuno ponovljivost. Hkrati s tem bi 
bilo podpolje 140d ter filtre v katalogu treba ustrezno poimenovati.
Za določanje vrste vsebine bi moral šifrant obsegati (vsaj) naslednje možnosti:
1. Sveta besedila in njihovi posamezni deli
4
2. Eksegetične vsebine
5
3. Teološke vsebine
6
4. Liturgične vsebine (dela, namenjena uradnemu in osebnemu bogoslužju)
7
5. Pravne in druge regulativne vsebine (cerkveno in civilno pravo, razglasi, 
redovna pravila ipd.)
8
6. Zgodovinske vsebine (vključno s pomožnimi zgodovinskimi vedami in 
arheologijo)
9
 4
 Za več podatkov o svetih besedilih glej tudi: Scripture (religious literature).
 5
 Za več podatkov o eksegetičnih vsebinah glej tudi: Maas, 1909.
 6
 Za več podatkov o teologiji in njenih posameznih področjih glej tudi: Thielicke.
 7
 Za več podatkov o liturgičnih vsebinah glej tudi: Fortescue, 1910. 
 8
 Za vsebine s področja cerkvenega prava glej tudi: Boudinhon, 1910. 
 9
 Vsebino del s področja pomožnih zgodovinskih ved, kot so npr. diplomatika, epigrafika, gene­ alogija, heraldika, kronologija, numizmatika in sfragistika, bi bilo mogoče natančneje določiti 
s pomočjo šifranta v podpolju 675c.

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 27
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
7. Naravoslovne vsebine (naravna filozofija, naravna zgodovina ter današnje 
naravoslovne oziroma eksaktne znanosti)
10
8. Uporabne in tehnične vsebine (vključno z medicino, ekonomijo)
11
 
9. Filozofske vsebine (metafizika, etika, logika, estetika, epistemologija itd., 
vključno s sholastiko v kombinaciji s kodo za »teološke vsebine«)
10. Politične vsebine (dela o politiki in dela, ki so rezultat politične dejavnosti, 
kot na primer mednarodne pogodbe)
11. Filološke vsebine (vključno s pomožnimi filološkimi disciplinami, kot sta 
npr. retorika in bibliografija)
12
 
12. Jezikoslovne vsebine
13. Družbene vsebine (etnologija, antropologija itd.)
14. Domoznanske vsebine
13
 
15. Umetnostne vsebine (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, glasba)
16. Literarnozgodovinske vsebine
17. Pedagoške/didaktične vsebine (verske in posvetne)
18. Razvedrilne vsebine in šport (vključno z lovom, ribolovom)
19. Mešane neliterarne vsebine (miscellanea)
 10
 Za več podatkov o razvoju naravoslovja glej tudi: Pearce Williams.
 11
 Za več podatkov o razvoju uporabnih oziroma tehničnih ved glej tudi: Technology. 
 12
 Za več podatkov o značilnostih in zgodovini filologije glej tudi: Crystal.
 13
 Za obširnejšo razlago domoznanstva glej tudi: Fikfak, 1999.
Predlagani sklopi obsegajo najbolj reprezentativne vrste neliteranih vsebin, ki 
jih je treba določiti pri katalogizaciji historičnih zbirk v Narodni in univerzitetni 
knjižnici. Poimenovanja sklopov/kod so dovolj nevtralna, da je vanje na primer 
mogoče uvrstiti sveta besedila ter teološka in liturgična besedila drugih verstev, 
ne izključujejo pa tudi možnosti za opredelitev del z različnih področij znanosti, 
ki so nastala izven območja zahodnoevropskega kulturnega in znanstvenega 
vpliva. Edina večja ter praktično nepremostljiva težava je anahronistično po­ imenovanje posameznih vsebinskih sklopov za posamezna področja, ki do 19. 
stoletje še niso bila vzpostavljena kot samostojne znanosti. Sistemi za organiza­ cijo znanja v srednjem in zgodnjem novem veku so namreč nekatere znanosti, ki 
so danes samostojne (vključno z naravoslovjem), uvrščali pod filozofijo, večina 
aplikativnih in tehničnih ved pa je pravzaprav sodila med obrtne dejavnosti. Ne 
glede na tovrstne zadrege pa danes od katalogizatorjev in uporabnikov vseka­ kor ni realno pričakovati, da bi vsebine opredeljevali ali iskali in identificirali v 
skladu s historičnimi sistemi organizacije znanja, ki so bili dominantni v starem, 
srednjem in zgodnjem novem veku. Tudi to bi bil namreč svojevrsten anahro­ nizem, ki bi od obojih zahteval mnogo preveč poglobljenega znanja, v smislu 

