St. 16.
V Gorici, <lne 19. aprila 1895.
T-se^j xxv.
„Soca"
izhaja vsak ppU'k <> poldne in velj:"i  s  prilnsrn   ,. Gosp lia rski List*
vreJ po poiti prejiMiiana iili v <ii»i-i«i na doni  poSiljnna:
v.--e lclo    .....   {.-M. 4-40,
pol lota......-2-H),
fetrt tela.....1*10.
Z:i   tujo   <lc?.ol«  liiliCii  ve"\   kolikor ji> vefja poJlniiia. Ikdavvcm   in   di-iiiipu .maiij   prenujy.uiiii   novim   nain.'nikom
..Primrec" izhaja \sakili U dnij i>ak dnijri Imvk in wlja za coin let" 80 kr.
„Gospodar>ki List" izliaja in >e prihif-'a veak lm-se.- v ob-sejru Hi strauij. Kada' j« v ptlt-k piaznik, iz'ntola ii-la ze v fulrtok.
SOČA
(Izda ja za dezelo)
Oznanila
.POSLAXICE" plaiiujejo se za petslopno petit-vrsto: S kr., ce se tiskajo 1 krat,
Vcrkrat — po pogodbi.  .—  Za vecje Crkc po prostoru.
Fosamirnc slevilke dobivajo se v tobakarnali v Nunski ulici in v Solski ulici, v Trsiu pri LavrciiSifu nasproli velike vojaSnico in pri Pip an u v ulici Panto della Fabra po 8 kr.
Dopisi poJiljajo naj se urcdniSLvn, navoeniiia in rcklamaeijc pa npravniSlvu ..Soce". — Neplaeanih pisem urcdniSLvp no sprejema.  —   Hokopisi ss nc VraSajo.
UredniSlvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatalf in odgovorni urednfk  Andrej Gabrscek.
—   MBog1 In narod!"
Tiska „Goriika Tiskarna A. Gabrscek" (odgovoreii Josip Krmpolip).
Na&e zeleznice.
Zopet j.' naslala (--u-nikiiiska burb.i za novo zelfzniio od Tr>t.i proti srVfiu. Nu-ravno jo. da mi paziji\o zasieiiujfino vse yUisovc, ki so prijazni ali iifpiijazni na^irti zeljaiii. Ali il.mi's nam jf ]n>ro.nti <> dveb /.fit* prija/nib gla«nvib za - pred el sko zelezuieo.
Nas po-Lru-p dr. Anton (Sregore U ¦;(> je potegnil za lo zi-If/uiet) v proiMfuiiski'in odseku drzavnega zbor.i, o lemur mho ze ub-imeje porop.ili. Za iijim Ma se ugia-ala pa se dva ztiaiiii'tiila nioza v dvt ii upliviiib diuiajskib listili, nainrep zn.iui in/ridr Kii.i! ISui:hi'!»¦ li v easopisii ,11a n .1 f I s m list1 u in*, I'avfl pi. I.a nz pubo t' pa v ,ilpiilispnsL-i".
Inzenir Ui'h lieIfii se odloi'-iin upir.i ziianim nuvim prizadevanjem za zelf/.uiro Diva I'a- Loka. kfr l)i ta in- doiiasala iiikakilt koristij. Izi'fiV sf si'Vfila lii'f/.pii^ojnii za preih'lsko zelfZiiiiii. Uovori Imli n nnvi (\i\ iSnhiiij-Sv. I.ncijii, ki tint ,jc in--kaka M'filnja pnl iikmI prtj iniiiiovaiiima rit.iiiia; la y.flcznira hi hila sicor ncpriiiifriio l>ulji;i oil out' Ilivai'a-laika, vtinlar lii v vsaki'iu potflfdii zaoslala za p re tl •* I sko cilo.
Onii'iija ilalje, i!a liynviiwka zltoniita v lJncii jV liila Vfiliin v.'lika prijatcljica /.<¦-Ii-zilii-i iN7, Karavaiiki' (11:1 Kiv.lijskn). ali Vfiitliir jc zailnji »\is poslala ili^.i'liifinii zhnni lii'liiijo, naj hi jfinal \ (iiislcv Ititii rito i"< z I'if (If I. T» si- jf tiidi Z'r'.uli!o in .If/flni zliur jf v seji \\7>, jail. t. I. wo^lasito priznil \fliko vaziiosl prodf Isko zflczniff.
ISfulififii pravi. da hi liilu zi'li'i mspa-niftiii) till iiu'roilajnili ki'ojfov, ako in m> (ulloi^ili za boh in j sko ix l<.'zniio pri'-lun hi hilo doynano, alt lii pifdeiska zelf/nita \fi% ali matij vi-ljala in koliko lii prikraj'ala pot. On nieni, da iii prcdflska zelcziiica \f-Ijala If kakili S!() inilijoiu.iv, nasproti U'uni i>i pa pozrla if If znica Ljubelj - I'obiuj - Sv. Lis-cija - Ciorica rolih "»i niilijonov, — To so pat' pomislfka vrediit? bosi-df nncli'^a za^ro-vornika piwlflskf /.elfznice! VAi s<>, <!a jf I'ioz korctiilo prnn.lil n;doj,»o. kalfro si tf postavil in za kalfro st- bori ,*<¦ vi-liku vrsU» Irt. On ji* na^im posl.mrfm vrlik in vfl;avrn sobojt.nik.
Zi'lo /aiiiiiiivi rlaiiki so tmli \ ,11c ir lis post i". ki m- jt> /.,• l.mi izivkl.-. Za p r f d .¦ I -¦ k t> /f Icznii o. Kir na.n jf dni^n |^r.iili\o Zflo n.ir.islo. iiiomomi z.i dalles preiifhati s tfin ri.mkoiii, katf|-c^.i na-iliiljfvanjf lozf opii-liino. iif^'o tlrn^'o zi-sla'vljfiio trratlivo. o ti>|i   t-Luikih   piiliodnji.-.
P O d 1 i S t e k.
all                                  r,
Tri dni tuge in nevolje.
Spiral Sciioa,
1 J. V.
Iskya Casa jf bil ,.Imieii \\» la (Jra-vii-re" s fraiifoskim brodovjfin pretl lit-kn; ri-ska »lotnija dobrovoljffv ost.iviia jf svoje ti'lcCako in svojf pnskf. da fuvajo rosko luko; iievarnosl jf bilu vclika, kor v Avstrtji Ifdaj ni bilo konslitttrije (nstavf). zavod po-lili^kiii niiselovL-t'V jf bil ledaj popolnoma •)praviLen. Sfdaj jf lo dru^aiV; novino 1110-rojo po iidlaviu'in nrt\jt»nju tiskarslva kazati viaili, k;ij narodi niislf in ako so spicli, so so isti {.'olovo inorali na paniet nauuiti spis Aiii,rlcza Millo-a o ,polilit';iii svobodi".
Ple&ep jo opazoval Zida.
Ko jf Ahasvor zo bil iznstil bosodo: »PrinesiU> mi fnuicosko brzoliro!*, je zasijal cuden fcn- na spidovpm lien; epiloioti ,fiv,n-coskak je odnioval v njt'jrovpin nsosii kakor .AHons ontants*!
„Jel je tVancosko briolipo*, je zapisai v knjizico, tor ,i0(|a|: bZ,ij so, da je ta no-vaina oseba v zvezi s zapovednikom fran-coskega brodovja*.
Br/.olica je uj|a tefna j„ niasltia, zato si jo veeni poslopac gladil brado.
•Brada niu je polna in podolgasta, lasje ne namazani, nieslo cilindra nosi nizek in Sirok klobuk", napravi pleSec svoj  zapis-
POTHES,
Np bonio pisali irvotla, kajli vsakoniur jf •»(¦ v zi\fin spoinimi pot its v uopi od iifdfljf na poiipileljek. Svojf porooilo mo-ramo '/.flu sliskali, tl.i povfino kolikor If inii^opf podrobiifKlij.
Sri'disfe If potl/.fiiifljske posasli je bil.i nasa ncr-ifpiia /.fiiiljira sloveiiskn, naj-groziifje jia je pri/.adfla nas;i bela lijnblji'iia. Drii^iii'-f pa so riilili to sli'almvifo silo v vseli pliiiiinskib di-zflali skoio do iHin.ija, il.dff tloli v llrviiAko, liiMiti in llfirpgoviiiii tfi- v sfverno Ibilijii.
Di'/.ch goriiika je srepiin preslalii lo nop, knjli vfijili nesrt'p nam ni nzroMI po-tr<--. SI rail ii pa so prt'bivali-i ]in ifj uzili. V ti'orii'i Mini laliko Vfseli in zadovoljni, kfi-tn jf bil poli-ps If iifznalfii n.ispi-oli poro-rilmn jz iiiijblizjili krajfv, zlnsli na Kninjskfiii. I'rvii- nas jf iziifiiadil potr.-s loi-no ob I I.JO /Vff-r; li-.ijiil je kakili -J|| sekiind, veiliio lnijf in linjf. Zenilja je Irt'peliilii, poslopja so si> Iri'sla, vrala in nkna so bnhnala, po-sodji- je zvonilo in ropola'o; Ijuilje so prt-plaseni bczali iz poslelj. Kiitu.ij se jf pnlfgi'l prvi-sli-ab, preplasii ims je drngi sunek: v<'-liko Ijndij je bfzalo na iilicf, zl.isli na Irgf, kji-r jf bilo vsp /i\o; Imli i-. iiirsla so be-/.ill boli lioj.-pi ijii.l.j. . \ ji'.lni nri so bil! •'lirjf Minki (>i.nli .:. popolimPi jf veiiko Ijiulij tin >npi-l k piM-ilhi, Hi ni. V', jib je zop.t • priiiil r,,!:-ps mi i.ngi.; I.-mil |e slfdil kmaln i'riii-i snn< k. okoli "i m-f jf bil /adnji inaiij^i putrid. Nfknji trdf, iU so Piili ni.ij-lifii poln-s nidi \ pniifdfljfk okoli 1L ore prfdl.eldnf. Vsfb :Minkov jf bilo 7, iifkoji palrd.-. tia jib je bi).. ,-nli S.
Strah }o bil vflik, dasi pri nas v (<'o-riii iifpolifiifii. Lp In ]ia l.tt-.i so opazili pri bisab kako inajbno razpoklino; par tlininikov se jf znisilo, s !:akeg:i slabpga slropa ali stem- jf padlo kaj oiileta, lo je vse, kar ino-rt'iiio ]iorora!i o potresii v (Jnrii'i.
Z tlfzdt .smo dobiii od vseb slianij po-rooila o polrosn ; vsa vt-C ali inaiij sogla.^ijo v tcni. tla je J)il strab mi'd prpbivulslvoin velik, skudf pa ni veiiko v celi dezcli. Vra/.f in pra/.ne Vfic so ignde se   vfduti pl'fpfjsiijo
V I'.o Itu in Kobaridn ni nikuki ^k'.xlf, Ic tn pa lam >¦. "z.ijo kako lif/.tiatiio razpoklino.
Ki..;ko je v To I in i  , 11. Tn so Imli i kaleri Mropi pokazali svoj     slabosl.   Najl1 jf pa po>ko(iovan   Wi nk lerjev  grad.   kjer .~o nraiii; niorno jf razpoOila na i-iipiii voghi gi.ivna stfiia.   Tn   pa   taai   sf   if podrl kak
nik ti>r iki-tavi: nHrada iicobrita po inini-stprski nan-dbi ka/.o opozicijoii.iliii tliib po-samipnika, da. nifrpi'; izvani'fdno dolgosl brade, inogi-1 bi t'lovek rei:i, da jf demokrat; iicpoiiiadizovani lasji- svedot'-ijo 0 oni niuvnosli. kalera so nabaja Ip pri prololari-jaiiciii; nizfk klobuk eika na Koiuta; iz v<pga toga se vidi, da je tlovek znan z in;idjaivko fiiiigracijo".
Sedaj izpiif Abasvor sladkim snifbom knpo rdficga vina, se :iekako zamisli ter koiippuo, dobroiioluo ra/lpgajop sc, zilio: -,u — u!*
,Ta suiiiljivi plovtk pijo sanio rdete vino in iu» bflega", nadaljnje ,8pic!* svoj popis. Biz tega so vidi. da je ropublikai ker vedno sodi zamisljpn, v tfinjo ze otitna zi drzavo zelo pogubna okolnosl, da ta p.lovok uinogo inisli; ta suniljiv Clovek izusti g.'psno in razumljivo dvakrat besodo Bu", po tem so da sklepati, da so njogove teznjo uslavnc in ustroju drziivo protivne; po naglasu, s katerim je zabloval IVaniosko btzolico, se vidi, da raziinie zelo siabo neiiiski",
Abasvor pokliCo MalCiko, da plaLa, Zuano je, da nm je po naredbi previdnosti sojeno, da se poteplje do sodnjega dne od .neuiila do nodraga", in prisojeno, davtorbi ima vedno tri srebrnjake, tako da nima niktlar praznega ?.epa, Ce bi kje kaj zalifeval. 2id privleee srebrnjak ter ga polo^.i na niizo. Na prvi poglod spreleli mrzlica ^gpiela' od tega svitlega prizora, ofii se nm jezt, f zatem se zopet skloni:
diiunik. V okolici Tolmina Imli ni bilo vppjili skod.
V  l' n d in p 1 c u ie precej po^kotlovano taiiiosnje novo solsko poslopje.
V   Dole uj i Ti .-it ii A i jo bil polrcs ze nioiMiPJsi; tu so se iiekaleri slropi knr po-rusili. Vseb suiikov so slifiali IV. ,|i<den tlo-pisnik pravi, da so se posula ppIo nekalera lioslopja^
Iz S e b r e I j nam poropajo, tla je po-lovanili vt'liko his. posebno zupanova bifci jp biido jiri/.adfla ; iifkaleri zidovi so precpj oniajaui in razpokani.
Iz A j tl o v st'i ii p nam pornrajo Ip o volikfiii slraliu, kaleri so doziveli prebivulpi, skod pa ni; |p na kaki bisi se vidijo Itrez-poiiioinbue razpokliiif.
V  Sezaiii in okolici Imli ni uikakili vft'jili Aki.il.
V    Diva pi je bilo zp Imjp; liajduljr'a polrcs jp Inijiil do :i() s»kiuiil, knr jf uprav ncvfiji'liia Irajuosl. Slauovali'i na kolmlvom so zlipznli v Zflfzniskf vozovp. V lamosnji vilfiiici (podzpiii. jtlini) s'o odpailli nekaleri kapniki.