28 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
bibliografskega formata in fasetnih orodij pa bi bila taka rešitev tudi popolnoma 
nepregledna in neuporabna. 
S stališča podrobnejše določitve vrste/tipa vira bi moral šifrant obsegati vsaj 
naslednje možnosti:
1. Znanstvene razprave (v povezavi z 
vsemi vrstami vsebine)
2. Strokovne razprave (v povezavi z 
vsemi vrstami vsebine)
3. Eseji (v povezavi z vsemi vrstami 
vsebine)
4. Zaključna univerzitetna dela (di­ sertacije, teze)
5. Zborniki (znanstveni, slavnostni, 
spominski ipd.)
6. Separati (v povezavi z vsemi vrsta­ mi vsebine)
7. Govori in predavanja (v povezavi z 
vsemi vrstami vsebine)
8. Učbeniki (vključno s katekizmi in 
v povezavi z vsemi vrstami vsebi­ ne)
9. Priročniki (v povezavi z vsemi vr­ stami vsebine)
10. Navodila (v povezavi z vsemi vr­ stami vsebine)
11. Lekcionarji
12. Molitveniki
13. Pasijoni
14. Litanije
15. Pesmarice
16. Odpustki
17. Misali
18. Obredniki
19. Graduali
20. Antifonarji
21. Pridige/homilije
22. Brevirji
23. Psaltri
24. Zakramentariji
25. Pontifikali
26. Martirologije
27. Horariji
28. Enciklike
29. Konstitucije
30. Pastirska pisma
31. Apostolska pisma
32. Breve
33. Bule
34. Dekreti
35. Zakoniki
36. Statuti
37. Privilegiji
38. Pogodbe
39. Redovna pravila
40. Zakoni
41. Okrožnice/razglasi
42. Bontoni/ogledala
43. Pravilniki
44. Vodiči (vključno z romarskimi vo­ diči)
45. Kronike
46. Anali
47. Leksikoni (v povezavi s specifični­ mi vrstami vsebine)
48. Tezavri
49. Enciklopedije
50. Bibliografije (v povezavi s specifič­ nimi vrstami vsebine)
51. Katalogi (knjig, umetnin, minera­ lov, knjigotrški katalogi, katalogi 
prodajnih artiklov ipd.)
52. Slovnice
53. Slovarji
54. Seznami/popisi/šematizmi
55. Atlasi (vseh vrst)
56. Potopisi
57. Farmakopeje
58. Topografije/krajepisi

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 29
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
59. Pratike, almanahi 
60. Albumi
61. Knjige emblemov 
62. Pamfleti
63. Znanstvene korespondence
64. Recenzije
65. Slikanice
66. Antologije, kompilacije 
67. Drobni tisk (reklame, letaki, ceni­ ki, oglasi itd., prodajni katalogi)
Seznam predlogov vsekakor ni popoln. Vključuje predvsem vrste/tipe virov, ki 
so značilni za zahodno neliterarno produkcijo v obdobju do prve polovice 19. sto­
letja, in ne rešuje problema drugih specifičnih vrst/tipov virov, ki za to kulturno 
okolje niso značilni. Pomanjkljivost bi lahko rešilo dodatno podpolje »drugo«, 
ki bi omogočilo ročen vnos podatkov. 
2.3 Analiza in evalvacija posameznih kod v podpolju 140e
Opis namena podpolja v priročniku COMARC/B se glasi: »Če je delo literarno 
besedilo, vnesemo kodo za literarno vrsto.« Podpolje ni ponovljivo.
Tabela 2: Analiza in evalvacija posameznih kod v šifrantu 140e.
  Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
aa – poezija Poimenovanje 
kode je s stališča 
določanja 
literarne oblike 
dovolj natančno, 
ni pa dovolj 
natančno za 
določanje 
literarnih zvrsti.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu. Tudi 
zvrsti v kodi ab 
sta po literarni 
obliki poezija. 
Tudi mladinska 
literatura (koda 
ka) je lahko 
poezija.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ab – viteški ali 
pastirski roman v 
verzih
Poimenovanje 
kode je preveč 
natančno. Obe 
literarni zvrsti 
nista nujno 
verzificirani. 
Koda združuje 
dve literarni 
zvrsti.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je sicer 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu, 
ker pa gre za 
podrobnejšo 
opredelitev 
verzificiranih 
literarnih zvrsti, 
bi pričakovali 
tudi možnosti 
za opredelitev 
nekaterih drugih 
(npr. ep, roman v 
verzih itd.). 
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.