* * * llujsp iinsledke so doziveli v Trsiu. I'tisaiiiipiii so bili iuoi,,iipjsij |ii>v so se uiopiio Iresle, iio|)islvo ji> ropolalo, pndalo mi tla in luko plasilo Ijmli, ki so na pol oblepeni lip/ali iz sliinoVilllj. V llieKlllein glftlisiMl je sp h'll-jala prpilsla\a, ko je pol res preplasii obiMn-slvo iii razprsil ga ua vw strain'. Iijndje so pipiiofili na prostem. • - V mestui boluisuit'i jp naslala vi<lika znipsiijava, kajti bolniki so boteli zaporetl uhezati pod tnilo iipIio. I'retl zapori so morali pmunozili slra/,-, ker sn je bilo bali, ilji jetniki porabijo to pnliko in jiobfglifjo.         Mnogi' bisi! so zelo poskodo-
vane, da niso ver. varne za slanovanje. Slrab med Ijiiilslvom je bil tolik, tla so nmo-ge rablopMlne /.eiiske kar zbolfle. Z.lravniki in l"karuarji so imeli delo ppIo hop.
Najgrozupjp pa je pokazal polres svojo 'Erasno o:oC v nasi slovenski prvoslolnifi — v boli Ljabljaiii. Kar t'itanio v Ijiibljanskib listili, je tako grozno. tla Plovpkn grptlo lasje po k'tnru in v siiaim in Irppeln vzdibne elovek: nboga nasa Ljobljaiia!
Ob 11.Di se jo puIo gn.zno podzpiiipljsko biieanjp, minute pozueje pa se je zatVla zt'inlja tifsti s tako silo, da so pokala in ru-sila se zidovja in tla so Ijudje mislili. zdaj pa zdaj sp meslo pogri-zno v zeniljo. Ta suiifk jf I raja I L1 sekiind. Vsi Ijudje so be-zali 'na presto; laliko si iiiislimo. v kolikein slraliu in trepelii, kakorsiif^a ni mogofe po-
,NajvPt'i sum vzbujajo srebrni novpi, s katpiimi je ta suiiiljivi clov.-k phipnl brzoliro; srebriii'ga tlpnarja ni nikjer po ppli drzavi; iz lega se villi, da je on luj politippu agenl!"
Na to ilstane pleSep i:i pokloiiivSi se Zidu, ga prasa: ,«ospotl, zdi se, da se dol-goeasilp; vi ste tnjec, morobili eakalo kakega znaiipa-' Od kje sic? S pirn se pefcilo ?"
,Hvala za praSailje, gospotl: dolgopa-sini sp grozno, rad bi poznal narod in nje-gove obicaje; lo mi je edina zabava na svptu".
,Alia!"tzamrnira spiel, ,narod jioznali, I. j. narod punlali, lo inn 'e edina zabava, to je: on je polilieiii agitator".
,To spin delal po vsej Frant:oski, lla-liji, Anglnzki. Dil sem ze lukaj pred 10 leti, pa sem se seznanil z gospodom Sveslavom PoSienjakovit'tem, pravini ilirskini rodoljuboni". fzustivsi lo poslednje besede vzdahne Abasvor globoko in nebole se je zacel Cesali.
„Res je, knr sem rokel", reee si pleSec, „ni tlvoiua, Francoskn, Ualija, Svcslav, Iliree, rodoljub, vse to dokazuje, da je In elovek nekak Injni puntar!". Znlem se obrne k Abasveru: „Gospod, pokaizile mi svoj point list, da vidim, od kod ste".
Zid, na sluice zla, Jzvlece star zsikrpan list pergnmenta. To mu je bil potni list, pred I. 1800. od vigega policijskega koniisarja kralja Iruda,  napisan s Iiebrojskimi, erkanii.
In zopet se raz?.ari spiel. „To so mske besede, to je ruski potni list, to je pansla-vislicni agent*. Mislil je reva, da je  cirilsko
pisali. Za Iri luinute je slodildrugi sunek; zdaj so se zadnji Ijudje zbeznli iz bis. Vseb potresov jp bilo okoli oO. Do jnlra so Ijudje oslali ua prostem, dasi je bilo zelo bladno; mnogi se ,st» vl's ponedpljek niso upali v biso. — Veiiko osel) je bilo liud.o ranjenili, iicknj iijlb polo ubilib pod rnspviuanii.
.^kotla je grozna, vflikauska. Ni je bisf, da ni poskodovaiia, Drugo julro so bile vse ulipp poliie s slrilie padle opeke in zrusenib dimnikov; povsod so slrelio uiopiio posko-ilovaue, zidovi pa razpokani ali ppIo posuli. ('.erkve so vsp zelo poskodovaiiezunaj in znolraj; zidovja so razpokiuia, strop! zilrobljeni, zvouiki in oltarji poskodovaiii — splob skoda Vflikauska.
Dpzi'lna b o I ii i s n i v. a je najbolj Irppla, sirupi so sp udirali in zidovi razpokali tako, da sp vidi skozi iz sobe v sobo. Koluiki ho poskiikaii iz puslplj in bczali; tisli, kl niso inogli bt'zali, so uiilo klicali nu pomtn\ UHini-Ije I e sislrt'so jib poriiNi vse prelicsle ua vi'l. V odtli'lku za blazne so pa ui pri-pptila uikaka iifsrcpa.
V muzejil Jhidol'i ii il in" je do'iO.ODO gld. skotle. Ziilovjf jt> pnvs< in razpukaiio ; v stopiiisi^ii so se zdrobili zlali okvirji. Muoge dragoppno zbirke so iinirono, vse pa hIIiio poskudovaiie,
De/.fInn g I f d n I i s p f je siluo ll'|ii'lo; zidovjf je razpokano, strop in link v liod-uikili sla zelo poskodoviiiiii, pod slrelio so wpjp skode, plaslipna skiipina na proCi'lju (sjirt'tlnji slrani) jp baj.' do pela iiiiieeim.
Poslopje ile/elne vlaile je tako posko-tlovaiio, tla bo lezko se za rabo. Zitlovji; jf zrabljaiio. pisarue so vse raziiietaiie, slaito-vanje tli^fliipga predsetlnika je pa v slralio-vilt'in stann; ilragorelio pobistvo je vsp raz-bilo. Daron 11 pin je bil na pogoriseu v Toplieab ua Dolenjskein. Njegova gos{ia je pobi'gnilp iz biSe in prenoi-ila na prostem v svoji koeiji.
Tudi ti e z e I n i tl v o r o c je silno po-sktulovan; gospa dezelnoga glavarja Delele je ranjena na glavi.
S o 1 s k a p o s 1 o p j a so tudi zelo trpela ; girnnazijsko poslopje je najbujse priza-ilelo. Ves poiik je zarasno prelrgan.
V I o v a r n i za tobak je skotle naj-nianj za :i().0O0 gltl. Delo so inorali listavili na. iiPilolotH'ii eas.
Vsp vojasnii-o so uiocno poskodo-vaiip, da so sp vojaki izsolili.
Neslevilne so Skode iii nt>si'».!Le pri za-spbnikili: posebno kr.ikovskts in trnovsko prednipslje sla Initio trpeli. M:;oge liise niso veil   za   rabo;   drugo   so   silno   razdrapane.
in bebrpjsko pisnio jodiio in islo; kako bi tudi ne, ko je v islem eas'u nek velemotlri nadzoruik prepovedal ucilelju, uCiti deeo ci-lati v eiriliti, ker da je to „vIasko* pisnio lake grdo, kakor zidovsko.
Shiga javnega mini izvleCe ziiaiiicnje iz rmeiie niedeniue ter je pokaze Abasveru, velee: .Poznalc - Ii to :::i:iuenje ?*
,P{)/.nam, poznam", otlgovori Zid, ,lo je ruifii tic", in blize pogledavsl zuamenje, pravi: ,ali gospod, lo ni pravo zlalo, ni pravo zlalo; lak tic je iniela rnska vojska potl Tilom, ko je razrusila Jeruzulum; rimski tit'-i so imeli sanio eno glavo in so bili iz zlala".
,1'ojdite z nieiioj!", odreze so na to rediiruik, prijemsi ga grcevito za roko.
,(irem, dragi gospod, groin!*, odvrne mu Abasvor, endno ga gledajoe. »Bog vain slokral povrni lo vase tlobro delo; neznan s(!in lukaj, no vein, kje boeem spati, in po noci je polno hudobnih ljudij, ki bi laliko skodovali posteiieniu cloveku; vi ine vabil-v svojo biso, da tain prenoi'im, Bog vain daj dolgo aivoli, dobri gospod J" *
Ko se je Abasver zahvaljeval in slavil gosloljubnost neznanega prijalolj;<, izvede ga oni pred vrata in trikral zazvizga. Jedva se je Zid mogol o/reti, zgrabita ga dva krepka moza za roko ter ga odvedeta v bi§o pri-jalelja — odnosno na policijo. Sedaj je vide] Abasver, kaka nesreca ga je doletela.
,Vaj! vaj!", zajeclja, „kaj hocete z menoj,   slavna  gospdda!   Jaz   sem   posteu
Skoda velikanska. — Ubogn, uboga nnfla boln Ljubljana!
Knako zaloatno novice prilinjajo iz 1 j u b-Ijanske okoli ce. V Siski so morali eerkev zapreti. Ni je hige, ki bi bila ostnln cela; veft njih je pa pornsonili. Strop Je zn-sul in ubil Irgovca z vinom Zngnrju. Illsn knNniu'jii Franca Stistorsicu ho je zrusila ler ubila oceln in nmlor; dovel olroelcev zdiliujo za rnditeljemn,
1VI Mnriji Dnvliil v Polju ro je nagiill zvonik in bali se jp, da sn zruftii ako no lo zgodi, bu eerkev iinieonn. — ('erkve v Ivo-nipudi, Vodienh, SkitriuMni, Suborn Dnlu, Meng.su, .Smarci, llomcii itd. so zelo poskn-dovane,
Iz Kainnika in lvranjn priluijnjo ludi zaloslnn porocila. Drugnd im KrnnJHkoin so nasli'dki povsod Jednnki: rnzpnkime IiIhp, raziiielani diiimiki, posknilovanl ali puriiAeul slropi ibl, Pit6 ziiIohIpii pogled I *   *   *
Nasledki polreHii ho hp HlrnftnojAi negu so je mislilo od ziirelka. Silno veliku poslo-pij jo I ako puHkodoviiulli, dn niso vpi'* za rabo. Miioi;o ljudij jo s loin ob vso  tiuelje,
IVebiviilslvo jo siliio zbegiinoj veliku Ijiiilslvn je broz bIwiIio, iiekntiu'i Jo v iiwnlel niinajo vpi\ driigi bo boje 'pud ujo, kor Jo vsa ruzdrnputiii. Vojaki poHlnvlJnju solnro, drzavnii in juzna ^oleznlca pn slu dale nu razpolugo zakurjeno vozove, tin Ijudje prentice v ujili. - Akoda ho cent zo zdaj mi 1 niilijoiio goldiiinrjov. (Jlovoku silijo kar solze v del, ko p.itn ali slisi opiso grozno betle, ki jo tlolelolii bolo iiuSo Iijubljiliio,
Miislni zaslop sc je sesel kizrotliii soji, v kaleri so je dogovarjnl o tern, kaj' storill, tla se odpoinoi'e niijnujnisini polrebam. Sklenll je, tla naprosi vlado in kWinjsko hranilnifo za vecjc podporo, VlallO tudi za brczobresluo posojilo.-                ¦';''¦'       ¦
Dezelni poslatie.c g. (vnn llribar se je obrnil do ceSkih Iistov, prosec jib poinoci. — Prvi se jeodzval mestnizastop v'Pragi, ki je izrazil ljiibljanskeiiiu zaslopu svojo so-dulje' ha tej grozni nesredi in daroval 1000 gld. -- Presv. c e s a r je izrekel de?.elneniu pretlscdniku svojo ob?.a1ovanje in naroeil, naj eiin prej porofia o nesreci.
DOPISI.
S krasko pliinotc. — V cotrtok 4 I. m. se je zbralo ucileljstvo seza}iskogn okraja, da prircdi slavnpslni banket dragemu levari sii, solskcmn nadzornikii Matku Kanleju, Pribiteli smo vsi kolegi in koleginje v kra-
elovek, nisem niti kradel, nil! nlsom kogn ubil! Da vam Bog da dolgo Stiveli, slavna gospoda, puslite me, dam vam tri, stiri, pel srebrnjakov! Vraj! vaj 1"
Zastonj, veeni Zid. je nebote prenocil v redarslvenem zaporu. Drugi dan je moral pred sodnika.
Upognjenega teiikega slraliu in ozulje-nega od drvene postelje ga odvedo v urad, kjtr je bil nadzornik javnega miru.
Tezko je bilo gledati tega baje pan-slavislifinega agenta. Hrbet se mu je';J|bil skrivil kakor polukrog, noge so se mu u&i-bile kakor kot 45°, in roke so, mu naprej! visole, kakor bat v zvonu, brack se mu je neprenehoma trosla, in pod. drhtecimi Ire-palnicami mezikale so mu na pol mrtve ofii. Ta celi prizor je bil bolj podoben bradatemu znamenju praSajai, nego Cloveku.
„Kako Vam je ime?*, praSn ga nadzornik javnega miru z zelo ostrim ali ne-kako nepovoljnim glasorn. Nd prvi glas nad-zornikov se slrese 2id, kakor da ga je za-dela strela. Prej ni pogledal pozorno urad-nika, no sedaj pomoli oci in opazi na svojo radost starega znanca Sveslava Postenjako-vica, »pravega ilirskega rodoljuba". Tu je bil glavni nadzornik. Izginila je sicer ona lakel dolga brada, z'vezda z rdeeo eepico bila se' je spronicnil.i v ovratnik in mesto, handZara je bil opasal nekaj, kar ni nili meC, niti ra-?.eh. No dober Ahasverov spomin izpoznn .tudi pod tern preobraCajem ..nekdanjega pra-j vega ilirskega rodoljuba.* VzradostivSi se, da
Sko metropolo razun par njib, ki so se pa odzvali, obzalovaje, da radi belezni jim ni irtoZno udele2itf se bratskega sestanka, —
Nekaj cez poldne poda se zbrano uei-teljstvo, na Cera nam starosta g. naduCitelj Benigar, v stanovanje slavljenfievo, da ga povabimo v nas krpg. — G. nadzornik je bil vjdno ginjen, povdarjajoC, da, fietudi na5 predstojnik, ostane nam vedno bratski to-varisV
Ob 1. uri smo se sestali vsi v Mahor-CiCevi restavraciji, kjer je bilo prfpravljeno ukusno, s cvetlicami odiCeno omizje.