30 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
  Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
ca – drama Poimenovanje 
kode je s stališča 
določanja 
literarne oblike 
dovolj natančno, 
ni pa dovolj 
natančno za 
določanje 
posameznih 
literarnih zvrsti.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu. 
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
da – libreto Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ea – pripovedno 
delo (Splošni 
pomen. Če 
potrebujemo 
posebno oznako 
za roman, novelo, 
basen, pravljico, 
alegorijo, legendo, 
parabolo ali kratko 
prozo, uporabimo 
ustrezno kodo iz 
seznama).
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno. 
Primernejši 
izraz bi bil sicer 
»prozno delo«.
eb – roman Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu. 
Tudi koda ab 
se nanaša na 
specifično zvrst 
romana. 
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ec – novela Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ed – basen Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ef – pravljica Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
eg – alegorija Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 31
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
  Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
eh – mit/legenda Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ei – parabola Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ej – kratka proza Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna, vendar 
bi lahko imela 
dodaten opis – v 
kratko prozo 
namreč spadajo: 
novela, kratka 
zgodba, črtica, 
basen, prilika, 
legenda, pravlji-
ca, pripovedka, 
parabola, povest 
in anekdota. 
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu, vendar 
imajo nekatera 
dela, ki sodijo 
pod »kratko 
prozo«, v šifrantu 
še posebno 
kodo, druga pa 
ne (glej kriterij 
»popolnost«).
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
fa – esej feljton Poimenovanje 
kode je nena-
tančno, saj 
združuje dve pol-
literarni zvrsti.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ga – humor, satira Poimenovanje 
kode je nena-
tančno. Satira je 
literarna zvrst, 
humor pa 
sp os o b n os t z a duhovito, šaljivo 
prikazovanje 
česa.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni kon-
sistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu. Različne 
literarne oblike 
in zvrsti lahko 
vsebujejo humo-
ristične prvine. 
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ha – pisma Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni konsi-
stentna z drugimi 
kodami v šifrantu 
in s kodami v 
drugih šifran-
tih. Pisma se 
pojavljajo tudi v 
šifrantu 140d. 
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ia – mešano Poimenovanje 
kode je 
nenatančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni konsi-
stentna z drugimi 
kodami v šifran-
tu, predvsem ni 
jasen njen odnos 
s kodama la in 
zz.
Poimenovanje 
kode je sicer 
jezikovno ustrez-
no, vendar bi 
bilo primernejše: 
mešane literarne 
zvrsti/oblike.

32 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
  Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
ja – maksima, 
aforizem, 
pregovor, 
anekdota
Poimenovanje 
kode je 
nenatančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu, 
predvsem ni 
jasen odnos s 
kodo ga (humor, 
satira).
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ka – mladinska 
literatura
Poimenovanje 
kode je 
nenatančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu in 
kodami v drugih 
šifrantih, saj 
tako kot kode v 
podpolju 100e 
opredeljuje 
starostno 
skupino, ne pa 
literarne vrste.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
la – drugo (Kodo 
uporabljamo 
za kroniko, 
spomine, dnevnik, 
biografijo, 
hagiografijo, 
potopis, erotično 
literaturo, mistično 
literaturo itd. Če 
za te literarne 
vrste potrebujemo 
posebne oznake, 
uporabimo 
ustrezne kode iz 
seznama.)
Poimenovanje 
kode je 
nenatančno.
Koda ni dovolj 
popolna. 
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu in 
kodami v drugih 
šifrantih. Ni 
jasen njen 
odnos s kodo 
ia – mešano in 
zz – drugo pa 
tudi s kodami v 
drugih šifrantih 
(npr. biografija v 
podpoljih 140d in 
140f).
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
lb – kronika Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu in 
kodami v drugih 
šifrantih, saj 
ni jasen njen 
odnos s kodo ga 
(zgodovinsko 
delo) v šifrantu 
140d.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
lc – spomini Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 33
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
  Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
ld – dnevnik Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
le – biografija Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu in 
kodami v drugih 
šifrantih, saj 
se prekriva z 
vsebino podpolja 
140d (koda ga) in 
140f (biografije).
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
lf –hagiografija Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
lg – potopis Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
lh – erotična 
literatura
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
li – mistična 
literatura
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Koda ni dovolj 
popolna.
Koda ni 
konsistentna 
s kodami v 
drugih šifrantih. 
Ni mogoče 
razumeti, ali gre 
za krščansko 
mistiko, ki bi 
sodila v podpolje 
140d (koda aa 
ali ac).
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
ma –retorika, 
govori
Poimenovanje 
kode ni dovolj 
natančno. Koda 
združuje vedo o 
govorništvu, ki 
bi jo pričakovali 
v podpolju 
140d, in njene 
»rezultate«, tj. 
govore.
Koda je dovolj 
popolna.
Koda je 
konsistentna z 
drugimi kodami v 
šifrantu.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.