Slavnostni govor izustil je g. Benigar. Govoril je krasno, povdarjajoC slavljenfievo delavnost, ljubezen in poMvoval-nost za vse, kar bi bilo Solstvu v korist in v Cast naSemu stanu. — Koncavsi, podari mu sopek sve2ih cvetk v imenu uCiteljstva, v znak Ijubeznt, ki jo vsi gojimo do njega. G. nadzornik se zahvaljuje v presrCnih be-sedah, obetajoC nam povsod svojo skrb, po-mofii in sveta, ter pravi, da s tem imeno-vanjem je vse ufiitejstvo se2anskega okraja Castno odlikovano, in je uverjen, da bodemo vsi tovarisi bratski n s podvojeno mocjo de-lovali v prospeh Solstva, milega naroda in Hubjjene Avstrye, Sledil je temn krepki: Zivijo!
G, Albin Strekolj napiva Nj. Ve-liCanstvu presvitlemu cesarju kot prvemu zaSCitniku solstva, prosvete in omike. G. Luznik napiva v kraauih besedah domo-vini. G. Kosovelj dragfm odsotnim tova-riaem. G. Bano starini nasi,preljubljenemu g.Bonigarju, omenjajofi prebritko izgubo, ki ga jo dolotela v druaini. —
Ob 51/, je posetil naso slavnost preblago-rodni g. glavar, grof Schaffgotsch. Medtcm, ko ga ueiteljstvo spoatljivo pozdravi, spegovoril je g. glavar preiep govor slav-Ijencu, omenjajoC njega delavnost na solskem polju, neomahljiv znaCaj, uzor moza ter sled-njifi Cestita ueiteystvu na tako srecnem ime-novanju. — Sledili so temn govoru oduSev-Ijeni 2ivijoklici. G. Strukelj spregovori na to lepo napitnico na g. okrajnega glavarja kot predsednika okr. sol. sveta ter pravi, da nismo imoli So do sedaj takega, ki bi se tako za-nimal za Solstvo. — fie je na potovanju po svnjom okraju, nikdar no zamudi, da bi ne obisknl dole visti vasi.
G. nadzornik Kante napiva prebla-gorodnemn deZelnemu Solskemu nadzorniku vitezu K10 d i e u, ki mu je obzaloval, da se radi holehnosti ne more udeleziti nase ;i«-nainjo slavnosti. Zatrdil mu je tudi, da spo-ituje in cent v prvi vrsti uciteljstvo scian-skega okraja kot izredno murljivo na solskem poljw. —- Ueiteystvo mu je zaklicalo srfini: Bog go 2ivi. —
Slednjie napiva g. Bano vzajemnosti, slogi in bratstvu ueiteljstva, ki v resnici tako lepo cvete med nami v nasent okraju. —
PriSel je prehitro Cas loCitve. — Vsakdo nas je pa nosel domu res nrekrasno spomine na ta dan. — Sklepam: Zivela bratska vza~ jemnost in kolegijalnost, 2ivi novi g. nadzornik, ki si se vedno med nami trudil, da se je to med nami gojilo in krepilo! —
8 Tolmlnskega. — Prav je, da je za-Celo novo sadjarsko drustvo pridno dclovati, ZaCetek je vsak tezak, zato ne sme se pri-Cakovati posebnega zanimanja. Od uspehov je zavisno zanimanje. Nasi kmetje se drzijo gesla: „Roka roko umije.* Ce kak krajcar dajo, hoCejo iineti od njega tud: u2itek. Zato svetujemo novemu druStvu, da prej ko prej uredi drevesnico ter ponudi priloznost ne-vednim kmetom, da se prepriCajo, kako ko-ristno je to drustvo. Dasi v zaCetku ni veliko udov, vendor je treba naprej vstrajrs sto-pati, in v nekaterih letih smemo upati, da se izdatno pomno2i Stevilo udbv. Posamezni udje odbora so veC ali manj praktiCni mozje in s sadjarstvu izkuseni, zato lehko marsikaj dobrega svetujejo.
Da pojde stvar naprej, naj blagovoli slavni odbor vsak korak objaviti v „Sofiir kajti le tako se ogrejejo inrzia srea.
Iz LJubljane, 10. aprila. (Izv, dopis). Volitve so razpisane za mestni zastop na 22. t. m. za tretji, na 24. za drugi in na 26. pa za prvi vrl'lni razred, Ker se naSa .katoliska stranka" he upaniti na skrivnem postaviti svojih kandidatov, skuSa po ovinkih napraviti kako zmesnjavo. Nekateri Alanikonservativnega
obrfnega druStva so jeli delatt na videz na svojo roko in za svoje kandidate, v resnici pa je to le raaslo „katoli§ke stranke", kise neupa nastopiti ofiitno jiod svojo firmo v Ljubljani. Geslo, pod katerim se bode letos volilo, je : „da le obrtnik more zastopati obrtnika* in pa ,le doktorjev ne". Poslednje geslo ni novo, temvec je je znaSel osnovatelj konservativno-obrtnega druStva, pokojni gosp. Josip Regali, ko Se ni bil ustopil'v tabor nase katoliske stranke.                                       -,
Kandidati naSe katoliske stranke so je-den krojafi, jeden krCmar, jeden raesar in jeden izvo2Cek. Tiste mislijo spraviti v mestni zastop. Pafi cudni zastopniki obrtnikov bodo: mesar, krCmar in izvoifiek, ki imajo ravno tako n:alo skupnih koristi z obrtniki-rokodelci kakor odvetniki, fcatere priSteva tudi obrtni zakon mej obrtnike. Posebno koristi krtmarjev se ne ujemajo vedno z onimj drugib obrtnikov, kajti krCmar in mesar sta veC trgovca nego obrtnika. Zato lahko reCemo, da niso pravi prijatelji obrtnikov doliCns, ki priporo-Cajo take kandidate — ali j»a_ne..ppznajp.do-_ bro koristi obrtnikov.
Te dni so razpoSiljali po mestu nastopni volilni oklic: ,Pozor obrtniki! Blizajo se volitve v mestni odbor. Vazne so za nas, ker se v tem odboru sklepa tudi o obrtnih zadevah in ker moramo vsi nositi bremena, ki nam jih nalaga previdnost ali neprevid-nost mestnih odbornikov, — Ako hoeemo, da ne bo odbor sklepal o nas — brez nas, ali celo proti nam, kakor se je dozdaj vefi-krat godilo, se tudi volitve ne sinejo vrSiti brez nas in proti nam. Naia nujna dolznost je, da se potegnemo za se in si v sedan jih tezkih Casih ohranimo, kar se da. — Kedo jedini pozna obrtnikove tefcave? — Jedino obrtnik sam. Kedo se briga za njegove zelje? — Jedino obrtnik sam. — Kedo bo vselej iz prepricanja tudi v hudih Casih bra-nil obrtnika? — Zopet obrtnik sam. Zatorej se zdruzimo in drSimo skupaj, kakor tudi sktipno trpimo. NaSe naCelo bodi: Vsakemu svoje. — Kakor drugi stanovi, hoCemo si pri-boriti tudi mi svoje pravice, pridobiti hoCemo obrtniStvu potrebni ugled, da se bodo tudi drugi stanovi ozirali na nas in upoStevali naSe teznje, katere merijo na ohranitev in prospeh malega obrtnistva. Ne dajte se torej pregovoriti in premotiti znanim prernetenim agitatorjern, kateri skrivno delujejo proti nam, ob enem pa pobirajo poobla-stila pod naSim imenom ter jih donasajo na-Sim nasprotnikom. Pravico imamo, da svoje mo?.o izberemo za svoje zastopnike. Bog in cesar nam jo "dajeta. Dol2nost imamo, da izvrsujemo to pravico, Ce hoCemo biti v resnici mozje. Pravicna reC bo gotovo zmagala. Zmago ji more ustaviti samo brezbri2nost in vnemarnost obrtnikov samih. Tega oCitanja si noCemo zaslu2iti. Torej zdruzimo se in oddajmo kot jeden mo?, svoje glasovnice svo-jim mozem!•
Podpisati se niso hotel! izdatelji tega oklica, za kar so imeli najbrze svoje povode. Tudi ni omenjena tiskarna, v koji je bil ti-skan, zatorej ne moremo za gotovo vedeti, kje je zagledal beli dan. Nekateri govore, da se je tiskarna sramovala staviti firmo pod ta duhoviti oklic, drugi pa pravijo, da se je s tem hotelo izvor oklica prikritt.
Najzanimivejsi odstavek okiica je paC dotiCni, ki govori, da bode v hudih Casih le obrtnik sam branil obrtnika iz prepricanja, Radovedni smo, kaj so si mislili ggv: Kalan, dr. GregoriC, dr. SusterSiC itd., ko so Citali ta oklic. Saj se je ponujal obrtnikom za zastopnika v mestni zastop uprav .SlovenCev" urednik. Z jednako pravico bi lahko kmetje trdili, da jih more le kmet oCitno zastopati. Po tem naCelu bi torej ne mogli priti v mestni, dezelni ali dr2avni zastop ne kaplani, ne odvetniki in ne zdravniki. Zanimivo je tudi oCi-tanje v oklicu, kjer trdi, da se skrivno dela proti njim, mejtem ko izdajatelji oklica sami prikrivajo svoja imena.
LetoSnje volitve so radi tega vazne, ker bodo letos tudi dezelnozborske volitve, kajti mestne volitve so nekaka poskuSnja za dezelnozborske. Ko bi naSa konservativna stranka pri mestnih yolitvah zmagala v tret-jem razredu, bi poskusila s svojim kandida torn pri dezelnozborski volitvi, nasprotno pa, Ce pri mestnih pogori, ne bode poskuSala sreCo pri dezelnozborskih. Radovedni smo pa, Ce se bodo tudi pri dezelnozborskih vo-
se je seSel s starim svojim znancem, zaCne 2id majati z glavo in na nemSko praSanje po-verjenika odgovori v ,jugoslovanskem jeziku trojedne kraljevine", koliko se mu je bil pri-uCil, letajoC po juznih krajih, , id captandam benevolentiam*.
,Za bozje Cudo! zopet sem naSel sta-rega znanca, velika Cast zame, velika Cast! sluga ponizen, gospod Sveslav PoStenjakovic, sluga, gospod pravi iiirski rodoljub! Za Cudo bozje, kako da me ne poznate veC? Jaz sem Lavoslav Zvezdogorski, milostivi gospod; ker je bil babilonski car Nabukodonozor pravi Slovan, sem tudi jaz Slovan. Bog je praviCen sodnik, Bog vas je postavil za sodnika, in gospod, pravi iiirski rodoljub, bo tudi praviCen sodnik; o! jaz sem posten Clovek, ni-sem kral, nisem ubil nikogar, nisem nikomur niCesar dolzan; sodite me po bozji pravici, milostivi gospod f"
,Neumne2!", zagrmi poverjenik, „kak Sveslav PoStenjakovic? Kak Ilirec? Kak rodoljub? Vidi se, kakSni nepridipravi so tvoji stari znanci. Poznaj me, jaz sem Herman Ehrenberger, Cuvaj javnega mini. Pisite, za-pisnikar, zapisnik; ,KriviCnik se imenuje Lavoslav Zvezdogorski; ,slav" in ,8ki« so konCnice imen v&eh prenapetih ljudij; kri-viCnik veli, da je pravi Slovan, to mi pod-Crtajie v zapisniku; krivicnik pravi, da je bil babilonski car Nabukodonozor Slovan, to .zopet kaze njegovo skvarjeno panslavistiCno
naravo. Tudi to podCrtajte. A ti nepridiprav, odgovori CloveSki, ko te clovek praSa, t. j. nemSkt. Kaj ne ve§, kak jezik vlac'a v vseh kronovinah po ministerij. em ukazu? Kaj ne ve§, da je nemSki jezik ona divna mo-ralna vez, ki veze vse avstrijske narode? Kaj Se ne ved6 ljudje, da je hrvaSka litera-tura smeSna stvar, s katero se nikdo noCe veC baviti ? Kaj hoCe ta javna in kukavna zemlja polna nemoCiezev brez duha in srea? Naj vedo Jugoslovani, da nimajo boljsih prija-teljev kakor so Nemci. Ali Cakajte; od Reke do Karlovca mora biti vse italijansko, in od Karlovca dalje vse nemSko; kdor se bo temu protivil, obesimo ga. Pes mora plavati, ali pa utoniti. Vi ste tozeni kot tajni agent, ki narod punta za jugoslovansko samostalno kraljevino. Listine; pisane v ruskem jeziku, dokazujejo to. Sedaj pojdite v zapor, dokler se ne konca preiskava !*
Zid je vzdihoval delj Casa v zaporu, no koneCno so ga zopet morali pozvati na izpra-Sevanje; mej tem je prista reSitev od vise oblasli, katera se je bila naprosila za poja-snilo v tem velevaznem poslu. Filologi vise oblasti so pripoznali hebrejsko pismo, a iz ttga je visa oblast pripoznala znaCaj „posto-paCa", in nalozila nizji oblasti, da ga pusti na prosto nogo. Zida zapode iz mesta, a on se je resil svojih neprijaleljev ter be2al, vpi-jofi; „B!a2eni vzmiCoC;!"
(Dalje prih.)
litvah ravnali po naCelu, da le obrtnik more zastopati obrtnika, kmet pa kmeta. Tega ne verjamemo, ker bi po tem njih gTavnt vodje morali p-»pustiti vsako misel na javno poli-tiCno deiovanje.
Goriske novice.
Jezik - oslovsfcvo naprednje med na-Simi Lahi. ftujte,- Ijudj6 bozji, a drtit' si trebuh, da vam smeha ne poCi. — Sloviti laSki SuSmar Caprin, katerega malovredne krparije povzdigujeJv> v deseto nebo irte<!en-tovski listi, je zaCel to2iti v svoji novi. knjigi I „Alpi Giulie", kako ,mlada Slovenijafc sloveni * stara InSka imena. In Cujte, kake kozolce preobraCa ta ,ufieni* jezik -oslovee!S!ovenci smo prekrstili: Sedula v Sedlo, Nabresina v Na-breck, Raunach v Ra v ne, Roditti v Rodik, Elsaeo v JelSane ttd. — In taka oslovstva cvetejo zdaj med Lahi! Sicer se bomc morali Se vrniti k temu Caprinu radi zgodovinskih resuic, ker ne pozn-a najna-vadnisih refiij, pa se drzne pisati zgodovinske in narodoslovne razprave o nasih krajih. Kar poCenja ta puhloglavee, je pa-5 najgrSa predrznost!
Kaj hot — PoroCali smo, da je letos izzrebanih 21 slovenskih porotnikov; vseh ne bo mogel nikdo odkloniti, paC pa je mo-goCe, da bode cel6 vsa porotna klop sloven-ska. — Predsednik sodnemu dvora bi moral torej govoriti slovenlki!"— Ali kaj bo? Nikdo dnslej doloCenih predsednikov ni sposoben, da bi mogel govorit: fconecni govor v slovenskem jeziku. Dvorni svelnik Shis a ne, ker nikakor ne zna dosti slovenSCine; cle2el. sodn. svetnik Goriup je sicer Slovenec, ali jezika se nikdar ni ucil in ga torej ne zna, razun nekaj narecja kanalskega, ki pa ne zadoSCa; dez. sodn. svetn. Flegar pa mesa hrvaSCino, istrsko meSanico in slovensCino, kar napravi tolik kaos, da je treba imeti 2e precej soli v glavi, ako se ga hoCe razumeti, Ti trije go-spodje so nesposobni za vodstvo porotnih obravnav v Gorici. Drugih svetnikov tukaj tudi ni! Tak6 slabo so nas visje oblasti os-krbele s spodobnimi moCrni! — Kaj bo terej? Ali bi ne bilo potrebno, da bi do^el sposobsn predsednik od drugod?! Tak6 ne bo mogoCe obravnovati! To povemo 2e danes!
Kdor ne veruje, seprepriCa!
Bedarlje. — ^Corriere* je na-tveznil svojim Cilateljenj, da vsi Slovene! v Gorici placujemo le okoli 2000 gld. v ob-Clnske blagajnice,' dofiirn m e s C a n i (a kdo so to, Slovene! ne ?) plaCajo le pasjega davka okoli 2500 gld. — ,f!orriere* mora imeti svoje Citatelje za neumnejSe zivali od tistih psov, ker drugaCe, bi se ne predrznil, natvezati jim take oslarije. — Ne pade nam na urn, da bi pobijali s Stevilkami take neumnosti. ReCemo le toliko, da bi goriski Lahi ne le ne mogli placevati davkov, toliko manj za pse, mnrveC bi niti suhe polente ne inieli, da b! za pelagro poniirali, ako hi ne bilo slovenskih gro'Scv, — Kdo pa plaCuje u2itninski davek, ako ne po veCini Slovenci ?!
Novr inLsel. -•- Cujejo se glasovi, da na visjem mestu niso posebno naklonjeni poStni podru2nici v Gosposki ulici, ker se boje, da bi ta imela kmalu veC posta nego glavni postni urad.. — Ziitu so baje spro2ili misel, da bi se zgradilo primerno poslopje tarn, kjer je zdaj gimnazija, kjer bi zadoScal jeden sam poStni urad, Gimnazija bi se zgra-dila potem drugod.
PorotnlkJ. — Obravnave pricno 25. t. m. Doslej je zrelih pet sluCajev, namreC: 25. t. m. proti Jo?,efu Mleku2u iz Koritnice pri Bolcu zaradi posilstva. Zato2enec je 53 let star, neo2enjen. — Predsednik Goriup, sodnika Gironcoli in Deil'Ara; dr2. pravd. namestnik dr. Sanzin; zapisnikar avskultant Devetak.                    ,,
26. t. m. proti Herm. Visentin iz Korone v Furlaniji zaradi posilstva.
27.  t. m. proti 22-Ietni FranCiSki Paj-tner iz Porezna na Tolminskem zastran po2iganja. Predsed. Flegar, sodnika prejsnja; dr2. pravd. nam Sanzin; zapisnikar Devetak; zagovornik dr. StaniC.
29.  t. ni. proti 27-letni Ani V a I a s iz Strmca na Predeln zastran detomora. Preds. in sodn. prejsnji; drz. pravd. Canevari, zapisnikar avsk. Cechet
30.   t. »n. proti 21 - letnemu Andreju Mladovanu v Sempasu zastran po2iganja in talvine. Preds. Goriup, sodnika prejSnja: drz. pravd. Canevari; zapis. Deyetak.
Toliko obravnav je zdaj pripravljenih: utegnejo pa biti do tje zrele Se tri druge.
Med petimi sluCaji so takrat 2a! Stirje Slovene! na zato2nt klopi. Vendar je drtavno pravdnistvo vse le po laSki to2iIo, dasi dobro v6, da je velika veCina slovenskih porotnikov. Ta skrajna trdovratnost zaslu2i, da jo nasi poslanci po vrednostj oznaCijo, kq pridejo na Dunaj.
Vremc. — Danes teden smo imeli krasno vreme. V soboto jutro se je zaCelo nebo oblaCiti in proti veceru je 2e de2evalo. Vsled tega so izostale vse procesije v soboto veCer in v nedeljo zjutraj. — VelikouoCni praznik pa nam ostane dolgo v 2ivem spominu. Do poldne Se ni bilo sile, ali popoldne je silen veter podil oblake prahu po ulicah. Drugo jutro smo imeli zopet krasno vreme, ki se nam je prijetno smehljalo; v torek in sredo je bilo vreme tudi zeld prijetno. Uceraj je pa po malem deZevalo in danes tudi.
Javnl pies. — V pondeljek e bil v Gorici na Telovadnem trgu velik javer pies; prostor je radovoljno prepustil msgistrat. Pies se bo ponavljal v m. k'io. — Treba je vedeti, da pies po cerkvm.,*: don-bah ni dovoljen do poInoCi prihodi,. nedelje. Ali v Gorici se nikdo ne zgane, nikdo se ne upa, javno grajati take javne plese, ker se vrSe pod pokroviteljstvom goriskega 2upana. Le nasproti nam Slovencem, ako se kaj pregre-Simo, vsakdo slobodno brca! Svarimo slo-venske rojake, naj vendar ne gredo k temu plesu!
Zakasiiltcv vlakov. — Med prazniki so vsi vlaki imeli vecje ali manjSe zamude. Pri ju2ni 2eleznici so zdaj zamude vsled po-
tresa, ker morajo zel6 previdno voziti, zlasti Cez mostove, ker ne ve se Se, koliko Sknde so pretrpeli.
Pretep. - V soboto sta bila v Podgori dva pretepa; ranjena sta bila Anton Figar iz Koj-skega in fiernic Ant. iz Ljubljane. Prepc-ijali so ju v bolniSnico. — Ramlcev oro2niki niso odvedl: v zapor!
Iz RenS in bli2ine je odslo v Ljubljano 2e okoli 150 zidarjev, ki so bi brzojavno pozvani tjekaj. — Tako je prav: Svoji k svojim!
V   Gabrijab. pri Srnarijah je nmrl v soboto popoldne C. g. vikarij Vinko Stubelj po kratkem bolehanju. Rojen je bil v Sta-njelu 2. jan. 1841., posveCen pa 18. sept. 1869. — Dva moza, ki sta bila na Vcliko not pri mrtvaSkem odru, sta se silno pre-straSila, ko je nastal potres. Menila sta, da mrtvi straSijo. Po dolgem Casu sta Se le prisla k Zf.vesti. -r Pogreb je bil v pondeljek. Naj v a>.u poCiva!
Gad pIHI je v joboto 7l-!etnega J02. Franfelkrnar v TTostanjevieT na Krasu in sicor v desni mezincc. Pripeljali so ga v gorisko bolniSnico.
Dlnamil. Gosp. Jo2ef Kranjec iz Dre2-nice pri Kobaridu je naSel nekaj smodki !iel6 podobnega. Vzel je no2iC, da se pre-priCa, kaj je to. Ali ko je zarezal, nastal je velik pok in Kranjeu je zdrobilo Stiri prste. Bil je dinamit.
O potresu &mo dobili z de2ele toliko dopisov, da bi napolnili 2 njimi gotovo veC nego je«lno Stevilko. Ali vsi dopisi so a) podob-ni skoro cela. Zat6 smo jih opustili. Presrfna hvala gg. dopisnikom, ki so se nas domislili. Prosimo, da bi nam ostali zvesti tudi za-naprej.
V  R0&1I1 so postavili 3 nove zvonovc iz Broilijeve livarne. Tehtajo 150'J kilov. UglaSen! so v e-fis-gis. — Ker so preliti zvonovi tehtali U62 kilov, katere je B. plafal po 1 gld. 20 kr., so Roearii doplaCali v denarju le 807 gld. 30 kr.
Narot'iitkom. Strahovita noiiuirnost je okn2ila mnoge naSe narocnike. Naj reCemo korkoli, ne zganejo se, da bi storili svojo dol2nost. — Na§ list je velik; imamo veliko stroskov in truda z njim, a vendar naroCniki nam delajo se dennrne te2ave.
Prosimo torej, da vsakdo stori svojo uol2nost, ker zanaprej bomo bolj strogi.
Pes stekel? — V Kanalu je u5el go-spodarju 60 do 70 klg. te2ak pes ter je ubral pot proti Tolminu, GredoC je napadel oveo, Zraven stojeCi otrok jo je hotel braniti. Za to uslugo strgal mu je pes obleko. S tem pa ni bil Se zadovoljen ta kosmatin, Pred oCi mu je prisla kokoS in jo je tako slrcscl, da je daleC proC odletela. To se je hitro raz-neslo in ljudje so bili tnnenja, da je pes — stekel. V Tolminu so dali prikleniti vse pse in zapreti hisne in v lilevske duri. Z nabi-timi puSkami so ga §li lovit. V VolCali ga je nekdo v mraku ostrelil pa tako nerodno, da je imel Se dovolj mod, pete odnesti. Pot za njim je bila vsa kivuvii, Ali Se lazi okoli in ali je bil res stekel, ne ve do danes nihCe povedati.                                             ,P. L."
Ostala Slovenia.
Triaske novice. Po nemskih Casopisih so prinesli tudi tr2a§ki italijanski listi vest, da je dr. Lueger izjavil nasproti slov. okoli-Canskim poslancem, da se bode on potezal za trgaSke Sloveuce. Ta izjava je dala laskim Casopisom povod, da so grdo napali ura. Luegera. „Edinost" nasprotno izjavlja, da je sicer dr. Lueger govoril s slovenskimi poslanci, ali da ni rekel niC takSnega, kar mu podtikajo ti Casopisi. Torej le z lazjo hranijo svoje Citatelje ti Inhonski Casopisi! — Urednik „L' I n d i p e n d e n t a" se je bil prito2i! svojeCasno proti neki obsodbi. Pri prizivni obravnavi pa je bila polrjena obsodba prve oblastnije in globa poviSana od 15 na 50 gld., zguba kavcije pa na 320 gld. zraven zapora 20 dnij. — Tr2a§ka hranilnica in posojilniea bode imela redni obeni zbor v nedeljo 21. t. m.
Istrske novlee. Volitve zaupnih mo2 so razpisane za k o p r s k i okraj: v D o 1 i n i dne 20 (voli 15. volilnih n?o2), v Dekanih due 22. (v. 12 v. m.), v Pomjanii dne 22. in 23. t. m. (v. 13 v. m.) — V Volos-kem okraju v Kastvu dne 22. t. in. (v. 32 v. m.) — V puljskem okraju; v Pulju dne 25. (v. 15 v. m.), v F i I i p a n u za obc. Vodnjan dne 24. (v. 8 v. m.), v Barbanu dne 23. (v. 7 v. m.), v Kan-fanaru dne 22. (v. 6 v. m.), v San-viCenti dne 23. (v. 5 v. ni.), v Balah dne 25. (v. 4 v. m.) Volitev priene v Pulju ob 7. zjutraj in konfia ob 4. popohulno, v Filipanti, Kanfanaru, SanviCenti pa pricne ob 7. in konCa ie ob IQ. zjutraj; v Balah pricne ob isti uri, konCa pa ob 9. uri zjutraj. Rodoljubi, pozor!
—  Dnp 16. t. m. vrSile so se volitve volilnih mo2 v obCini V i 2 i n a d i (okraj poreski) in v R o C u (okr. kopersk:}; v prvi obCini izvoljenilt je 3, v drugi pa 7 nasprof-nih volilnih mo2.
—  V obcinah Milje inlzolav koper-skem okraju, kakor tud! v Motovanu v poreskem okraju, zmagalaje slovenska stranka ukljub temu, da so vse tri obcine v italijanskih rokah. Nasprotno v obcinah Pi ran (koperski okraj) in Vertenelj (po-reSki) zmagali so nasprotniki.
—   Obcina Zminj, v polit, okraju pazinskem, izvolila je svojimi Castnimi ob-Cani drza»na poslanca dra. Laginjoin prof. S p i n C i C a ter bivsega zminjskega 2upnika MiklavCica. Cestitamo!
—    PredsedniStvo politicnega druStva .Edinost* v Trslu je naprosilo c. kr. na-mestnistvo v Trslu, naj bi isto storilo po-trebne korake za svobodno volitev pri volitvi volilnih mo2 in za osebno varnost volilcev v onih mestih ali okrajih, kjer se ima vrSiti volitev. Na precej obsirno in temeljito se-stavljeno spomenico, prejelo je^drustveno predsednistvo odgovor od namestniStva v tem zmislu, da je isto 2e storiio vse potrebno, da bode zagotovljena svoboda volitev in tudi
osebna varnost. 0 tem ss paC s'e-le prepri Camo!
—    Dne 15. t. m. je imela obeni zbo gospodarskn zadruga v Kastvu.
— Neki konsorcij prositrg. minister stvo dovoljenja za izvrSitev tehniskili priprav ljalnih   del   za   zgradbo   o/.kolirne,   ozirorn; normalnotiriie   elektriske  zeleztiice z. Reke Opatijo-Volosko, a tudi Cez lko v Lovran.
- Kakor doznajemo iz dobrega vira dobodo v Pazinu drugo lokarno, katero odpn farmacevt G It e r s e t i c h, ki sedaj sluzbuji v Gorici. V razpisu za drugo lekarno v Pazinu, zahtevalo se je poznavanje ,de2elnil jezikov, to je italijanskega' in hrvaSkega. Al mne novi lekar hrvaSki, tega ne verno, neka; slovenski za silo pa govori.