34 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
  Natančnost Popolnost Konsistentnost 
Jezikovna 
ustreznost 
yy – neliterarno 
besedilo
Poimenovanje 
kode je dovolj 
natančno.
Dodaten opis ni 
potreben.
Koda ni 
konsistentna z 
drugimi kodami 
v šifrantu, saj 
ni jasno, zakaj 
se neliterarno 
besedilo pojavlja 
v šifrantu za 
literarno vrsto.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
zz – drugo Kriterija 
ni mogoče 
uporabiti.
14
 
Kriterija 
ni mogoče 
uporabiti.
Kriterija 
ni mogoče 
uporabiti.
Poimenovanje 
kode je jezikovno 
ustrezno.
 14
 Koda združuje vse, kar ni uvrščeno v druge kode, zato ocenjevanje glede na natančnost, popol­ nost in konsistentnost ni mogoče.
2.4 Analiza in evalvacija celotnega šifranta v podpolju 140e
S stališča natančnosti so v šifrantu 140e najbolj problematične kode, ki v svojem 
imenu združujejo različne literarne in polliterarne zvrsti: fa – esej, feljton, ja – 
maksima, aforizem, pregovor, anekdota, ia – mešano, la – drugo in zz – drugo. 
Prav tako ni jasno, zakaj je v šifrantu, ki je namenjen določanju literarnih vrst, 
prisotna koda za neliterarno besedilo (yy). V primeru kode ab – viteški ali pastir­ ski roman v verzih je na primer poimenovanje nenatančno zato, ker ne zajame 
tistih del teh zvrsti, ki niso verzificirana. 
S stališča popolnosti analiza vsebine šifranta kaže, da ta ne omogoča niti vseh 
možnosti za osnovno določanje literarne oblike (poezija, proza, dramatika, me­ šane literarne oblike), niti z njim ni mogoče natančnejše opredeljevanje posamez­
nih literarnih (ali polliterarnih) zvrsti, kot so na primer: komedija, tragedija, 
novela, nekrolog, epitaf, balada, ep, parodija, pripovedka ipd. 
S stališča konsistentnosti ni jasno, zakaj se v šifrantu pojavlja mladinska lite­ ratura, saj je ta podatek, ki je osnova za filter »ciljna skupina« v COBISS+, že v 
šifrantu podpolja 100e. Težava je tudi z večkratnim ponavljanjem kode za bio­ grafijo (le), ki je prisotna že v podpoljih 140d in 140f. Prav tako ni jasno, zakaj 
je posamezne zvrsti mogoče opredeliti podrobneje, drugih pa ne. Nekatere lite­ rarne (npr. parodija) in polliterarne zvrsti (npr. epitaf) na primer najdemo tudi 
v šifrantu podpolja 140d, koda la v podpolju 140e pa vsebuje kroniko, ki bi bolj 
sodila pod zgodovinska dela v šifrantu podpolja 140d. »Mistično literaturo«, ki 

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 35
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
ni podrobneje pojasnjena, bi v primeru, da je s tem mišljena krščanska mistika, 
pričakovali v šifrantu podpolja 140d.
Podpolje 140e je v formatu UNIMARC/B poimenovano »literature code«, kar bi se 
v prevodu moralo glasiti »koda za literaturo« in ne »literarna vrsta«, ki je bistve­ no bolj specifičen oziroma ožji pojem. Trenutno vsebino podpolja bi še najbolje 
povzel izraz: literarne oblike ter literarne in polliterarne zvrsti. Poimenovanja 
posameznih kod so le pogojno jezikovno neustrezna (npr. pripovedno/prozno 
delo). 
Podpolje 140e bi bilo tako kot podpolje 140d predvsem smiselno ločiti na dve 
podpolji za literarne oblike ter literarne in polliterarne zvrsti, za vsako od teh 
kategorij pa omogočiti tudi ponovljivost. Hkrati z dopolnitvami in ločitvijo na 
dve podpolji bi bilo podpolje 140e, s tem pa tudi fasetno orodje oziroma filtre v 
katalogu, potrebno tudi ustrezno preimenovati v »literarna oblika« in »literarna 
zvrst«. 
Za določanje literarne oblike
15
 bi moral šifrant obsegati naslednje osnovne mož­
nosti:
1. Poezija
2. Proza
3. Dramatika
4. Mešane literarne oblike
Za določanje literarne oziroma polliterarne zvrsti pa vsaj naslednje možnosti: 
 15
 V smislu določanja literarne oblike se delitev na poezijo, prozo in dramatiko zdi bolj nazorna, 
kot tradicionalna delitev na liriko, epiko in dramatiko. 
1. Pesmi in pesnitve (vključno s sla­ vilnimi oz. priložnostnimi pesmi­ mi in verzificiranimi nekrologi)
2. Pesmi v prozi
3. Balade
4. Romance
5. Bajke
6. Romani (družbeni, pustolovski, 
zgodovinski, fantazijski, v pismih)
7. Romani v verzih
8. Biografije
9. Avtobiografije
10. Novele
11. Drame
12. Komedije
13. Tragedije
14. Hagiografije
15. Libreti
16. Anekdote
17. Aforizmi
18. Epigrami
19. Prilike
20. Epitafi
21. Eseji
22. Epi
23. Sage

36 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
24. Ode
25. Elegije
26. Povesti
27. Pripovedke
28. Pravljice
29. Basni
30. Miti in legende
31. Feljtoni
32. Satire
33. Farse
34. Pregovori
35. Spomini
 16
 Pri evalvaciji natančnosti, popolnosti in konsistentnosti koda zz ni bila upoštevana.
36. Dnevniki
37. Pisma 
38. Govori (vključno z nekrologi in sla­ vilnimi govori)
39. Potopisi
40. Erotika
41. Antologije
42. Zbrana dela
43. Izbrana dela
44. Mešane literarne zvrsti
45. Mešane polliterarne zvrsti (eseji, 
nekrologi, epitafi ipd.)
Nabor predlaganih vsebin zajema predvsem tiste zvrsti, ki so značilne za za­ hodno literarno produkcijo, ne rešuje pa problema drugih specifičnih zvrsti, ki 
so nastale izven tega kulturnega okolja. Pomanjkljivost bi lahko rešilo dodatno 
podpolje »drugo«, ki bi omogočilo ročen vnos podatkov.
3 Razprava 
Evalvacija šifranta v podpolju 140d je pokazala, da je od 28 kod dovolj natančnih 
21 kod (ena (1) je prenatančna), dovolj popolnih 14 kod, konsistentnih 17 kod, 
jezikovno ustreznih pa 25 kod.
16
 Vpogled v kumulativno oceno glede na vse štiri 
evalvacijske kriterije hkrati pokaže, da je v celoti ustreznih le devet (9) kod. Od 
teh jih je šest (6) namenjenih podrobnejšemu opredeljevanju drugih, pomensko 
širših kod. S stališča natančnosti in/ali popolnosti bi osem (8) kod potrebovalo 
preimenovanje. S stališča popolnosti bi sedem (7) kod potrebovalo podrobnejši 
oziroma dopolnjen opis. S stališča konsistentnosti bi vsaj štiri (4) kode potrebo­ vale združevanje (istovrstna dela v različnih kodah), tri (3) pa razdruževanje (ra­ znovrstna dela v isti kodi). Nekaj (3) nekonsistentnosti je zaznati tudi na relaciji 
šifrant 140d – šifrant 140e – šifrant 140f – šifrant 675c. Največja težava celotnega 
šifranta v podpolju 140d je, da že v osnovi ponuja precej naključen in nepopoln 
nabor kod za (pretežno) neliterarne vrste vsebine in oblike virov. Slednje se – ne 
glede na evalvacijske kriterije, ki so bili uporabljeni v pričujoči raziskavi – po­ kaže šele v praksi, ko pri bibliografskem opisu posameznega dela ni mogoče 
izbrati ustrezne kode ali kombinacije več kod, niti za določitev vrste vsebine (na 
primer Aristotelova Metafizika) niti za določitev oblike vira (na primer Erberjeva 