Kranjske novice. V Idiiji so se po-svetovala vsa tamoSnja druStva, kako bi sezi-dala skupni „Narodni Dom". Ali posvetovanjt se je razbilo 2e pri imenu. Ker je stvar velikc va2nosti, so sklenili zastopniki druStev, na vsako posaniiCno drustvo skliCe izredn! obCn zbor, ki naj se izjavi o predlogu. Prvi oben zbor je sklicala ,KntoliSka> delavska dru2ba* pri katerem pa so sklenili: sezidati s Casorr lasten katoliski dom. Pri obfnen zlioru gasilnega (kot podpornega) druStva s<j je zakljuCilo sploh n e s 0 d e 10 v a t i pri tem domu, ker upajo, da obCina da temu druStvu prostor v novi hisi, ki se ima zidati. Z ozirorn na to krasno slovenska (in ne slo-vansko) slogo, zakljucil jo obeni zbor „Delav-skega podpornega druStva" pri obCnern zboru dne 7. t. in,, da poskusi uresniciti spro2eno misel s tem, da bi se sezidal .Dclavski na-iodni dom" v proslavo 50-letnice vhidanja ])rcsvitlega eesarja. Pri tem podzelju Zelimo vrlemu delavskenui drustvu v Idriji, tia bi dosegel in izvrsil svojo namero. Ljubljanski obcinski svet je dovolil 300 gld. v iiumcn, da pojde primerno Stevilo ubo2m'h otrok v morske kopelji Gradez. V firnem Vrhu pri idriji snujejo posojilnino. • - V K r a n j s k i G o r i je posojilniea 2e ustunovljena in regi-strovana. — Imenovani so novi okrajni Solski nadzorniki na Krnnjskein, in sicer gg.: naducitelj Ivan Tluim.i v Postojini za okraja Postojno in Legatee; naduCilelj Josip Kragelj v TrZiCu za okraja Kranj iriRadovljico; prof. Viibuld Zupnncic v Ljubljani za Ijubljunsko okolico in Katunik; naduCilelj Fran GabcrSck v KrSkem za okr. Krsko in Litija; naduC. Ant. JerSinoviC v Crnomlju za slov. in ulrukv. Sole za okr. Novomesto, firnomelj in Kocevje; za nemSke Sole v teh okrnjili pa gimnuzijalui ruvnatclj Peter Wolsegger v KoCevju; prof. Fran Levee v Ljubljani za slov, in ut/akv. Sole vLjubljani; proi'. B. Knapitsch za nemSke Sole v Ljubljani, Krskem, BelipeCi, Dom2alali, VovCah in GoriCah. Gospodje nadzorniki Zu-pancie, GabrSok, Jersinovic, Kragelj in Thiiuia so dobili ilopust, da se morojo posveliti iz-kljucno le solskemu nadzoi'slvii.
—  Trg. ininisterstvo na Dunajit je po-daljSalo za Sest meseeev predkoucesijit g. Kajetanu Fabru za zgradbo zelezniee iz No-vega Mesta v Urezice, kjer bi se zjedinila z 2eleznico Bre2ice-Zagrcb.
—    Lani je bilo na Kranjskem 278 samostiilnih 2upnij, 2 lokalni kaplaniji, 2 viknrijala, 8 starih kaplnnij, 21 ckspozitur, 225 kaplanskih mest, 6 vorniCarjcv, 41 drugih beneficij, 311 cerkva, od dilSnilt pastirjev oskrbovanih, 1001 podru2niit cerkvu, 8 saruo-slanskih cerkva, 187 kapelic; duhovSCinc je bilo razen Skom: 16 korarjev, 424 dusnih pastirjev, 34 drugih duhovnikov, 47 vpokoje-nih diihovniknv, 11 duhovnikov iz drugih Skofij (44 jih jo pa odsotnih), 55 rcdovnikov, 107 nun urSulink, 11 kaniielilaric, 137 usmi-Ijenihsester in 12 magdaleiiaric. DuS je imela ljubljansfca Skotija 574.861 (kacih 70.000 odsotnih).
—  K poroCilu 0 potresu v Ljubljani dostavljamo na tern mestu: Prosv. cesar je daroval 10.000 gld. — • Mestni zastop ljubljanski je taknj dovolil 10.000 gld. za naj-.lujniSe potre;>< -- Trgovina in obrt sl:i prenehala; velikemu delu prcbivalstva grozi beda in lakola.,—- ZaCeli so ze pridno po-pravljati poslopja, u delavcev zrnankuje. — Postavljati so zaCeli lesene barake po vsem mestu. Tudi v zelezniSkih vozovih ljudje So vedno prenocujejo. — Dru2ba ,R d e C i kri2* niirno dr2i roke kri2em, dasi ima veliko koristnilt priprav na razpolago. — Z a g r c b s k i listi so objavili oklice do naroda za nabiranje darov v pomoC nesreCni Ljubljani. Enako mnogi CeSki listi. ,Na-rodnoglediSCe" v Pragi priredi pred-stavo v ta narnen. —- Ali tudi dunajski listi pozivljejo Citatelje, da bi se oglasili z darovi za Ljubljano. Jeden list zahtevu, naj bo prva toi!-ka obravnavi prihodnje dr?.avno-zborskc seje podpora Ljubljani, a davki naj se pop^olnoma ali deloma odpiSejo.
Stajerako novlee. V Celju so imeli bismarkovci komers, kojega je odprl veliko-nemec dr. Jesenko, sin rajnega slovenskega narodnjaka. Udelezll se je istega tudi so dni pristav dr. Wakaun. — Dne 11. {• »»• odpeljali so se Stajerski bismarkovci na NemSko, da izroCijo Bismarku znano kupo z grbi Stajerskih mest. — V Teharjili je izvoljen 2e slovensKi 2upan v osebi posestnika Josipa Reba. — Dne 21. t. m. bode javen shod v 2alcu, kateri priredi „Slov. kat. delavsko drustvo*. — Vraznib stajerskih mestih, kakor poroCa »Dom,* nimajo obcinskih zdravnikov; ukljub dobri nagradi jih ni mogoCe dobiti. (Enako je na Primorskem. Ur). — Pri Podsredi ob potoku Bistrici se je odlrgal plaz ter naredil kmetom veC tisoC Skode in spravil v nevarnost veC poslopij. — Okrajni zastop ptujski se je sestavil tak6, da je iz-volil nacelnikom g. Josipa Zelenika, njegovim nameslnikom pa c. kr. notarja S. 02gana.
KoroSke novice. Kot prvo koroSko novico prinaSamo, da Steje dru2ba sv. Mo-hora za tekoce Ieto 71.000 Lianov! Torej cela vojska. Bog daj kmalu 100.000! — Tudi koroSki Nemci in nemCurji so proslavJjali. Bismarka; pri teh proslavah so se odlikovaili najvec slovenski renegati, kakor: Dobernik, Cebul, Kranje Ambrose, Plavec in drugi »iki« ,iei« itd. — Tudi v Celovcu je med rodoljubi v mislili .Slovenski Dom*. — Ce-lovSki okraji, ki so bili nekdaj vsi  slovenski,
kakor Goricica, St. Peter in St. Rupert, so ze ponemceni, knaalu pa bodeta Se St Martin in OtoCe. Uzrok je iskati v tern, ker morajo otroci hoditi v nemSke mestne sole. — Pri obCinskih volitvah v Svetni vasi so Slovene! propadli, nasprotno pa v Globasnici je zma-rala slovenska stranka, utok nemciirjev je bil zavrZen. — Pri obC. volitvah v Libuca h so tudi zmagali Slovenci. — Zujci so naredili kmctom veliko Skode, kajti pogrizh so skoro vsa mlada drevesca, tudi toku, ki so bila ovita s slanio. Pri delu so pomagale zajcem tudi mifti, ker zemlja ni bila zmrzla, pa so pod nio rile- in grisde koremke. Zima je ugonobilu mnogo divjafiine govoryo, da je po^inilo okolo 200 jelenov le v gozdin nadvojvode Ferd'manda.
K   okroinlcl  tr&isko - koperskega
gfcofa.__V 15. st. „N. Slogc* citnuio pismo
nekega duhovn'ika trzasko - koperske Skofije, ki se iiCe te okroznice. Pismo se glasi: „PresvelIi Skof p r e p o v e d u j e svojim du-iiovnikom le to, da v cerkvi o volitvah ne govorijo. Zeli, da se zdrzijo javne in bucrie agitacije tor da taksni ne bodo na celu. Skofu ni na mislih, da bi dnbovnikoin, ki so tudi drzavljani, prepovedal vrSitev politicnih pravic Nasprotno hofie, da se s to pravico poslnzijo pri vsaki priioznosti za blagor vere in drzave. TakSna priloznost se jiiu poda posebno pri volitvah, kjer jib klice blagor vere in drzave, da se zavzamcjo za volitve. Po fimenju presv. Skofa je nadalje dnbovnikoin dovoljeno, svelovali Ijudslvu v politicnih refeb in poucovati ga po svoji vesli in vedi. To je kristjansko nacelo, da nevednezu sve-lujomo in ga poucimo. To je pri-nas topi potrebnejftt?, ker so duhovniki v nmogib ob-cinah jedini, ki morejo ljudstvu svetoyati in ga pouciti ter obvarovati od sleparij in na-sprotnih spletk. Duhovniki morejo torej po kristijanskih, eerkvenih in drzavni zakonih, kakor tudi po okrozuiei presv, skofu, volilrem svetovati in jih poufevali; na kateri naein si pridobijo svojo volilno pravico, kaj jim je storiti, da morejo izvrSiti to svojo pravico tudi svobodno in brez ncvarnosti, kako je potrebno, da pojdejo vsi volilci k volilvi zaupnib moz ter da si izvolijo postene zaupne moze, dobro kristjane in drzavljano, kateri naj potem izvole za svoje poslance le takSne rojake, ki bodo delovali za prospeh naSe krislijanske vere in monarhije nasega pre-svilloga vladarja, kakor tudi za blagor nasi-ga hrvu&kega in slovenskega narcdu, ki je bil, je, in ostane vedno inlaw svoji sveti veri in svojcinu cosarju in kralju .TnkSno svetovanje morejo duhovnikom propovedali le ljudje, ki so nasprotni nasi veri, nnSi monarhiji in uasi'inii narodit. V tun jih morejo prepreee-vali le ftisopisi, ki so nasprotni ne le krisli-junski veri, nego tudi ImbsbnrSki mtiriarhiji in nasemu hrvasko-slovenskemu narodu v Istri".
Tu komentar k okrozniei IrzaSko-kopor-skega skofa velju gotovo tudi za oni puljsko-poreskega in krskega skofa. Vendar pa se ne moremo dosti nacuditi, da uprav v Istri pribajnjo na dan take okroznice, kjer ima brvasko-slovetiski narod hude bojw z ocitnimi niisprotnikc vere in drzave. Kdor koliCkaj ilvomi o tern, naj se potrudl, da dobi zadnjih par fttevilk irredentovskega skrivnega glasila ,Eco delle Alpi (liulie*. Tarn je vse jasno povedano. — Ni dvoma, da so le okrozoice nail vladnega upliva, kar je dokaz, da se vlada mesa v te volitve — in sicer v korist ltalijanom. Ako bo tisla ,Eco" vladi hvalezna, bomo ze poroCali tudi svojim citateljem.
Tudi na Kranjskem se pripravlja osier volilen boj med dvema strankama, in ako je rnogoce kje govoriti o zlorabi priznice kot ugitacijsko mesto, mocamo to reci najprej za vojvodino Kranjsko. Rnzm$re so takd napete, da govori na priznicah dajejo povod celd kazenskim ptavdam, pridigarji plaCujejo globe za svojo gorecnosl v obrekovaoju a doslej se nismo titali kake okroznice proti takemu divjanju v cerkvi. (Zadnje dni je bil neki ili'kan v blizini goriske deZele obsojen na 80 gld. globe zaradi uradnega obrekovanja nekega reservnega Castnika, katerega je skusal pogubiti I'diiio zato, ker je pristaS narodne stranke!)
Dobra mlsel. — Dasi smo Slovenci razkosani po dezejali, vendar si prizadeva vsaka deiela poseb'ej, proslaviti na dostojen j naCin 50-letnico vladanja presv. cesarja. V (Jorici, Trstu, Idriji, Celovcu itd. namerujejo postaviti ,Narodne Dome*. Tako dokazs vsaka deZela pesebej svojo udanost presvitlemu vladarju. Da se pokazemo Slovene! tudi kot ceiotoii narod, morali bi skupno iz vseh deiel pokazati slogo, ee ne na politiskem, vsaj na krijizemem polju. Da se ta sloga doseze, priporofiali bi misel, pridobiti druzbi sv. Mohorja toliko clanov, da bi se jih nabralo 100.1)00 na 50-letnico proslave vladanja presvitlega cesarja. _S tern Steviloin bi ne samo imponovali nasirn nasprotnikom in pro-svilljonemu svetn, marvec bi dokazali tudi svoje plenienitohrepenenje za dusevno hrano, katero nudi Slovencem prekoristna drttfba sv. Mohorja. Slovenci, na noge tedaj, dokazitno svetu svojo moc in slozimo se vsaj na knji-zevnem polju v vdikansko vojsko 100.000 du§! Ix lieneske Slovenije. — Bogoslovec <• g. B r e s C a k Miha je imel radi poman-kanja duhovnikov svojo novo maSo na tibo nedeljo v iupniji Sv. Lenarta Slovanskcga {San Leonardo degli Slavi.) Pree. g. Ivan Trinko mu je napravil po beneSki navadi v ta spomin primerno pesem, katero je ti-skala tiskarna Patronato v Vidmu.
BruStvene vesti.
nn»; n°i°,.r • * k a C11 a 11» J c a* je imela si-noci ou u.^o 8y8 zveCer 52redn5 ol)Cn5 zbor
nrnV-M^i'Lda s0 se »iwem*nila drustvena pravi a, kakor je bil narocil zadnji redni ob-
nS „: ^°fal ln P°Pravil iih J'edr- Tb"i odbor se Je fe poprej posvetoval o njih. -Pr. zboruseje Uttela veCkrat «vahna razprava. Naposlod je obeni zbor §e pooblasUl odbor, da snie sam spremeniti nebistvene reel po
morfbitnih zabtevah z merodajne strani. — ! Po riovih pravilih dobi„Citalnica* novo vrsto Clanov — untanovnike, ki placajo enkrat za vselej 200 gld., ali 220 v patletnih enakih obrokih. Glavuica je nedotakljiva in se mora plodonosno nalagati v narodnih zavodih (torej se tudi sine porabiti za .Narodni Dom")! Obresti se upisujejo kot tekoci dohodki. — Takoj po zborovanju sta se oglasila ze dva ustanovnika.
—   .Goriaka Citalnica" priredi jutri teden pies, namesto onega,. ki je izostal na puslno nedeljo vsled smrti nadvojvode Albrehta. ZaCetek. ob 8'/» zveCer.
—  Koncert f.enske podru7.nice se utegne ponoviti v nedeljo 14 dnij ali pa izostune, kor so bile nastale neke nepriCa-kovahe tezave.
—    .Goriski Sokol" priredi v.,nedeljo 28. t. m. spomladansko veselico z igro, govorom. tamburanjem, petjem, sreckanjem in plesom. Natancneji spored prihodnjic.
—   »G o r i 5 k a I j u d s k a p o s o j i 1-nica" je imela v torek skupno sejo ravna-toljstva in nadzorstva; sklepe zastran obresti glej v posojiliiiCneii) naznanilu na 4. strani. — Odslej bodo torej obresti posojilotn za '/a ft nizje. Sploh je naSa posojilnica zdaj razmeroma najcenejsi denarui zavod, kajti povsod  je vec stroskov nego pri posojilniei.
•Tudi se pri nafiem.zavodiijiU.Miar najhilreje dobi.       Kaj vec o tern bomo*"jgovorili,
H a v n a t e 1 j s t v o se je seslavilo tako - le: ravnatelj dr. N. T o n k I i, njegov namestnik dr. Henrik Tiinia, denarnirar dr. Fran K o s, priglednik Franjo F e r f i 1 a, tajnik Andrej fiabrsfcek.
Nadzorstvo pa se je seslavilo tako-le: predsednik mons. Fr. Avg. KoSuta, tajuik Val, Kaneler, nadzorniki pa: dr. Andrej L i s j a k, Anton E r z e n, Ivan D e k I e v a.
— Iz To I in i nu piSojo; Za veselico dne 15. t, in. je bilo mnogo priprav in truda. Slroski za potrebni drustvoni oder narasli so na 300 gld.
Vse toeke izvrsile so se prccej dobro, A zanimauje za to veselico od strani ob-cinstva bilo je pielo. Prvi in glavni uzrok je bil pot res prednje noci. Da ni bilo Kanalcev in drugih plujcev (Hvala ijm!), bila bi (i/.v/einSi sodelovalke in sodelovalce), dvorana skoraj prazna. Dohodkov je bilo U8 gld. 8(» kr. Malo!
Cuje se zelja, da bi se ta veselica prill, nedeljo ponovila, ker bi se je Ink. obcinslvo obilnejse udelezilo. Ako je ta zelja resniena in splosna, uslie?,e jej odbor drage volje.
-- Prosnja, -•¦ Nas list je volik; imnmo lorej vee prostora na rnzpolngo, da moremo porocatl v glavnih potozab o vseh drnMvih v dezeli. Proximo zutegadel svoje prijatelje, dn bi nam n duo in loi'no bele^ili vse glavno toftke » gibimjn in dolovanju narodnih druMcv.
Razgled po svetu,
Na O^crMkttiu se dogajujo ncverjetne reci. Sin znanega pnnlarju Franc Kosuta jo bil izvoljen v drzavni zbor z veliko vefiino glasov. Ko se je pripeljal novi poslance v Pesto, pricakovide so ga velike nmozice ljudstvu, ki so ga viharno pozdravljale; iz-pregli so mu cel6 voz, kateri bo potem vle-kli ljudje; v stanovanje so ga nesli. — Za-kaj vse to? Odgovor je kratek: ker zaslopa nacela in te2nje svojega oCeta, namreC, da Ogerska mora postati od Avstrije popolnoma nezavisna. Ker je pa smcSno govoriti dan-danes o kaki zavisnosti Ogerske od Avstrije, je pac jasuo vsakemu otroku, kaj Madjarji mislijo pod to pretvezo. Zato je niorala na-rediti ta izvolitev precej slabo kri na Du-naju, vsaj cloveski soditi, moralo bi so takd zgoditi. Ako ne, potem se razmere ra/.vijajo pad tak6, kakor je edino mogoC>e pri toliki kratkovidnosli.
—  Atentatorja SzeleSa se vedno niso ulovili ukljub lepi nagradi JOOU gld.
—   Ncznan zlocinec je izvrsii v Zem-plenu atentat na poslanca grofa Szapary - a; vrgel je nanirec petardo v grofovo spalnico, ki je poskodovala le pisalno mizo.
Kako postopajo Madjat'l z ltouiuiictf — Borba mej Romunci in Madjarji je 2e svetovnoznana. Cim vec Madjarji usiljujejo svoj ,teremtete", tern vec se mu Romunci upirajo. Da se pa v resnici junasko bor«, dokaz je njih preganjanje od strani madjar-skih oblastnij. Romunci ukljub lemu nocejo jenjati v borbi, marveS jo vstrajno nadalju-jejo. Tako so sklenili, da poslavijo spomenik .Kralju Alpah", ki je bil poklal veliko Mad-jarjev. To Madjarom seveda ni po godu in, ker imajo moc v rokah, gotovo preprecijo ta namen, kar nam priCa najnovejsi odlok ogerskega ministra za notranje zadeve, ki st« glasi: .Romunski agitalorji namerujejo postaviti spomenik ,Kralju Alpah*, sicer Abraham Janku imenovanem, ki je priSel na glas, da je z romunsko pomoCjo krv prelival mej Madjari. V to svrho zbirajo pri nose javno in skrivno tor nadlegujejo one Romunce, ki ne poznajo preteklosti. Spomenik takemu cloveku ne bi pomenil druzega nega najav-Ijenje mracnega narodnega fanatizma in po-veliCanje izdajalca domovine, kateri je bil uzrok, da je bilo mnogo rodbin poklanih in oropanib. Ker se tak atentat ne sme dovolili, prepovedujem postavljenje takega spomenika •na na5em(l!) zemljiSCu in ob enem nabi-ranje aiilodarov, nabrani denar pa se ima zapleniti (Da bo sluzll za pomadjarjanje Ro-muncev, seveda. Ur.), nabiralci pa se imajo poklicati na odgovornost. po predpisih za-kona. Ob jednem izjavljujem, da, kdor ko-
lifikaj deluje v prid spomensku Abrahamu ; Janku, napravi prestopek, ki se kaznuje z zaporom 15 dnij in z globo 100 gld. ~ Zi-vela madjarska svoboda!
Noin^IJa Pri odprtju severno - vzhod-nega kanala v Kielu bode zastopal na5o mo-r.arhijo nadvojvoda Karol Stefan, ki je te dneve imenovan zapovednikom avstro-oger-ske bojne mornarice. V eskadri bodo bojne ladje »Marija Terezija", .Elizabela* in „Fran Josip". — NemSki cesar je sedaj poln skr-bij s pripravami za kielsko svecanost. Ofi-cijelnih sodeleznikov slavnosti bode do 4000 in vsled zelje cesarja V-iljenia se ima preskr-beti prostor tudi za arugo obcinstvo, kate-rega bode vee tisoC. Poseben odbor ima na-logo, obskrbeti z vsein 100 bojnih ladij, ki bodo navzoCe pri slavnosti. Bode do 50.000 mornarjev.
Iz Parl/a poroCajo, da so zc izgotov-ljeni nacrti za svetovno razslavo 1. 1900. Slroski rnzstave bodo znaSali 100 milijonov frankov. — V francosko zbornico je priSel socijalistiski poslance Mirman obleccn kot prosli vojak na dopustu, kar je zbndilo veliko senzancijo. Vojaska oblast je obvestila poslanca, da mu odvzame dopusl, ako pride v zbornico vnovift v voja$ki. obleki. , Vsled toga je prisnl v zbornico v navadni obleki. V ilmiHkt driuvi so imeli ta mesne volitve v parlamcul, pri katerili je zmagala opoziciju, ki je dobila 01 mandatov, prijalolji sprave so dobili pa In 50 mandalov.
Na otoku Kubl v Amerlkl so se spimtali donmcini proti naseljenim Spanccm. Kuba je pod spansko oblaatnijo, in kakor se dozdeva, uslajo so uzroCili spauski urad-niki, ki so postopali zelo necloveski z doma-cini. Da zadusi ustajo, odposlala je Spanska vlada 20.000 vojakov na Kubo,
Vojiui mv vnliodii. Japoncl in Ki-tajci go sklenili premirje za nekaj lednov, da so med tern ensom vrse pogajnnja o mini, Ako se mir ne sklene v tern Lami, .laponci ne pndaljsajo premirja, marvec krenojo s svojo vojsko naiavnost v Peking, ki je gluvno nu'.slo velikanskega kilajskega cosurstva. Takd brzojavljajo iz Ltmdona.
Raznoterosti.
Ciw»r v I»ulju, DiuV it. maja pride cesar v l'ulj, da prisostviije krstu novo vojno ladije ^Monarch", Cesar se bo v Pnljn ved dnij mudil in so bodo lam za ensa njegove navzocnosli vrSile velike vaje naso mornarice.
Trut — BudlmpeSta, prljatelju Av-Btrlj«1S Mars<kom\i se bodo dozdevala cudnaprimera ,Trsl-Budimpesla* ali prcprica se kmahi o njeni umestnosli. Kakor je v Trstu jedtm spomenik, ki spominja na 500-letno zvezo Trsta z Avstrijo, tako je v Budim-pestu drugi, ki spominja na moza, ki je I, 1848. zvesto stal do zadnjega diha na bra-niku habsburske dinastije ia .s tern same Avstrije. V Trstu so ze veckrat poskusili in pred leti tudi izvrsili atentat na spomenik Avstrije — v RudimpeSti se je islo godilo, in poskus, ki se ni mogel izviSiti pred leti, izvrScn jo bil te dni, to je: vniciti je hotela madjarska irredenta spomenik avstrijskemu junaku Hentzi-ju.
To, kar se godi v Trstu in vec let, da namrec .morajo straziti pred italijansko irredento spomenik Avstrije — je danes v praksi tudi v Budimpesti, kjer strazijo spomenik branitelja habsburske dinastije pred madjarsko irredento. To je dejstvo, katc-rega ne more nikdo ovreci! Razlocek pa je ta, da so ilalijanski irredcntnrji v Trstu skrivni tici, v BndimpeMi pa javni in znani. Italijani delajo skrivno, Madjari naiavnost, oboji pa skupno proti Avslriji. V Trstu ne morejo zaslediti pravih irredentarjev — v Budimpesti jih pa noCejo. V Trstu je itali-janski ?.ivelj privilegovan, Avslriji zvesti slo-venski narod pa povsod preziran — v Budimpesti so Madjari izkljucm gospodarji in sovrazniki prijateljev Avstrije, to je ogerskih Slovanov, katere na vso moC zasledujejo, po-madjarjujejo in unieujejo, da bi kedaj vsa Ogerska postala jeden sam moCen sovraznik Avstrije. Takrat, nadejajo se, bo tudi konec vlualizmu in zopet se pokaze v novi slavi in moci neodvisna kraljevina .vitezkega na-roda madjarskega". - Na Dunaju so gluhi in slept' za vse take oditne* zloCine proti skupnosti in obstanku drzave! Sam6, da ne bo prepozno, ko jim pade mrena z ocy!
Na slab argument ~ dobcr odgovor. Pri ravnokar minulih slavnostih v Trstu je neki laski poslance in odlicnjak skusal porabiti priliko, da bi za hrbti mnogobrojne ra-dovedne mnozice poskril resniCne obstcjeCe odnosaje. Neslano je to, ker je dobro znano, kdo je v Trstu lojalen in kdo — ni! In s tako neslanostjo si je res ogreSil duSo re-Ceni poslanec, kojo hotel kaptivirali jednega CoSkih poslancev pribli7.no naslopnim slabim argumentom: ,Sehen Sie, Herr Gollega, wie loval Triesl ist, sehen Sie, diese grosse Men-sciienmenge"! Tako apostrofirani poslanec pa je odgovoril smehljaje: „Da, da, prav imate gospod tovaris, saj to je povsod tako, da ljudje radi hite Ija, kjer je kaj videti" \ In zgovorni gospod trzaSki poslanec je storij potem najpametneje, kar je mogel stordi — obmolknil je!
Izlct poslancev v Istro In Dalmacljo. Tako S3 more nazvati izlet, ki so ga nazvali BIzlet v Dalmacijo» in kojega so se udeleztli clani gosposke in poslanske zbornice: Poljaki, Cehi, Nemci, konservativci in liberalci, jeden Italijan (Burgstaller) in jeden Hrvat (SpinCiC). Poslanci so prosli vso Istro, od Herpelj do Pulja. OdliCni zastopniki so se jako zanimaii
zjt zemljo in za narod, in videvSi Kras in yidevsi kamenje, cudili so se, kako {& ntltod more- Ziveti in od Cesa. .Dragq; nam je", govorili so, da smo do§li s'einkajv kajti 2e jz tega, kar smo videli, na-pravimo si lahko pojeni, kako siromasna je ta zemlja in kako dapotrebuje podpore. Mi bodemo gotovo podpirali in zagovarjali proSnjezapodpore*. Rekli bi, da v skoro 100 letih se ni nicesar slorilo za povzdigo blagostanja naroda, zlasti v no-tranjem delu. Cudili so so tudi, nadaljevaje pot na parobrodu iz Pulja proti Dalmaciji, golicavs.m kvarnerskih otokov Cresa, LoSinja itd., ki so jim bili na vidiku, ter povpraSe-vali so, kako ta narod ?.ivi. Mnogi so do nekih dob Ziveli od morja. Nekoji so pocoli, ne, niti poCeli niso pridobivali od vinstva, ampak zalozili so svoje glavnice za vinogra-difte; ali prisla je trtna u§, ki jim jc unjcila Se to nado. Od tedaj igfiejo drugih nafiinov zivljenja, ali tudi teh se jim celo ne dopuSCa in slavljajo se jim zapreke, da ne morejo dobivali onih koristi niti od gozdov niti od zivine, kojo bi lahko imeli. Hotelo bi se, da se povsodi postopa po jednem in islem kopitu, nanirec: kakorSno je dobro za alpe, in nikakor nocejo sprevideti, da vsako ko-pito ni dobro za vsako nogo. A cc hi tudi to veljalo: m o r a 1 a b i s e d a n j a g c n <•-r a c i j a p n m r c t i o d g I a d a, da b i potem m o g I a z i v c I i b o d o c a.