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 37
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
Topographia Ducatus Styriae) ali za kombinacijo obojega (na primer Alciatijeva 
Emblemata). Razumevanje namena in rabe šifranta dodatno otežuje jezikovna 
neustreznost prevoda njegovega imena, pa tudi prevodov posameznih kod.
 17
 Pri evalvaciji natančnosti, popolnosti in konsistentnosti koda zz ni bila upoštevana.
Evalvacija šifranta v podpolju 140e kaže, da je 20 od 30 kod dovolj natančnih, 
ena (1) pa prenatančna.
17
 Poimenovanje dveh (2) kod je s stališča določanja lite­ rarne oblike dovolj natančno, ni pa dovolj natančno za določanje literarne zvrsti. 
28 kod je dovolj popolnih, dve (2) pa bi potrebovali dodatno pojasnilo. Ena (1) 
koda združuje več polliterarnih zvrsti, nima pa skupnega poimenovanja. Kon­ sistentnih je 17 kod. Dve (2) kodi sta namenjeni podrobnejši opredelitvi posa­ meznih zvrsti, pričakovali pa bi tudi možnosti za opredelitev drugih zvrsti. Pet 
(5) nekonsistentnosti je zaznati na relaciji šifrant 100e – šifrant 140d – šifrant 
140e – šifrant 140f. Vsa poimenovanja kod so jezikovno ustrezna, pri čemer bi 
poimenovanje pri dveh lahko izboljšali. 13 kod je ustreznih glede na vse štiri 
evalvacijske kriterije hkrati. Šifrant ni jezikovno ustrezno poimenovan. Kot ce­ lota ne omogoča niti vseh možnosti za osnovno določanje literarne oblike niti 
z njim ni mogoče natančnejše opredeljevanje posameznih literarnih (in pollite­ rarnih) zvrsti. 
Za dopolnitev in izboljšavo vsebine šifrantov v podpoljih 140d in 140e, s tem 
pa tudi orodij za fasetno navigacijo oziroma filtrov v COBISS+, bi bil potreben 
predvsem razmislek o naslednjih vprašanjih: 
Ali naj vsebina obeh šifrantov, s tem pa tudi orodje za fasetno navigacijo in 
filtri uporabnikom omogočajo zgolj omejevanje rezultatov iskanja glede na 
vrsto vsebine in literarno obliko ali pa tudi glede na vrsto/tip vira oziroma 
literarno zvrst? 
V primeru šifranta v podpolju 140d se zdi smiselno oboje: možnost določanja vr­ ste vsebine in vrste/tipa vira, s tem pa tudi možnost filtriranja rezultatov iskanja 
v COBISS+ po obeh parametrih. S stališča uporabnikovih interesov namreč ni 
nepomembno, ali je na primer določeno naravoslovno delo znanstvena razprava, 
disertacija ali učbenik. Prav tako je na področju literarnih del (podpolje 140e) 
smiselno omogočiti osnovno filtriranje rezultatov iskanja glede na literarno obli­ ko, če je le­ to možno z gotovostjo določiti pa tudi glede na literarno zvrst. Omogo­ čanje razlikovanja, da gre pri istem delu istega avtorja za različne izrazne oblike 
(npr. prozno ali dramsko delo), je tudi v skladu s funkcionalnimi zahtevami za 
bibliografske zapise, kot ji predvideva IFLA LRM (Riva, Le Bœuf, in Žumer, 2018). 

38 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
Ali je s stališča racionalnosti postopkov bibliografske obdelave smiselno, da se 
nekateri podatki, ki opredeljujejo vrsto, dela/tip vira in njegovo namembnost, 
pojavljajo na različnih mestih v polju 140, pa tudi na različnih drugih mestih 
v bibliografskem formatu? 
V primeru podpolj 140d in 140e je v tem smislu problematična predvsem več­ kratna možnost za opredeljevanje biografij (140d, 140e in 140f), pisem (140d, 
140e) in mladinske literature (140e in 100e). Glede na namembnost omenjenih 
šifrantov bi bilo morda najbolj smiselno kode za biografska dela združiti v enem 
samem podpolju, določanje namembnosti (mladinski) pa omogočiti samo v pod­ polju 100e. 
Kakšen je odnos med podatki, s katerimi določamo vrsto vsebine in/ali vrsto/
tip vira v podpolju 140d, ter podatki, s katerimi v podpolju 675c določamo pred-
met dela? 
Podatki iz podpolja 675c so v COBISS+ uporabljeni za drugo orodje za fasetno 
navigacijo oziroma filter (predmet dela). Pregled vsebine šifranta v podpolju 
675c kaže, da bi tudi ta potreboval temeljito analizo, evalvacijo in prenovo, s 
stališča uporabnosti fasetnih orodij pa tudi uskladitev z drugimi sorodnimi ši­ franti, med katere sodijo tudi šifranti v podpoljih 140d in 140e oziroma 105b in 
105e pri novejšem gradivu. Značilni primeri problematičnih vrstilcev v šifrantu 
675c so na primer tisti, ki se dejansko ne nanašajo na vsebinske vidike/predmet 
dela, pač pa na vrsto oziroma tip vira (na primer 27–28 – Nebiblični krščanski 
teksti. Molitveniki. Obredne knjige. Katekizmi. Učbeniki za verouk), ter tisti, ki 
zaradi uporabe privesnega vrstilca združujejo oba vidika: predmet dela in vrsto/
tip vira, ki jo je sicer mogoče določiti že s pomočjo šifranta v podpolju 140d, pri 
novejšem gradivu pa 105b (na primer. 811.163.6(075) – Slovenščina (učbeniki)). 
Zato pravzaprav niti vsa tri niti vsako posamezno podpolje in na njem temelječe 
fasetno orodje ne dosegajo svojega osnovnega namena, to je omogočanje mož­
nosti izbire najrelevantnejšega gradiva glede na vrsto vsebine, vrsto/tip vira, 
literarno obliko, literarno zvrst in predmet/vsebino dela.
4 Sklepi
Starejši monografski viri se glede vrste vsebine, literarne oblike in zvrsti ter vr­ ste/tipe vira od novejših pravzaprav ne razlikujejo bistveno. Odstopanja so pred­ vsem kvantitativne narave, in sicer v smislu količine tistih vrst vsebin, vrst/tipov 
virov in literarnih zvrsti, ki so bile v neliterarni in literarni produkciji od starega 
veka dalje oziroma v tiskarski produkciji do sredine 19. stoletja bistveno bolje 