V Pulj so ilosli poslanci nekoiiko ka-snoje ter odSli nekoiiko preje nego jo bilo doloceno. Le v naglici so prchodili mesto ter si ogledali amllleater (areno), razna vrata in arsenal. Pri dospovku v Pulj jih jo prica-kovalo nekoiiko castnikov mornnrice, ki so spremljali poslance. Bil je Ui tudi odvelnik dr. Rizzi, ali menda le kot drzavni poslanec, no pa kot mestni zupan, kajti bil je ciato sum. Doslo je tudi nekoiiko poznanih slo-venskih rodoljubav in dva lirvutii (sodni pristav dr. Tentor in dr. flukon), ki so bili toliko prijazni, da so spremljali dvc skupini poslancev. Da zadobe nekoiiko pojma o vojnih ladijali, odpluli so z ladijo BVorw/trls* (ki jo jim je dni Lloyd na ruzpolnganje) pred Fazano, kjer je bilo zasidranih Sost nnjvecjih vojnih ladij. Obkrozivsi vojno ladijo, kjer so bili pozdruvijoni od oaslnikov in inottva, odpluli so proli Zudru,                        HEd*.
Razgled po slovanskem svetu,
I/, Balinuoljo, -- ('lusopisi porocajo, da bodo pri dezolnozborskih volitvah tnmo ftnja vluilu podpinila (P) dosodanjo dozolno-zlmrsko vociim proli slranki pravn, — V Zadi'ii so jo iislnnovil odbor, ki Ima natnon, podpiruti revno ftolsko otroko, katori ohtaku-jojo hrviisko solo v Zadni, Odboru jo nu coin grot* Manfred Borolli - Vronski. — Zn usposobljonjo oliciiiKkih lajnikov v Dalmaciji jo tistaiiovtl posebno tofiajo hrvaski rodoljub Knzimir Ljnbii* v Zadru, ki jo v ohcinukih poslih dalmutiiiskih kot slrokovnjak mi glusii. Pri iijom se usposobi tecajem lota vec mla-nicev, ki m hotejo posvcUli uliciuski sluzbi. — Miiilslcrstvo notranjih poslov na Dunaju je dovolilo baronu Gondoli v Dubrovniku, grofu llarralm na Dunaju, baronu Kalch-bergu v Trslu in dm. SchOlteru, da morejo ustanoviti „prvo avslrijsko holclsko in leci-lisko druslvo Dubrovnik - Kotor" s sedezem na Dunaju. Dru?.ba bode imela namen go-spodarski pozvdigniti Dalmacijo. Najprej se-zida hotel v Dubrovniku, potem v Kotorti, pozneje tudi v Splitu in Zadru. cCrvcna Hrvatska* se boji, da druSlvo povzdigne tudi germanizacijo v Dalmaciji in vsled tega je nasprotna takim druzbam, ki bodos pretvezo, dezeli koristiti, tudi ponemCevale ali vsaj si-s rile nemSko kulturo. — Tudi mestni zaslop v Dubrovniku se je deloma pokazal nasproten tej druzbi.
Ceska Matlce Skolska In noihSkl ,S«Uulver«In". Nemski listi tarnajo, da ,Schulvereii?" ne uspeva tako, kakor po-dobno ceSko druStvo. &hov je manj in tudi niso tako imoviti kakor Nemci, pcleg tega morajo podpirali druge narodne zavode, a vendar so dohodki „€eske Maticc skolskc* ?,e skoro dosegli dohodke nemSkega „Schul-vcreina". Nemski casopisi se pritoiujejo za-radi majlme poZrtvovalnosti nemSkega naroda. Kar je ncmSkim lislom popolnoma nerazumljivo, je nam popolnoma jasno. Nemccm ni njih narodnosli treba nikjer hra-nit» in zatorej tudi prebivalstvo ne spoznava potrebe .Sehulvereinove*; ceSki otroci so pa v nevarnosti, da jih v nemSkih Solah po-nemcijo in umljiva je pozrtvovalnost Cehov za zasebne tcSke Sole. Nemci so bili vaieni vedno le vladne pomoCi in se zatorej samo-pomoC v njih ni niogla razviti; Slovane je pa v'ada vedno prezirala in smo zatorej vedno navczani na lastno pozttvovalnosl, ako hocemo napredovali.
V Galleljl se pripravijajo aa prihoduje dezelnozborske volitve tudi gaiiski Rusi, ki so izdali svoj proglas, v katerem so oznacili slaliSCe, koje zavzemajo nasproli oriim gali-Skim Rusom, ki se odtujujejo svojemu narodu ter hodijo s Poljaki.
Spomenik hrvaskemu posnlku Pro radovICu povzdigne Se to leto v Zagrebu na svoje slroSke (10.000 gid.) gosp. dr. Stjo-pan pi. Milctii (pravoslaven Hrval), sedanji brezplacni intendant hrvaskega narodnega gtedisca v Zagrebu. Spomenik je izdelal ki-par Renditf v Trstu ter je bil postavljen na prostor ?.e lansko jesen. Slavnoslno odkritje se bode vrSilo menda meseca maja.
Madjarska sola v.Zagrebu! — «Ob-zor» poroca, da zidajo v Zagrebu ze madjarsko Solo za otroke delavcev, ki delajo v strojarui drzavne Jeleznice. Solo zidajo v Pal-moticevi nlici v obsegu 30/50 m. ter bode dvonadstropha. SCasom nameravajo odpreti realno-gimnasijo ter sezidati tudi madjarsko cerkev. Solo zidajo na slroSek ogerske vlade, ker hrvaSka o tern ni hotela sliSati. Znano pa je, da HrvaSka doprinaSa 44% na leto za vzajemne ogersko - hrvaSkc stroSke, tedaj je umevno, da Solo zidajo tudi s hrvaSkim denarjem. Po casi se pride daleC!
Iz Bosme-HercegOTiue., Dne 12. maja odpre se kopaliSct; IlidSa pri Sarajevu v Bosni. Istega dne se odpr«5 tudi 2eiezniSki promet mej Sarajevom in IUdzo.
— Kakor naznanja <Glas Hercegovca*. jiimajo lovci v Bosni-Hercegovini kaj loviti, posebno zajcev ni. Nasprotno pa jm je v Hrvaski veliko, da delajo veliko Skodo trli.
—    Bosanski franCiSkani bodo imeli dne 30. t. m, obCni zbor v Mostaru, pri katerem si izvolijo novega provincijala, kus-tosa in druge dostojanstvenike.
—  V Prozorju se je pokazala filoksera v vinogradih.
Bosansko kraljestvo. Neki bosanski Hrvat piSe v HObzoru", kako se naziva Bo-sna - Hereegovina uradno !e kot «de2ela» in njeni uradniki „Landes-Beamten«; ali 2eloz-nicnim progam v Bosni - Hercegovini pravijo «drzavne» zelezniee. Isti pisec dokazuje, kako Bosni tice naslov *kraljestvo», katerega je zgubila vsled turSkega paSevanja in roti prebivalstvo, naj se obrno s moSnjo do presv. cesarja, da bi Bosna zadobi::; vnonie naslov „kraljeslvo*.
V SrbJJl pridejo torej zopot. napred-njaki na krmilo, ker so so odtognili radikalci in liberalci. Naprcdnjaki so Se predobro v spominu zaradi svojega Skandaloznoga gospo. darstvn, zat6 ni verjotno, da bi se mogli dolgo vzdrzati tudi pri najostudniSi „slrnho-vladi". Z naprednjaki bi pa utognila pastl tudi vludnrska hiSa Obronovitfov. Uboga Srbija! ~ Kakor poroCajo iz Belgrado, kralj ni hotel sprcjoti depulacije, ki so je prisla pritozili prot zlorabam pri volitvah, ampak jo doputacijo otlpotll s tozbo nn rodno pot oblastnij. - Skupuiim so anldo za tl lod-nov. — Kralj so odpotl v Nis, kjer jo naro-couo veliko statiovanj za vladno nradniko, — Govori so, da bodo imeli josoni voliko orozno vajo v Srbiji. — Znprli bo vofi arbsklh od-lienjakov, med katorimi so nohajnjo bivsi poslanci Ribarac, Vesellnovic", Videnovk', Crnfiic in dr.
Ik Bolgarljo. V Soflji so zaprli tired-nika riiBofifskoga fiasoplsa »Mlndo Bolgnrijn" radi raz?,nljenja knoza, — Policnjnl profokt Lnkimov, ki je bil prod (mom obsojon na 4 mosoeo xaporn, ponudil jo drJS, pravanlatvu jnmeovino 450.000 ft'ankov, kar pa nl bilo sprejeto. Vsled toga so Lukanovn zapril, — V Soflji jo bil makodonskl kongros, kalort jo imel namou, da zdruzi sorodiio narod-nosll v Mnkodoidii na vKnjomen odpor. Sklo-nil jo, naproslU m evmpsko vlasll, imj mi ozivmvorl 2!1. cl, borllnsko pogodbo, ki do-voljnjo nvodonjo ovtonomljo v Makodonljn, Kongros Jo Izvolil odbor potih nsob, ki bodo vnilll vso akcljo,
H HunIJo, — Odbor m rovizljo sod-nijHkoga zakonika vnbi vso osobo, ki so zu-nimnjo za domaco pravosodje, naj nut pri-obcijo noprislranska ninonja, na katori nucin bi so dnlo praktiski pravosodjo pronaroditl, — Tajnik ruskoga poslnnslva v Stultgarlu, grof Lumpstorf, imonovan jo tajnlkom carico Aloksandro - Feodorovno. — Prlnc Karagjor-gjovic, porocnlk mostno polkovnljo v Potro-gradu, jo odpnsCon Iz sluzbo vsloilsvojo pros-nje tor imonovan stotnikom konjlco, — Voe ruskili stabnili Cnstuikov poslano jo v ('into Goro, da izurijo firnogorsko vojsko, ~ Var-Savski katoliski nadskof Popiol potuje to dneve k papezu v Rim, kjer ostane vec Casa, Polo van je je dovolil ruski car Nikola j II „ kar je zelo razveselilo katolike V ruski Poljski,
Knjiievnost in umetnost.
Ipavi-eva opera „Te!iarskt plcmWl" na ^eskem odrn r Brnu. — Dne 5. t. ni.
se je pela v ceskem glediSCu v Brnu Ipav-Ceva opera »Teharski plemiei* in sicer, kako porocajo „Lidove Noviny*, z jako velikim uspchom. Prostor lista nam nc dovoljuje ponatisniti laskave ocene. Skladalelj je bil navzoc in z burnim ploskanjem mnogokrat poklican na oder; naposlod so mu izrocili krascn lovorov venec. Po predstavi je bil skladalelju v Cast prijateljski veCer, pri katerem jc predsednik druStva ,Narodni di-vadlo", posl. dr. Otokar baron PraZiik, napil g. dr. lpavcu. Skladnteljeva slava jo tudi naSa!
Urh grof celjskl. — Po prejSnjom nekoiiko skrajSanem libretu g. prof. Antona F u n t k a je zlozil popolno opero g. Viktor Parma, c. kr. okrajni komi'sar y Postojini. Opero so predstavljali v ljubljanskem gle-diScu; orkestsr je vodil sam skladatelj. — To je prav za prav prva popolna opera, ki se vseskozi le poje (pri Ipavcevih .Teharskih plemicih" ecle odstavke govore).
Opera je popolnoma uspela; strokov-njaSka kritika delo zel6 hvali. Skladatelj 'je Ze! viharno pohvalo in dobil je lovorov venec. Zasluzil ga je! Da c. kr. okrajni k o in i s a r Viktor Parma s tolikim uspehom negnje in bogati naSo glasbo, to je pac velike hvale vredno. Naj bi g. skladatelj hodil vstrajno naprej po dosedanji poti, in pre-pricani smo, da dose?.e Se vecje uspehe. Umeje se, da bo s Casom napredoval tudi on, in ako bo vslrajen, smemo pricakovali od njega Se velikih,del. Naprej!
Slovcnskl prevod L. N. Tolstega naj-novejSe povesti: „Gospodar pa hla-pec" izide v ^Slovanskem Svetu", kakor to naznanja v svoji 15. Stev. t. 1,, v kateri Citamo : ,V3a povest je prekrasna slika, vsaka vrstica pa podoba. V Rusyi se je nagloma razSirila v razliCnih izdanjih v mnogo de-setlisoCih iztisih, in po vsem civilizovanem svetu so jo takoj preloiili na dvuge jezike. Prelaganje pa ni lehko, ker, kakor reCeno, je vsaka vrstica podoba. Zato naznanjamo, da jo je za Slovence prevedel njih rojak prof. M. H o s t n i k, ki zivi 2e dolgo let v Rusiji in o katerem rusko prebivalstvo note verovati, da ni rojen Rus. Prevod je g. Hostnik podaril BSlov. Svetu*, ki ga zaCne priobfievati takoj pp Veliki noCi". — Zal, da eno in isto delo prelagata dva gospoda, kajti tudi mi smo prevod naroCili za »Slo-vansko knjiznico".
Henneberg-Seide
i
„r Scht, wenn direkt ab meinen Fabriken bezogen — scbwarz, weiss und farbig, von 35 kr. bis 1L 14.65 p. Meter — glatt, gestreift, karriert, gemustert, Damaste etc. (ca. 240 versch. Qual. und 2000 versch. Farben, Lassins etc.), porto- und stauarfrai ins Haua. Muster umgebend. Doppeltes Briefporto n. d. Scbweiz. Selden-Fabrlken €t. Hennoberjr (k. u. k. Hofl.) ZUrich
„Goriska ljudska posojihiica" registrwano draitve z bmjhib ma.
Naznanilo.
Pri skupni seji ravnateljslvain nadzor-stva dne 16. t. m. se je dolocilo vzmlslu §. 31. dr. pr, tak6-le:
1.  ustopnine se bodo pladevale tudi za-naprej po 50 kr. od prvih Stirih delezev;
2.  obresti posojHom aa m e n i c e po 6% ? •3.  obresti   posojHom  na  uknjizbo   po
4.  uradni strogki se raeunajo pri menicah tak6, da znaSajo 72%, pri nknjizbah pa li stroSki odpadejo.
5.    hranilne   nlogc   se   obresttijejo   po
V GORICI, 16. aprila 181)5.
Kimmteljstvo.
Zahvala.