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 39
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
zastopane kot danes ali pa so bile specifične za določeno obdobje. Na področju 
vrst vsebine, ki jih pokriva šifrant v podpolju 140d, so to na primer verske, teolo­ ške in liturgične vsebine ter dela s področja cerkvenega prava, na področju vrste/
tipa vira različne liturgične knjige, molitveniki, katekizmi, lekcionarji, postile, 
topografije, kronike in anali, na področju literarnih zvrsti pa na primer viteški 
romani, hagiografije ter miti in legende. Analiza šifrantov v 140d in 140e, ki sta 
namenjena določanju vsebine in literarne vrste, kaže, da na nobenem od obeh 
področij ne omogočata svojega osnovnega namena, zato ju je treba dopolniti 
ali v celoti prenoviti. V smislu prenove obeh šifrantov se tako kažejo predvsem 
potrebe po:
 – vsebinskih ter funkcionalnih dopolnitvah in popravkih v smislu razdruževa­ nja in združevanja kod, uvajanja dodatnih kod, pa tudi omogočanja ponov­
ljivosti podpolj in različnih kombinacij podpolj 140d in 140e za natančnejšo 
opredelitev vrste vsebine, vrste/tipa vira, literarne oblike in literarne zvrsti 
(popolnost, natančnost, konsistentnost);
 – usklajevanju vsebin znotraj obeh šifrantov in med obema šifrantoma ter 
usklajevanju namembnosti in vsebine obeh šifrantov z namembnostjo in vse­ bino drugih šifrantov, predvsem tistih v podpoljih 100e, 105b, 105e,
18
 140f in 
675c. V zvezi s tem bi bil potreben tudi razmislek ali bi polliterarna dela, kot 
so na primer eseji, uvrščali v šifrant 140d ali 140e (konsistentnost); 
 – ustreznem poimenovanju/preimenovanju šifrantov in posameznih kod, ki bi 
se morala odraziti tudi na poimenovanju posameznih fasetnih orodij oziroma 
filtrov v COBISS+ (jezikovna ustreznost).
Na tak način bi podatki iz šifrantov podpolj 140d in 140e v kombinaciji z drugimi 
podatki, ki so prav tako uporabljeni za fasetno navigacijsko orodje oziroma filtre, 
uporabnikom omogočili omejevanje poizvedb oziroma rezultatov glede na vrsto 
vsebine, tip vira, literarno obliko in literarno zvrst, deloma pa bi zadostili tudi 
osnovnim funkcionalnim zahtevam za bibliografske zapise v smislu omogočanja 
razlikovanja med različnimi izraznimi oblikami posameznega dela, kot jih na 
primer predvidevata IFLA LRM (Riva idr., 2018) in ICP (Galeffi idr., 2017). 
 18
 Glede na rezultate analize in evalvacijo podpolj 140d in 140e ni izključeno, da sta tudi podpolji 
105b in 105e premalokrat uporabljeni zaradi istovrstnih oziroma sorodnih težav oziroma pomanj­ kljivosti. Ta vidik bi bilo treba podrobneje raziskati.

40 Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41
Sonja Svoljšak   
Navedeni viri
Badovinac, B. (2020). Več podatkov zagotavlja boljšo fasetno navigacijo v COBISS+. 
https://blog.cobiss.si/2020/06/11/vec–podatkov–zagotavlja–boljso–fasetno–navigaci­ jo–v–cobiss/ 
Badovinac, B. (2021). Defining Data Quality in Bibliographic and Authority Records: A 
Case Study of the COBISS.SI System. Cataloging & Classification Quarterly, 59(4), 355–377, 
https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/01639374.2021.1910603, https://doi.org/1
0.1080/01639374.2021.1910603
Boudinhon, A. (1910). Canon Law. V The Catholic Encyclopedia. Robert Appleton Com­ pany. http://www.newadvent.org/cathen/09056a.htm 
COBISS+ (8. 12. 2021). Iskanje. https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search 
COBISS+ (8. 12. 2021). Pomoč. https://plus.si.cobiss.net/opac7/help 
COBISS.SI. (8. 12. 2021) https://www.cobiss.si/
COMARC/B Format za bibliografske podatke. (© 1997­ 2021). Inštitut informacijskih zna­ nosti. https://izobrazevanje.izum.si/EntryFormDesktopDefault.aspx?tabid=38&type=m
anual&manual=1_Comarc_B_svn 
Crystal, D. Philology. (10. 12. 2021). V Britannica. https://www.britannica.com/science/
philology 
Etnography. (10. 12. 2021). V Britannica. https://www.britannica.com/science/ethno­ graphy 
Fikfak, J. (1999). Ljudstvo mora spoznati sebe: podobe narodopisja v drugi polovici 19. 
stoletja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center.
Fortescue, A. (1910). Liturgy. V The Catholic Encyclopedia. Robert Appleton Company. 
http://www.newadvent.org/cathen/09306a.htm 
Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Različica 10.0 3. 
(26. 2. 2022). https://www.fran.si/o­ portalu 
Galeffi, A., Bertolini, M. V., Bothmann, R. L., Escolano Rodriguez, E. in McGarry, D. 
(2017). Statement of International Cataloguing Principles (ICP). https://www.ifla.org/wp­ ­ content/uploads/2019/05/assets/cataloguing/icp/icp_2016­ en.pdf 
Grad, A., Škerlj, R. in Vitorovič, N. (2008). Veliki angleško slovenski slovar. DZS.
Maas, A. (1909). Biblical Exegesis. V The Catholic Encyclopedia. Robert Appleton Com­ pany. http://www.newadvent.org/cathen/05692b.htm 
Metadata Quality Control Workflow (8. 12. 2021). https://digital.lib.niu.edu/policy/meta­ data/quality­ control 
Park, J.­ R. (2009). Metadata Quality in Digital Repositories: A Survey of the Current State 
of the Art. Cataloging & Classification Quarterly 47(3–4), 213–228.
Pearce Williams, L. Science as natural philosophy. V Britannica. https:/ /www.britannica.
com/science/history­ of­ science/The­ founding­ of­ modern­ biology 

Knjižnica, 2022, 66(3–4), 9–41 41
Starejši monografski viri in orodje za fasetno navigacijo oziroma filter »vrsta vsebine« v COBISS+   
Riva, P., Le Bœuf, P. in Žumer, M. (2018). IFLA Library Reference Model: a Conceptual 
Model for Bibliographic Information. International Federation of Library Associations. 
https://repository.ifla.org/handle/123456789/40 
Scripture (religious literature) (8. 12. 2021) V Britannica. https://www.britannica.com/
topic/scripture 
Svoljšak, S. (2023). Starejši monografski viri: pravila z navodili za katalogizacijo v for-
matu COMARC/B. Narodna in univerzitetna knjižnica. https://www.dlib.si/details/
URN:NBN:SI:DOC­ X8T791MZ 
Technology (10. 12. 2021). V Britannica. https://www.britannica.com/technology/tech­ nology 
Thielicke, H. (8. 12. 2021). Theology. V Britannica. https://www.britannica.com/topic/
theology 
Van Esterik, P. (8. 12. 2021). Anthropology. V Britannica. https://www.britannica.com/
science/anthropology 
UNIMARC concise bibliographic format (2008). International Federation of Library Asso­ ciations. https://archive.ifla.org/VI/8/unimarc­ concise­ bibliographic­ format­ 2008.pdf
dr. Sonja Svoljšak
Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana
e­ pošta: sonja.svoljsak@nuk.uni­ lj.si