Vsem onim, ki so nas v bolezni in smrti naScga preljubljenega sinn odnosno vnuka in sorodnika ranjcega
Franceta Feigelna
bogoslovca v 2 letu, z djanjetn in tolazilno besedo v nasi morilni zalosti krepili, mi-rili in svoje soCutje kaz«ili; potem vsem onim precastitim duhovnom in ranjcega soSokem iz semcjiissa. univerze in gimna-ztje, dalje vseir. '.irugim prijateljem in 2oancem, ki so ranjcega dne 9. t. m. na Srpenici k zadnjemn poCitku spremili in vmrlemu s tern zadnjo cast, nam pa bla-godejno soSutje skazali, izrekamo s tern najtoplejSo zahvalo in: Bog poplaeaj!
Na Srpenici, 14. aprila 1895.
Ostall Sahdofii.
I            Zahvala.            I
I Podpisani se zahvaljujem v svojem in I I v imenu svojih bratov vsej čast. gospodi I I ter prijateljem in znancem, kteri so sprejeli I C i> So diago sestro                                I
I    Viktorijo Dietz     I
¦ k večnemu počitku ter nam ob priliki I I britke izgube s svojim sočutjem lajšali I I                      britko bol.                      I
I     V Ajdovščini, 16. aprila 1895.          I
1                          Iran Pavel Dletz.   I
800 hektov
pravega, kot vcda Cistega slivovica in tro-pinoTCa ra«.posilja v sodovih franko po 40
kr. liter. Izvrstna vina, svoj pridelek, po 17 kr. liter.
Jos. Kravagrna
vinogradnik in zgalee zganja v Ptuju (Pettau'( Stajersko.
I&e se poiltia odpraviteljica
za neko poito na dezeli.
Ponudbe naj se poslljajo pod naslovom: M.
V., via Contavale, Gorica, st. 5
Hi&a na prodaj!
Kdor bi zelei kupiti lepo lilso, leie&o ol» glaYHl eestt St. Peter-Volejedraga, siroko 5 in dolgo 10 seznjev, z vinogradom, njivami in gozdom, naj se obrne do podpisanega. Cena gld. 2900.
Jozef Abramid
v §L Petru pri   Jorici.
Za izdelek mocne in zdruve tfomafie pija&e
potrebne snovi posilja brez sladkorja za
dva goldinarja,
kar povsem zadosca za 150 Jitrov,
lekarna Hartmann
Steckborn                 Kostanz
(Svica)                         (Baden.)
izrefino svanno pred ponarejcmi iz-
delki.
Sprieala gratis in franko na razpolago.
Prodaja povsod dovoljena. — Velezaloga
za Avstrijo: lekarnar C. Brady ^^^^^        Kromeriz (Moravsko).
. Franc Wanek
pivovav na par Katarinllev trg it. 2 — GORICA
priporoca
.    izvrstno gorigko pivo v sodib in v steklenicah.
O^tas.
Podpisana naznanjam dastitim svojim odjemnikont, da sem ob^krbela svojo zalogo, razun najelegantnejsih parUkih, dunajskih in milanskih modelov od gld. 3 do 25 tudi z veliko izbero zelo elegantnih klobukov za deklice rnz-nih let.
Naznanjam ob enoin, dp .zvrsn-jem v jvoji delavnici razun nuvadnih naroCil tudi raznovrstne popravkn po najnizi ceni.
Nadejaje se, da bom tudi v pri-hodnjiC pofasCena tako kot v preteklosti, bek'ziiu se s spoStovanjem udana Klotilda Tommasini modistka v Gosposki itlici *t. 8. 1.
V hripa so se izborno izkazalo uaces Moratii-nv
st^jerske sla^cice
kot n;\jbolj5e oinohrevalun sred.-lvn iilcz proli hailju in hripavoall {dusi je zastnrela); ze-Indru nit* ne Sk«nlijo in cel<> |io.s|ie3iijejo let.
(iospmlu lekarjn '/Vorf. Md-nth, v (Sradru.
Puslane mi 5taji'inke «.'<i«"irc sem upurabljal jiri kaJljn, liripavdsli, krnnii'nem unutju v ki-Jii in v sapnikovih boles.nili pri otrr.cih in mlrnsli'i z najlioljSiin uspclmm. (!elo pri niipreiliijrii|i suSiti 'tem dosv'gel olajSanjo. Prnsini tiirej, |Ki51jite mi 3c \\ dvanajstdiice iSkalljic. Trofaiucli. it. fi-b. lS!t'».
S KpO!*tova.ijem Dr.    I'Uj.   Kh-li-h
PosamiOne Skatljiep stnnejft in kr. v vscr lekariiati in mirodilnicali in trjjovcih ild., kjer tnkili ni, jib poJilja zdrav.xlveni miroililniils(-Th. Mnmih v (irad.'u \,n ."» Skatljic proti upnh Siljatvi I krone. Ist'ejo se zab-zniki.
(liavna caloga z:« Ijul>ljano v leknrni .pri orlu* J. Swoboda dedii-i.
J'nilte  nntnnko na Mr.rnlh-r,v pottyi*.
nKipij pri Mi in ne pri kovafielu!"
pravi stari pregovor.
To velja po vsej pravici za moj zavod, kajti le tako veiika kupcija, knkor'ua je inoja, ima zbok 'p'otove[ra plaCevanja velikanskib nmozin blaga, in dmgih prednosti, cene stroSkc, kar mora biti slednjifi v korist kupovalcu scmemu.
Krasai nzorci zaHebnlm odjeinalcem grratis in franko. - Boj^te zliirfce uzorcev, kakor Se nikoli, za krojaco nefrankovane.
Sitovif za obleke.
Fernvie.a in doskingr za velecaslilo du-bovScIno, predpisaue snovi za unlforme c. k. uradnikov, tudi za veterano. giwlleo, te!o-vadce, llvreje, sukno za blljard in "gralne wlze, preproge za vozove, loden. Vei;ka za-loga 3tajert!kega, koroSkega, tirokkega lodna za gospode in gospe po izvornih tovarniSkib cennh v tako veiiki izberi, kakor takib nc more imeli niti dvajsetera konkurencija. Najveca izber le linega irajnega sukna v najmolcrnej&ib barvah za gospe. Sukna, ki sedajo ptali, point ogr-ta5i od gld. 4 do 14 itd., potem tudi potreb-sclne za krojaee (kakor podstave za rokave, gumbi, Sivanke, sukanec itd.)
(,'eiio, prlmeriio, poSteno, trujuo, LMo voiiieno sukueno blago in ne dober kup cunje, katere veljajo komaj odskodniuo za krojaca, priporoca
Iir. Stikarofsky,
JBB.KO (avsl. Manchester). Najveca zaloga tovarnisfcega sukna v vrednosti ", milijora goldinarjev. — Posilja Ne le po poStnem povzetjo! Svarllo: Agentje in kroSnjarji ponu-jajo nedostalno svoje blago pod znamko „Sti-karofskega Wage". Da zabranim varanjo p. n. odjemalcev, naznaujam, da takim ljudem ne prodajam blaga pod nobenim pogojem.      (24)
4H^'»4^»4w»»4MiM|M|i
sssa
mineralne voda iz raznlh
___________iw.
Kemlinl, farmacewtiLni In drogerijskl izdelki najbolj iislane  domaLe In tuja zdravilsko posabnostl. Ribje olje, naravno in izvrstno, pri-
jetnega okusa in kamifno disto. Ribjo oije z zeiezom   all  zaloznim
l«aj6istajx« zvaplenokislo apno c. kr.
kmatijskc iola v Gorici za vlnarsko
rabo, Zdravlla   za   ilvino,    konjskl   cvat, konlskl praiak, govefi praiok. HomaopatlLna zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
A. Qliubich y Robati§5u.
Gostilna Antona Vodopivca
y Trstu
ulica Soiitario $t. 12
priporoca se rojakoiu  iz Goriske  in druginv Slovoneom v Ti-stii, kajti v istej   se toCijo  le  prlStna
vipavska 6rna in bela vina iz pryaSke obCine in s Krasa.
Priporoca se posebno Slovencem, ki pridejo
po upravkih v Trst.
Kuhinja prav dobra in po ceni.
Jazipof"zaleto 1895-96. jeizSel!
Dobi se v tiskarni za gl. 1*20, s posto 10 kr. vef.
H*###«*4*#*****##«***#****«***#i»
*  Za vsaku faro, za vsaki postno unidiii *
*   okraj in za vsako okolico, kjer koli je « % ljudska sola, se lMzmmtu, sposlovuna in *
*   kiepostiia oseba kot                                  *
*        opntvnik in posrotlnik       *
« proti vrednem postninskcrn zasluzku »d  *
^ nekega avstrljsketra finanfinega zavoda  *
*   prvc  vrste   nastaylja.   Pumulbe   pod  * «  B111.S95* Gradee puste restant.            »
&®2&#*WW9^®*&k»
Q**h*at>*#*>t^m »
Laneno-oljnati
flrnez
iu»jbo!JM- vrstc prodaja na debelo tn tirobno
T„... tovarna firnisa v Ljubljani.
llustrorane cenike » potrobscinali za obrt. Solo in hiSo poSiljatn tia zalitevaiijo
hrezplafino in postnine prosto.
^Nove sisteme skropilnice za „peronosporoH|
Islidno 'Vei-morell-ovim)
Ign. Helier-a z Dunaja
ima jedino zalogo                                                          lm
I V GORICI      v vrfni ulici 21 via Giardioo      V GORICI K
Slika Skropilnice je razvldna Iz Heller-Jevega oglasa v Istem llslu.       mA
Odprtje gostilm
Dne 1. aprila 1895. je odpr] poclpisana kr^mo
BNIT* „Hospic" ~mn
na  DOLlTv Trnovskem  goz
v katerl tot-i Livrstna douiada !«' istr; vina v sodili In stcklcntcah. Vino je litru 4 kr. convje ncgo po druglh k mail v Trnovskem gozdti. Vostrcie ti z Jedili Za obili
ceni.
•bisk se priporoca lastnica
Fran&Ska Kainrac
soproga c. kr. goidarja.
Za trgovct in kroinjarja!
NajboljSe in naj-cpiii-jse kiip(»valiw.'e za vs«> vj'rite: mozke in zi'itske tiogavice, J ft g e r j ovo pcrilo, robeo ild. v tovar-niski zalogi
Jos. Mandl, Ouna)
I. Sehweilg.iT.f 3 (hoi Wipplingcrsti.i'.'.f If)
Najtotnihi   razpo-
tiljutev po Meznici
in  jHtsti nn   v # e
.tram.
Vse stroje za kmetijstvo
vinxke stiskalnlco vsah vr*t, Peronosporne ikropllnlce sliftne Vermorolu, eistilnlco xa ffito^ trijeri, stroji za robkanjo boruze, mlatilnfce, stlskalnice za seno, orodja za kletarstvo, vinske cevif vinske sesalke, orala in vse stroje za obdelovanje zemlje, mlini za zito, prodaja pa zeld znizanih cenah pod zagofovi-lom in na poskus    '
Ign. Heller, Dunaj
II/2, Praterstrasse Nf. 49. Obsinie kataloge gratis i« franko. Razprodajalci se iScejo.
Posebno svarinio pred ponnrejaici. iaaaataMaaaaaaaaagiaaaaagaia»»jtaaaaaagaitaaMiiaaniaaai»i
i
Francosko zganje
ttidi'SOlnOzganje iiijcnovnrio, iziiaSel \Vilim See. To domace zdravilo presoga vsa drtiji proti opekllnam, revnializuai, mtduli navnlotn krvi, boIeCinam v glavi, v zobel v of oh itd. Cena i/.virni steklenici 40 kr.
Sirup Iz zeIIS6 h Kaipatov j nnjgolovejso zdravilo proti liripnvosti in oslov skoimi kaslju. flona stekloniei 50 kr.
Prodaja lekarna O!stolelettl ^ Gorici.                  (4
Vo/ni list I in tovonii Hsli v
Amerik o.
Kraljevski bolgijski poStni parobrob
„lted Btearn Liiiie" a Antverpeiui
direklno v
New Jork & Philadelfijo
koneesijonovana crla, od e. kr. nVslrijske vlade
Na uprasanja odgovarja tofino: konecsijovan
zaslop
„Red Star Linie"
na DUNi\.TU, IV Weyringergasse  17 ali pri
JOS1P-U  STRASSERJ-U
Slatbnreati   &   corni'nercieller   Correspondent der k. k. Staatsbahnen in Innsbruck
i
L  1^
(D   . ^ L- «
<2  '5 ¦L •§ s
(0     ^ "
2  ¦»•» 3 *?s '
U-   "§
l#   5
„GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA'
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Aktiva_________lacun bilance m 1. 1894._________P..»T,.
Denarmcm račun.
Za gotovino konec leta 1894.....J    6.250 ! 29
Račun vrednostnih listov.                   I
Za štirnajst vrednostnih listov po kupni J                 j
ce<"..............      4.813   20
Račun pohištva.                                    J
Za sedanjo vrednost našega pohištva . I           94   __
Račun posojil.                                       I
Za posojila društvenikcm .....   .1145.761    16
V Gorici, due 1. januarja 1895.
2±'2(>   dcle/i   po
Ruriin ylnrnke. Y.ii   na«o  glavnicu
»« gld...........¦   .
Ratun hranilnke.
Za znesek hranilriilt vlog......
Ratun npnikov hranilnih obresti.
a)  Za  vse  do  31.  decembra  1893. kapitalizirane obresti gld. 7ij54*05
b)  Za vse v letu 1894. na-iozene hranihte obresti „   I93191
Ratun preueskov.
Za nas dolg na tern racunu.....
Eatun deleinin.
Za se ne terjane  deieznine  .....
Ratun posojil.
Za prejeto zueasno izposojilo  ....
Ratun retervnega zaloga.
Za znesek rezervnega zaloga  ....
Ratun zgube in dobitk-i.
Za prenos ostalega dobicka od leta
1893. na nov racua gld.  31O0G
b) Zaletosnji cisti dobicek „ 298863
g!«l.
109.552  09
680 1.400 8.201
Sr. Nikolaj Tonkli,
ravnatelj.
Ravnateljstvo:
Dr. Franc Kos,
denarniCar.
Franjo Ferfila,
preglednik.
Fr. A. Koiuta,
predsednik.
Nadzorstvo:
Val. Kancler,
tajnik.
kAndr. Gabridek,
tajnik.
Jan. Dakieva,
ravnateljev namestnik.
Dr. andr. Llsiak |
Ivan Hausnar      < nadzorniki.
Ant. Erian             j